Zima-Olimpiad 2014
Leto-Olimpiad 2006
Leto-Olimpiad 2004

arhiv

Razlicxju temis:
Lidice
Kto bu nasledit Rosia?
Tainju Voina
Rosia imajt izber
Kto obkradil Rosianis?
Colin Powell
Politju terorizm.
Slovio, produkt internetuf
Demografju katastrof
Protislaviansk terorizm.
Irakju sudis.
Mucxenie zaklucxnikifs
Sibir i Kosovo
Modernju Nero
Politju utisk
Cxislo 11
Kto kontrolijt Euronews?
Poranimost demokratiaf.
Kretis i cxervis.
USA-prezident Nemcov.
Oligarhizm.
Izvolbaju teatr.
Stranju legionis
Amerikju falsx-demokratia
Bananju republikis.
Bush = humorist.
Europju sodinenie.
Sodinenie Cxinaf.
Protislavianizm es rasizm.

ARHIV:

ZVESTIS 2007

ZVESTIS 2006

ZVESTIS 2005

ZVESTIS 2004

ZVESTIS 2003

2008-05-09, piatek. Ziavuo Vasxington i toi podkupilju marionetnik Saakasxvili planijut voina proti Rosia. Sotrudnik USA-ju ministrie zagrancief, Daniel Fried, oglosil zxe USA "trevogijt voina mezx Gruzinia i Rosia". V inju slovis USA i Saakasxvili planijut startit voina abi bistrjuvili vstup Gruziniaf v NATO i otstabilili celoju Kavkazia. Odnakvremuo USA-ju masaju medialis uzx tper razprostrijut falsx-informenie zxe Rosia hotijt startit voina proti Gruzinia, vmest fakt zxe USA i Gruzia hotijut napadit Abhazia i Rosia. Posle Gruzinia bu napadit Abhazia, Saakasxvili bu voprosit USA-ju voisko-pomoc, i Busx bu poslat USA-ju otdelis v Gruzinia abi borbali proti Rosia. Posred tut voina Busx hotijt visxit svoi popularost i podporit republikanju prezidentju kandidatnik, McCain.

2008-05-09, piatek. Rosia tut den slavnijt Den Velju Pobeduf nad Nacistju Nemcia.

2008-05-09, piatek. Vcxera i dnes Vset pomnijt 63 rocxis ot konc dvaju vsetju voinaf. Berlin bil podkorilju om 8-ju Mai 1945 i Praga bil svobodilju ot ostatie Nacistju kriminalnikis om 9-ju Mai 1945. Obdva Berlin i Praga bili svobodilju ot Slaviansk voiakis.

2008-05-08, cxtirek. Soglosuo s nektor sleditelis koncju cxislo zxertvas nedavnju Ciklonuf Nargis, ktor udaril Mianmar mozx perevisxit sto-tisicx.

2008-05-07, sredek. Bilju Rosju veditel, Gorbacxov, ktor tper domovijt v USA proglosil zxe USA-ju veditelis ne es mozxuo verit. Posle konc Holodju Voinaf USA-ju veditelis proglosili zxe NATO ne bu pere-stupit Nemcju granc, no tper NATO es v celoju vostokju Europ i stremlijt vtorgat v centrju Azia. Soglosuo s Gorbacxov ne es mozxju verit zxe USA-ju planis postroit voina-bazis v Cxehia i Polakia es tolk proti Iran i es jasnju zxe tot voina-bazis es proti Rosia. Soglosuo s Gorbacxov kazxdju USA-ju prezident imajt svoi voina i ziavijt zxe USA hotijt voina proti celoju vset.

2008-05-06, vtorek. Cxislo zxertvas nedavnju ciklonuf Nargis v Mianmar uzx perevisxil piatnades-tisicx smertilju i sto-tisicxis obezdomovilju obitatelfs. Om nedelek, predvcxera, ciklon Nargis ktor imal vitr bistrostuf okol 190 kilometris za cxas udaril jug-zapadju Mianmar opustosxits tisicxis domis.

2008-05-05, ponedelek. Glavnju prokuraturik Haagju tribunaluf, gospic Serge Brammertz, proglosil zxe cxlenis bilju UCxK, ili Kosovoju Armad "Svobodenief", ucxinili zlocxinis proti cxlovekstvo. Brammertz tozx protestil svobodenie kriminalnikifs i Kosovoju politnikis, Haradinaj, Balaj i Bramihaj. Soglosuo s Brammertz mnogju svedokis i dokazis proti tot Kosovoju kriminalnikis podcxas sudenie "iscxezili". Svedokis pravdapodobuo "iscxezili" v odnakju mestof takak tisicxis Serbju i Ciganju civilnikis, ili dva-metris pod zemlaf.

2008-04-26, subotek. Pensilju 66-rocxju zver-lecxar, gospic David Martin, bil smertuo kusilju ot zxrakula severuo ot Kalifornju grod San Diego. Podcxas napadenie gospic Martin plaval v Tihju Okean tolk 140 metris ot breg. Pravdapodobju tip zxrakulaf ktor jeg napadil bil Velju Belju Zxrakula.

2008-04-24, cxtirek. Soglosuo s USA-ju diplomatnik, gospica Jendayi Frazer, Zimbabveju opozicju politnik Morgan Tsvangirai, jasnuo vigral nedavnju prezidentju izvolba v Zimbabve. Frazer tozx vizval Robert Mugabe otstupit.

2008-04-24, cxtirek. Cxina predgonil USA i statil nai-velju internetju krain vsetuf. Soglosuo s Cxinaju medialis uzx podcxas Februar cxislo Cxinaju upotrebitelis internetuf perevisxil 221 milionis, sxto es okol sxesnades proc. Celo-Vsetju sred om upotrebenie internetuf es 19,1 proc.

2008-04-20, nedelek. Vcxera perekidal v jugju Espania u grod Malaga turistju autobus nesitsju okol piatdes Finzemju turistis. Prinaimensx 9 turistis utratili zxizn. Pravdapodobju pricxin tragediaf bil so-treskenie s pasazxir-voz cxoi sxofer bil opitju takak nepriatju pogod.

22008-04-19, subotek. Tut den na Kazahzemju step uspehuo pristanil Soiuz TMA-11 na cxoi palub bili tri kozmosnautis: Juri Malencxenko, Pegi Uilson takak pervju Jug-Koreaju kozmos-nautnica, Li So En.

2008-04-19, subotek. Obdva Europsoiuz i USA licemeruo kritikili Rosia za visxenie podporuf dla Jug-Osetia i Abhazia, no molcxili o svoi proti-zakonju podpor i uznanie om razdelenie Serbiaf. Podkupilju Gruzinju marionetnik Saakasxvili, besxaluo skacxil gor i dol kritikits Rosia, no skazal nisxto o svoi podlizanie om Busx i o svoi podpor USA-ju proti-Rosju politiaf, vklucxuo otdelenie om Kosovo.

2008-04-19, subotek. Posle vstretie so Serbju predstavatelis, Rosju ministr cxrezobicxju situaciafs, gospic Sergei Sxoigu, oglosil zxe Rosia bu esxte visxit pomoc dla Kosovoju Serbis. Kosovoju Serbis uzx polucxili cxtir polnju brem-letidlos tipuf IL-77 pomocuf i skor mozx ocxekat esxte des-tisicx tonas dobavju zapasuf ot Rosia.

2008-04-18, piatek. Podcxas ucxebju polet u jug-Madarju grod Kecxkemete, ktor es nedalkuo ot Budapesxt, dol-treskil voisko-letidlo tipuf Mig-29 Fulkrum. Pricxin avariaf bil pilotvoi osxibka. Pilot katapultil seba i prezxil no letidlo bil polnuo nisxtovilju i pozxaril.

2008-04-16, sredek. Rimju papezx, Benedikt XVI startil svoi pervju vizita om USA. Papezx proglosil zxe bu ocxistit Katolikju cerkov ot pedofilju sviasxnikis. Popri inju temis Benedikt XVI bu v USA besedit o pereriv bremenostuf takak o smert-kara. Tut den Benedikt XVI slavnijt svoi 81-ju den zrodenief.

2008-04-16, sredek. Cen neftuf tut utro vnov nacxil visxit i uzx perevisxil uroven 114 dolaris za bocxka.

2008-04-16, sredek. Tut utro Rosju prezident Vladimir Putin priehal dla ofisju vizita Libviaf. Tut vizita bu pervju vizita Rosju vediteluf v Libvia.

2008-04-16, sredek. Vcxera cen neftuf na Nov-Jorkju birza dosagil novju rekordju uroven om 113,79 dolaris za bocxka.

2008-04-15, vtorek. Usled lesju pozxaris v Habarovskju oblast Rosiaf pozxarili okol sxesdes drevnoju domis.

2008-04-15, vtorek. Italju giga-dolarnik i medialju vel-mozxnik, 71-rocxju Silvio Berluskoni i jegoi polit-parta, Forza Italia (Idij Italia!), vigrali vcxeraju Italju parlamentju izvolba. Ziavuo Berluskoni polucxil dostacx parlamentju sidkas zxe on mozx guverit bez koalicia.

2008-04-14, ponedelek. Novju letidlo Boeing-787 Dreamliner statil stid iz gordost USA-ju aviacju promisluf. Poskroz fakt zxe Boeing uzx prodal cxisloju letidlos tut tipuf, cenitsju okol 150 gigalion USD, tof produktenie uzx pozdijt piatnades mesacxis i start virobuf bil otrocxilju do neznalju termin. Soglosuo s kritiknikis Boeing lgal abi predgonil Airbus, podobuo takak Airbus lgal o start virobuf om svoi novju letidlo A380 abi predgonil Boeing.

2008-04-12, subotek. Usled avaria autobusuf v Libvia u Tripoli bili smertilju prinaimensx 36 cxlovekis. Autobus sotreskil s pasazxir-voz i padal v rekaf.

2008-04-12, subotek. Tocxnuo pred 46 rocxis pervju kozmosnaut Vsetuf, Juri Gagarin, gor-letil v krug-zemlaju orbituf. Om 12-ju april 1961 Gagarin startil iz Baikonurju kozmosdrom na palub kozmos-korabuf Vostok-1. Tot pervju polet vremil 108 minutis. Gagarin zrodil om 9-ju Marc 1934 i umiral om 27-ju Marc 1968 usled avaria ucxebju letidlof.

2008-04-11, piatek. U Moldavju glavn-grod Kisxinov tut vecxer avaril brem-letidlo tipuf AN-32. Vse 8 cxlovekis na palub bili smertilju. Letidlo prinalezxil Sudanju aviac-firma.

2008-04-10, cxtirek. 54 nezakonju imigritelis zudusili vnutr mroz-kamion ktor onif kontrabandil iz Mianmar v Taizemuf. Vnutr mroz-kamion bez ventilenie bili polnilju bolsx cxem sto cxlovekis. Sxofer ubegil.

2008-04-09, sredek. Izraelju aviacia i artileria tut den obstrelil oblast Gaza. Soglosuo s arabju TV-kanal al-Gxazira Izraelju napadenie smertil cxtir Palestinianis vklucxuo tri detes.

2008-04-08, vtorek. Serbju ministr zagrancief, gospic Vuk Jeremicx vcxera proglosil v Parizx zxe Serbju kulturju nasledie v Kosovo es ogrozilju. Soglosuo s Jeremicx podcxas prosxlju vos rocxis bili v Kosovo opustosxilju prinaimensx 150 pravoslavju cerkovis i monahdomis iz ktor neskolk viznikali v cxtirnadesju sto-rocxie.

2008-04-08, vtorek. Posle vcxeraju smert cxtir voiakis v Bagdad, ofisju cxislo smertilju USA-ju voiakis uzx dosagil 4024.

2008-04-08, vtorek. Potokju dozxdis v severju i sever-vostokju Brazilia smertili uzx tri-duzinas obitatelis. Cxetvert-milion obitatelis bili evakuacilju ili dobrovoluo otidili iz svoi domos.

2008-04-08, vtorek. Usled ukus ot zxrakula umiral tut utro v Australia sxesnades-rocxju mlodic. Zxrakula jeg ukusil v obdva nogas v morie u plazx groduf Ballina ktor es okol 650 km severuo ot Sydney.

2008-04-07, ponedelek. Niderlandju sud otvergil zapretit predziavenie rasistju proti-Musulmnikju filmuf ot Niderlandju parlamentnik Geert Wilders.

2008-04-07, ponedelek. Pervju raz posle siem rocxis veditelis om Moldovia i Pridnestria, Vladimir Voronin i Igor Smirnov, soglosili vstretit.

2008-04-07, ponedelek. Rosju kozmos-agentia tut den oglosil ekipazx kozmos-korabuf Soiuz ktor dolzxbi startit zavtra iz Kazahzemju kozmos-drom Baikonur: Sergei Volkov, Oleg Kononenko i pervju jug-Koreaju kozmos-nautnica, 29-rocxju gospica Li So En.

2008-04-07, ponedelek. Usled dva odnakvremju raket-napadenies ot Irakju povstanikis tut utro bili smertilju v Bagdad prinaimensx tri i poranilju okol 30 USA-ju voiakis.

2008-04-06, nedelek. Rosju tenis-igratel, Nikolai Davidenko, vigral tut-denju final mezxunarodju tenis-turniruf v Miami, Florida. Davidenko polucxil 590-tisicx dolaris.

2008-04-05, subotek. Do tper nai-starju drago-sklad Vikingju epohaf bil uziavilju vo Sxvedia nedalkuo ot mezxunarodju letisxtie Arlanda. Drago-sklad soderzxil Arabju monetkas iz rocxis 500 do 840 nasx eraf.

2008-04-05, subotek. Posle NATO-ju verh-vstretie ktor koncil vcxera v Bukarest, USA-ju prezident Busx priehal v Horvatiaf dla kratju 24-cxasju vizita. Tut den Busx otletil iz Horvatia v Rosju Cxern-morju otdih-groduf Socxi gde bu vstretit Rosju prezident Putin.

2008-04-05, suboted. Vcxeraju vzriv v 22-etazxju Moskvaju kvartirdom ktor es obitatju ot bolsx cxem tisicx cxlovekis smertil prinaimensx tri cxlovekis. Tocxnju pricxin vibuhuf esxe ne es jasnju no polcia ne podozrejt teroristis.

2008-04-05, suboted. Soglosuo s nai-novju analiz publikju omnenief 81 proc USA-nikis es ne-spokoinju s ekonomju i politju polozxenie i napramenie om USA.

2008-04-05, subotek. Prosxlju nocx na Katarju letisxtie Ul-Adeid, ktor es okol 20 km juguo ot Katarju glavn-grod Doha, pozxaril USA-ju dalk-distancju bomblet tipuf B-1B. Soglosuo s gvornikis USA-ju voiskof vse cxlenis ekipazxuf bili spasilju. Pricxin katastrofuf ne bil oglosilju no es mozxju zxe bil pricxinilju ot povstanikju perestrelba. Katarju letisxtie Ul-Adeid upotrebijt USA-ju voisko takak voina-baz dla svoi sred-vostokju agresia. Okol tri-tisicx-tri-sto USA-ju voiakis sluzxijut na tot voina-baz.

2008-04-04, piatek. Serbju perv-ministr Voislav Kosxtunica proglosil zxe svobodenie Albanju kriminalnikuf i bilju Kosovoju 'premieruf', Ramusx Haradinaj, ot Haagju tribunal es vismeh spravedlivostuf. Jegoi svobodenie dokazijt zxe Haagju tribunal es protislaviansk, rasistju i politju. Usled tut rezult Serbia dolzx ne vidat Radicx i inju obvinilju Serbju voiakis ibo nikai Slavian mozx ocxekat spravedlivost ot Haagju, ne-slaviansk i proti-slaviansk tribunal.

2008-04-04, piatek. Uzx pocxti sxesdes-tisicx obitatelis Braziliaf bili infekcilju ot smert-opasju tropikju deng-bolez i goracxka. Esxte ne es jasnju ktor tip deng-goracxkaf udaril Brazilia, esli normalju ili plus opasju krevtecxju deng-goracxka. Duzinas Brazilnikis uzx umirali.

2008-04-04, piatek. Iz Moskvaju letisxtie 'Ramenskoe' tut utro vzletil uzx dvaju Rosju samolet tipuf IL-77 nesitsju 40 tonas humanitarju pomocuf dla Kosovoju Serbis. Polnju suma humanitarju pomocuf dla Kosovoju Serbis ktor Rosia planijt poslat es 160 tonas.

2008-04-03, cxtirek. Pocxti vo vse Ukrainju vel-grodis slucxili masaju protestis i marsxis proti NATO i proti vstup Ukrainiaf v tot teroristju organizacia.

2008-04-03, cxtirek. Automatju brem-voz postroilju ot Europju kozmos-agentia ESA tut posle-polden uspehuo pristanil u mezxunarodju kozmos-stancia MKS, upotrebits Rosju pristan-modul Zvezda.

2008-04-03, cxtirek. Poskroz masaju natisk USA-ju rezximuf, tut den, podcxas NATO-vstretie v Bukarest, ni Ukrainia ni Gruzinia bili prinatju. Obdva Busxvoi marionetnikis, Juwxenko i Saakasxvili, ne polucxili pozvanie dla vstup.

2008-04-03, cxtirek. Rosju perv-ministr, Viktor Zubkov, tut den pristanil v Bratislava dla dva-denju ofisju vizita Slovakiaf. Tut den Zubkov vstretil Slovakju perv-ministr Robert Fico i zavtra bu ucxastit 63-ju kazxd-rocxie slavnostju pomnenief om svobodenie Slovakiaf ot Nemcju fasxistis. V Slovakia es podgrobilju okol 60-tisicx Sovietju voiakis.

2008-04-02, sredek. Do tper nai-velju NATO-ju verh-vstretie startil tut utro v Rumanju glavn-grod Bukarest, v dom parlamentuf. Podcxas vstretie NATO planijt prinat neskolk novju bananju republikis veditju ot podkupilju podlizatelis iz vostokju Europ. Usled masaju ekonom-kriza v USA, Busxvoi rezxim bu iskat podpor i voiakis dla jegoi okupacia Irakuf i Afganzemuf. Pisxnju NATO proigrajt obdva voinas poskroz fakt zxe ni Irakju ni Afganzemju povstanikis polucxijut libkai podpor ili oruzxie ot Rosia. Podcxas Rosju voina v Afganzem, Afganzemju teroristis polucxili masaju podpor, trenirenie i oruzxie ot USA. Osama bin-Laden es din rezult tot proti-Slaviansk politiaf i bilju sotrudnik om CIA.

2008-04-01, vtorek. Gxorgx Busx tut den vizital svoi podkupilju Ukrainju marionetnikis Timosxenko i Juwxenko. Busx skazal zxe, poskroz protistanie Ukrainju naroduf, on bu natiskit abi NATO prinal obdva Ukrainia i Gruzinia. Zavtraju NATO-ju verh-vstretief v Bukarest bu ucxastit Busx takak okol piatdes Busxvoi podlizatelis i marionetnikis. Busx bil 'privitalju' v Kiev ot sto-tisicxis protestnikis.

2008-04-01, vtorek. Parlamentnikis Europsoiuzuf vimagajut plus pre-zrakost lobir-grupifs ktor lobirijut v Europsoiuz. Palamentnikis viprosbajut obviazju registrenie i obnazxenie kto onif financijt. Tut uslovies es podobju om uslovies ktor nedavnuo bili zakonilju v Rosia otnosuo Ne-Guverju Organizacias, ili NGO.

2008-03-30, nedelek. Busxvoi podlizatel i Cxehju perv-ministr Mirek Topolanek planijt uznat Kosovo podcxas sledju dva-siemdenis i podpisat postroenie USA-ju proti-Rosju, proti-Raketju radar-bazuf v Mai. Bolsxost Cxehju populaciaf es proti obdva uznanie om Kosovo i postroenie radar-bazuf. Topolanekvoi rezxim zudelal iz Cxehia bananju republik, poskroz nikai bananju plantacias.

2008-03-30, nedelek. Australju ministr zagrancief, Stephen Smith, tut den osudil rasistju proti-musulmnikju film Holandju opozicju parlamentnikuf Geert Wilders. Smith skazal zxe svobod recxuf ne pozvolijt pravo dla podstrekanie rasju ili mezx-religju nenavistuf.

2008-03-30, nedelek. V Londonju prigrod dol-treskil malju pasazxir-letidlo ktor imal piat cxlovekis na palub. Cxislo zxertvas na zem esxte ne es znalju no pravdapodobuo vse pasazxiris i pilot na palub letidlof utratili zxizn.

2008-03-30, nedelek. Posle piat den grodnikju voinaf mezx voisko i povstanikis v ulcas Irakju vel-groduf Basra, usled ktor umirali bolsx cxem tri-sto cxlovekis, Irakju sviasxnik Muhtada al-Sadr iztiagal svoi otdelis iz Basraju ulcas.

2008-03-30, nedelek. Tut utro slucxil v zapad-Indonezju provinciaf Atjeh silaju zemtrasenie silaf 6,2 gradusis Rihtersxkalaf. Nikai zxertvas ni cunami bili raportilju.

2008-03-29, subotek. Na Krim slucxil marsx proti USA-ju prezident Gxorgx Busx ktor bu v ponedelek navestit svoi manekenis i podlizatelis, Juwxenko i Timosxenko, v Ukrainju glavn-grod Kiev. Protestnikis obvinili Busx za zverzlos proti cxlovekstvo.

2008-03-27, cxtirek. Novju volna grodnikju voinaf v Irak mezx Irakju voisko i Sxiitnikju povstanikis podcxas posledju tri den smertil uzx bolsx cxem sto cxlovekis.

2008-03-27, cxtirek. Podcxas posledju cxetvert prosxlju rocxuf USA-ju ekonomia vnov nizil i dosagil uroven tolk 0,6 procent za rocx.

2008-03-27, cxtirek. Okupacju voisko Eurposoiuzuf v   Bosnia tut utro pereiskali domos om zxen, docx i priatel om Radovan Karagxicx.

2008-03-27, cxtirek. Posle sxesnades denju mision prosxlju nocx USA-ju kozmos-sxatl Endeavour uspehuo pristanil na Floridaju kozmosdrom. Sledju mision es planitju dla konc mesacxuf Mai.

2008-03-26, sredek. USA-ju republikanju prezidentju kandidatnik, John McCain, tut den vo svoi recx ostruo napadil Rosia. Pocx Rosia? Ziavuo, ibo Rosia es edniju krain Vsetuf ktor mozx odolit USA-ju agresia i edinju krain vsetuf ktor mozx Vset obronat proti USA-ju diktatur. Pravdapodobuo McCain i Busx probijut igrat dla Rosia 'zloju i dobrju polcnik' teatr. Poki McCain igrajt zloju polcnik, Busx podcxas jegoi blizitsju vstretie s Putin bu igrat dobrju polcnik. V inju slovis 'palka i morkva' teatr. No oni zabujut zxe Rosianis takak vse inju Slavianis ne es detes. Za Stalinvoi doverie Hitler napadil Soviet-Soiuz i ubil bolsx cxem cxtirdes-milion Slavianifs. Busx i Putin dolzxbi vstretit om 6-ju April v Socxi.

2008-03-26, sredek. Slovakju lecxaris uspehuo testili novju lek proti rakbolez vel-kisxkaf, takzvanju bevacizumab. Rakbolez velkisxkaf es din iz nai-opasju tipis rakbolezuf ktor smertijt sto-tisicxis pacientis kazxd rocx. Bevacizumab zulecxil do 80 procent rak-bolezju pacientifs.

2008-03-25, vtorek. Venezuelju prezident Hugo Chavez vcxera obvinil USA za podpor protestifs i nasilief v Tibet, ibo, soglosuo s Chavez, USA hotijt slabjuvit Cxina.

2008-03-24, ponedelek. Posle vcxeraju smert cxtir USA-ju voiakifs v jugju cxast Bagdaduf, ofisju cxislo smertilju USA-ju voiakifs v Irak dosagil cxtir-tisicx. Odnak-vremuo ne-ofisju cxislo smertilju Irakju civilnikifs es okol dva-sto-tisicx. Kritiknikis USA-ju rezximuf obvinijut Busx za genocid.

2008-03-23, nedelek. Podcxas buria u Aliasxka potopil 55-metris dolgju USA-ju riba-korab ktor imal 46 cxlovekis na palub. Vse izklucxuo cxtir bili spasilju.

2008-03-23, nedelek. V cxtir-tisicx-obitatelju grod Booneville v USA-ju sxtat Arkansas mocju vzriv opustosxil bal-zavod dla miaso. Usled utecx amoniakuf bili evakuacilju obitatelis obkrugju domifs. Cxislo zxertvas esxte ne es jasnju.

2008-03-23, nedelek. U Hongkong potopil Ukrainju korab usled sotreskenie s Cxinaju korab. Okol 20 mornikis iscxezili i pravdapodobuo tonuli.

2008-03-22, subotek. Rosju parlement, Duma, vcxera vizval Rosju guverie abi uznal nezavisost om Abhazia i Jug-Osetia. Obdva oblastis prinadlezxili om Gruzinia no USA-ju i NATO-ju podpor dla razrvanie Serbiaf, takak Vasxingtonju planis vklucxit Saakasxvilivoi rezxim v NATO-f zmenili celoju situacia. Sam-proglosilju nezavisost om Kosovo razboril osnov mezxunarodju stabilostuf i mieruf.

2008-03-22, subotek. Tut den tisicxis protestnikis ucxastili marsxuf v Amsterdam proti Niderlandju rasistju politnik i cxlen parlamentuf, Geert Wilders. Wilders produktil film v ktor unizijt Koran, sviatju knig Islamuf.

2008-03-22, subotek. V neskolk grodis Nemciaf des-tisicxis marsxnikis tut den protestili proti postroenie USA-ju voina-bazis proti-raketju obronaf v Polakia i v Cxehia.Soglosuo  s protestnikis tot voina-bazis bu spuskit i podporit novju krug oruzx-gonenief.

2008-03-21, piatek. Rosju proti-razvedka zaderzxil dva USA-ju sxpionis ktor bili sotrudnikis om British Council. Sleditelis uzx dolguo podozreli zxe takzvanju British Council es faktuo sxpion-agentia. Zaderzxilju sxpionis iskali tainju informacia o Rosju neft-firmas dla zagrancju konkur-firmas.

2008-03-21, piatek. Cxinaju polcia priznal zxe polcnikis upotrebili tut utro oruzxie proti Tibetju protestnikis. Cxislo zxertvas polcju perestrelbaf ne bil oglosilju.

2008-03-21, piatek. Cxtirnades Kirgizju lecxaris i opekatelis bili obvinilju za bez-ostrozxost usled pricxinenie serial infekcias imun-bolezuf. Prosxlju rocx 21 Kazahzemju zdrov-opekatelis bili osudilju za infekcenie 150 detes om imun-bolez.

2008-03-20, cxtirek. Novju poslanie ot Osama Bin-Laden kritikijt krainis Europsoiuzuf za podpor USA-ju voinaf v Afganzem takak za publikenie unizitsju karikaturis om prorok Mohamed. Bin-Laden viraznil zxe Musulmnikis ne unizijut Krist, i zxe izvinenie zxe karikaturis om Mohamed bili publikilju usled svobod virazxenief es falsxju ibo mnoguo krainis Europsoiuzuf zapretijut sumnenie judaistju holokastuf.

2008-03-20, cxtirek. Podcxas NATO-ju verh-vstretie ktor bu slucxit ot 2-ju do 4-ju april tut rocxuf v Bukarest, Busxvoi rezxim bu predlozxit prinatie om Gruzinia i Ukrainia v NATO-f, poskroz jasnju protistanie Rosiaf.

2008-03-20, cxtirek. Vcxera Busx odobril masaju pere-podanie voina-zapasuf dla Kosovoju proti-zakonju 'guverie'. Tut stup jasnuo pokazijt zxe glavnju pricxin voinaf proti Serbia i okupacia om Kosovo bili USA-ju planis postroit ogromju voina-baz v Kosovo. Tut pervju perepodanie oruzxief dla Kosovoju teroristis es tolk pervju stup om visxenie napruzxief v Balkania.

2008-03-20, cxtirek. Vcxera slucxili v USA masaju protestis proti Irakju voina. Vo Vasxington, San-Francisko i Nov-Jork polcia zaderzxil neskolk sto marsxnikis. Irakju voina cenil USA-ju bugxet uzx okol tri-teralion dolaris poki Busxvoi priatelis kradili i kradijut milionis bocxkas Irakju neftuf bez platenie.

2008-03-20, cxtirek. USA-ju pod-prezident Dik Cxeini startil tut utro neoglosilju vizita Afganzemuf. Tut den vstretil marionetju prezident Hamid Karzai usled blizitsju verh-vstretie om NATO v Rumanju glavn-grod Bukarest.

2008-03-20, cxtirek. Vo vostokju Rosia okol 150 kilometris ot Vladivostok avaril Rosju borba-let tipuf SU-25 smertits tozx pilot. Tocxnju pricxin avariaf esxte ne es jasnju no aviacju ekspertnikis podozrejut takak pricxin avariaf tehnicxju problem.

2008-03-19, sredek. Prosxlju nocx umiral na Sri-Lanka 90-rocxju nauk-fikcju pisatel Arthur C. Clarke. Vo svoi knigis Clarke takak pervju predlozxil gorpuskenie geo-stacionarju komunikacju satelitis.

2008-03-18, vtorek. Tut siem-dem Vset pomnijt piatju kazxd-rocxie ot USA-ju napadenie i okupacia Irakuf. Podcxas piat rocxis okupacju voinaf USA-ju voisko pricxinil v Irak humanizmju katastrof i smert okol dva-sto-tisicx civilnikifs.

2008-03-18, vtorek. USA-ju federacju zapas-bank, ili takzvanju FED, tut den drakonuo nizil zaem-procentis iz tri na 2,25 proc. FED nadezxijt zxe tut nizenie bu stopit USA-ju ekonom-kriza, no birzas bili razcxarovilju ibo torgnikis ocxekali esxte plus drakonju nizenie om zaem-procentis.

2008-03-18, vtorek. NATO-teroristis proglosili v severju ot Serbis obitatju cxast om Kosovo cxrez-obicxju status i nacxili drakonju utisk i presledenie Serbju obitatelifs.

2008-03-18, vtorek. Podcxas kozmos-prohodka ekipazx sxatluf Endeavour tut den montiril Kanadju dva-rukaju robot Dexter na Mezxunarodju Kozmos-Stancia, MKS.

2008-03-18, vtorek. Rosju ribalovju korab Svicer Korsakov i toi ekipazx bil tut den puskilju ot sever-Somalju piratis. Piratis polucxili vikup-dengi siem-sto-tisicx dolaris.

2008-03-18, vtorek. USA-ju Jemenju posol-dom v glavn-grod Sanaa bil tut den zakritju usled obstrelenie ot minametis.

2008-03-17, ponedelek. Rosju prezident Putin dnes vstretil v Kreml USA-ju ministris zagrancief i obronaf, Kondoliza Rais i Robert Geits. Buvremju Rosju prezident, gospic Medvedev, dumajt zxe USA i Rosia mozx resxit vzaimju nesoglosie o planitju voina-bazis proti-raketju obronaf v Polakia i v Cxehia.

2008-03-17, ponedelek. Tut den mexzunarodju birzas bili potrasilju usled kolaps USA-ju invest-bankuf Bear Stearns. Analitnikis trevogijut zxe kriza USA-ju ekonomiaf ktor bil pricxinilju ot Busxvoi voina-politia bu prostrit v celoju Vsetuf. Globalju ekonom-kriza ziavijt plus vazxnju cxem bil ocxekatju.

2008-03-17, ponedelek. Gruzinju opozicnikis protestijut proti Saakasxvilivoi planitju vizita svoi sxefuf vo Vasxington. Saakasxvili podlizajt Busx ibo hotijt vstupt v NATO.

2008-03-17, ponedelek. NATO-ju okupacju voisko i polcia Sodinju Narodifs tut den napadili i terorizili Serbis v sever-Kosovoju grod Mitrovica. Proti-Slaviansk NATO-teroristis izgonili Serbis iz sud. Okol sto cxlovekis bili poranilju i neskolk vozis bili pozxarilju.

2008-03-16, nedelek. Tut den Vset pomnijt 40 rocxis ot My-Lai masakruf. Pred cxtirdes rocxis USA-ju voiakis napadili Vietnamju malgrod My-Lai perv znasili zxenis i posle ubili vse obitatelis, vklucxuo detes. Tocxnju cxislo zxertvas ne es jasnju no obgodas gvorijut o priblizuo piat-sto zxertvas. USA-ju nacxalnik ktor prikazil napadit My-Lai sidil tolk cxtir mesacxis v USA-ju zaklucxilna.

2008-03-16, nedelek. Dalai Lama, glovnik Tibetju budhaizmuf, podcxas dnesju presa-konferencia v Indju grod Dharmsala, obvinil Cxinaju guverie za kulturju genocid Tibetju naroduf. Podcxas prosxlju siemden bili v Tibet smertilju okol sto protestnikis proti Cxinaju okupacia Tibetuf.

2008-03-16, nedelek. Vo vcxeraju Iranju parlamentju izvolba jasnuo vigrali tverd-politju sotrudnikis tut-vremju prezidentuf Mahmud Ahmagxinedad. Usled jegoi popularost opozicnikis polucxili tolk maluo parlamentju sidkas. Ucxastie v izvolba bil okol sxesdes proc. Iranju veditelis proglosili zxe rezult izvolbaf bil vigra proti Zapad.

2008-03-15, subotek. Tisiscxis Cxehis ucxastili proti-USAju marsxuf v Praha posred ktor tozx demonstrili proti planijtu postroenie USA-ju voina-bazuf proti-raketju obronaf v Cxehia. Bosxost Cxehis protistanijut postroenie tot USA-ju radar-bazuf, no marionetju podkupilju perv-ministr, Topolanek, hotijt poskroz proti-stanie Cxehju naroduf pozvolit toi postroenie.

2008-03-15, subotek. Tut utro Rosju brem-raket tipuf Proton-M gor-nesil v krug-zemlaju orbituf iz Baikonurju kozmos-drom USA-ju komunikacju satelit AMC-14.

2008-03-14, piatek. Rosia bu startit perepodat novju Mig-29 voina-letis dla India podcxas mesacx Mai, oglosil Indju flot-nacxalnik podcxas vizita v Moskva. Tut voina-letis bu upotrebitju na palub novju Indju letidlo-korabuf ktor es postroitju dla India v Rosia.

2008-03-13, cxtirek. USA-ju kozmos-sxatl Endeavour pristanil tut den u Mezxunarodju Kozmos-Stancia, MKS, ktor es v 320 kilometris visxju orbit nad Zemlaju poverh. Endeavour bu ostatit u MKS dvanades den.

2008-03-12, sredek. Vcxera v Peru 900 km severuo ot glavn-grod Lima avaril vrotlet tipuf Bell-412b ktor imal 10 cxlovekis na palub. Soglosuo s ofisju proglosenie vse 8 pasazxiris i dva pilotis bili smertilju. Vrotlet bil zudelalju v USA i prinalezxil dobicxa-firma 'Rio-Tinto'. Pravdapodobju pricxin avariaf es tehnicxju problemis.

2008-03-12, sredek. Soglosuo s dover-dostoinju informacia Rosju ministr obronaf, gospic Anatoli Serdiukov, predlozxil pomoc Rosiaf dla EU-ekspedicia v Darfur. Pravdapodobuo Rosia bu upotrebit svoi vrotletis i pilotis pod EU-vedenie.

2008-03-12, sredek. Verhju nacxalnik USA-ju voiskof v zapadju Azia, ktore es tozx otvetju za Irak, Iran i Afganzem, otstupil iz svoi funkcia. Admiral William Fallon otstupil ziavuo usled jegoi ne soglosie s planis Busxvoi guverief napadit Iran. Sleditelis ocxekajut zxe Admiral Fallon bu zamenitju ot mensx otvetju nacxalnik ktor bu pomocit i podporit Busxvoi plan napadit Iran. Soglosuo s analitnikis usled otstupenie om Admiral Fallon mozxost napadenief Iranuf visxil. Gazet Esquire opisil Admiral Fallon takak samotju glos ktor stanijt mezx Busx i Iranju voina. Ne zabujme zxe Busx bu USA-ju prezident esxte 8 mesacxis.

2008-03-11, vtorek. Proti-slaviansk, rasistju Haagju tribunal nacxil tut utro sudit tri Horvatju generalis: Ante Gotovina, Ivan Cxermak i Mladen Markacx. Slaviansk sleditelils protestijut proti sudenie Slavianifs ot ne Slavianis ibo v takai sud Slavianis ne imajut spravedlivju sxans.

2008-03-11, vtorek. Grubju Domoju Produkt Sloveniaf visxil podcxas prosxlju rocx om trinades procent. Tot es novju rekordju uroven rastenief Slovenju ekonomiaf.

2008-03-11, vtorek. Cen neftuf v mezxunarodju birzas kolebajt okol 107 dolaris za bocxka. Vcxera cen neftuf dosagil novju rekordju uroven om 108,21 USD za bocxka. Analitnikis ocxekajut zxe skor cen neftuf bu perevisxit 110 USD za bocxka. Cen visxil usled ekonom-kriza v USA i usled mezxunarodju napruzxie pricxinilju ot USA-ju voisko-terorizm.

2008-03-11, vtorek. Tut utro uspehuo vzletil iz Kennedyvoi kozmosdrom vo Florida kozmos-sxatl 'Endeavour'. Sxatl gor-nesijt pervju cxast Japonju kozmos-laboratoruf i Kanadju dva-rukaju robot. Tut rocx NASA tratil dla kozmosju poletis uzx sto-gigalion USD. Na palub sxatluf es siem kozmosnautis vklucxuo din Japonnik. Planilju vremenie tut ekspediciaf es sxesnades den.

2008-03-11, vtorek. USA-ju okupacju voisko oglosil zxe vcxera bili smertilju 8 USA-ju voiakis usled dva razlicxju bombis. Soglosuo s ofisju statistia USA-ju ministrie obronaf, v Irak bili uzx smertilju pocxti cxtir-tisicx USA-ju voiakis.

2008-03-11, vtorek. Serial bombifs v Pakizemju vel-grod Lahor smertil tut utro prinaimensx dva-des cxlovekis vklucxuo neskolk polcnikis.

2008-03-10, ponedelek. Vo vcxeraju Espanju parlamentju izvolba vigral socialistju polit-parta veditju ot 47-rocxju Zapatero. Zapaterovoi socialistis vigrali 169 parlamentju sidkas proti opozicju popular-parta ktor polucxil 153 iz 350 sidkas Espanju parlamentuf. Niktor parta polucxil bolsxost ili kontrol parlamentuf.

2008-03-10, ponedelek. Neskolk USA-ju senatnikis nacxili voprosit Busxvoi guverie gde iscxezijut gaglionis USA-dolaris iz prodazx Irakju neftuf. Nezavisju sleditelis tozx voprosijut gde iscxezijut milionis bocxkas Irakju neftuf ktor es eksportitju bez platenie.

2008-03-09, nedelek. Tut utro startil v Espania parlamentju izvolba. Socialistju polit-parta veditju ot 47-rocxju Jose Zapatero proti 52-rocxju Mariano Rajoy, veditel popular-partaf.

2008-03-09, nedelek. Prosxlju nocx Europju kozmos-agentia ESA gor-puskil pervju brem-korab tipuf 'Jules-Verne' ktor gor-nesijt k Mezxunarodju Kozmos-Stancia MKS sxes tonas tovaruf. Razvitie tut tipuf brem-korabuf vremil dvanades rocxis.

2008-03-08, subotek. Serbju premier, gospic Voislav Kosxtunica, tut-den razpuskil Serbju parlament i guverie, otstupil i oglosil novju parlamentju izvolba usled ne-soglosie s Tadicxvoi polit-parta otnosuo otdelenie om Kosovo ot Serbia. Tadicxvoi podkupilju marionetnikis hotili prinat protizakonju razdelenie Serbiaf abi mozxili vstupit v rasistju proti-slaviansk i proti-Serbju Europsoiuz - ktor es dominiritju ot Nemcia, Francia i Britzem. Nikai slaviansk jazika es prinatju v Europsoiuz takak trud-jazika. Tolk Nemcio, Francio i Angloio es trud-jazikas Europsoiuzuf i Slavianis, takak ne-rovnju grodnikis Europsoiuzuf, es prinuditju ucxit i upotrebit tot ne-slaviansk jazikas.

2008-03-08, subotek. Soglosuo s ekspertnikis usled ekonom-kriza bu tut rocx v USA obezdomovilju okol dva-milion rodzinis. USA-ju ekonom-kriza bil pricxinilju usled nizitsju dom-cenis i odnakvremuo visxitsju hipotekju zaem-procentis ktor mnoguo rodzinis ne mozxili platit. No osnovju pricxin USA-ju ekonom-krizaf es voinas v Irak i v Afganzem takak Busxvoi ogromju voisko-bugxet.

2008-03-07, piatek. Vcxera v Izrael domovitsju mlodju Palestinian zustrelil prinaimensx 8 studentis v ekstremnikju Judaistju sxkol v zapadju Jerusalim ktor propagandijt nasilie proti Palestinianis i okupacia Zapadju Breguf. Posle tut teror-akt v celoju Gaza-oblast startil masaju slavnenie i ulca-festival. Gaza perezxivajt tut-vremuo humanizmju katastrof usled zablokenie, stoianju bombenie i nedostacx osnovju tovaruf vklucxuo eda i lekis.

2008-03-03, ponedelek. V Saudju supermarket muzx obezglovil piatnades mesacxju dete pred ocxis toi mama. Dete bil napaditelvoi plemenic i tragedia bil spuskilju usled rodzinju spor.

2008-03-03, ponedelek. Vcxera perekidal u Pakizemju breg blizuo vel-grod Karacxi turist-lodka smertits siem cxlenis odnakju rodzinuf. Podcxas katastrof na palub bili 26 pikniknikis i dva cxlenis ekipazxuf.

2008-03-03, ponedelek. Takak sleditelis ocxekali, ot zagrancju tainju sluzxbas financitju grupis, agentis i marionetnikis, kritikili vcxeraju prezidentju izvolba v Rosia i zavistili masaju podpor Rosianifs dla Dmitri Medvedev.

2008-03-03, ponedelek. Podcxas ofisju navestenie Irakuf, Mahmud Ahmagxinedad, Iranju prezident, proglosil zxe USA prinesil terorizm v Irakuf i zxe USA es pricxin terorizmuf v Irak. On tozx skazal zxe Vasxington ne razumijt zxe Irakju narod ne lubijt Amerik.

2008-03-03, ponedelek. Na Indonezju ostrov Sumatra tut utro vnov slucxil silaju zemtrasenie. Zemtrasenie bil silaf 6,5 gradusis Rihtersxkalaf.

2008-03-03, ponedelek. Uragan Emma ktor podcxas prosxlu tri den udaril Europ smertil bolsx cxem duzina cxlovekis i pocxti pricxinil avaria pasazxirju samoletuf. Letidlo tipuf Airbus A320 podcxas prizemenie na Miunhenju letisxtie posred levju krilo dotikil zem. Na palub samoletuf bili 131 pasazxiris i sxes cxlenis ekipazxuf. Nikto bil poranilju i razmer usxterbuf esxte ne es jasnju.

2008-03-03, ponedelek. Takak pocxti vse ocxekali vo vcxeraju Rosju prezidentju izvolba vigral Medvedev ktor polucxil okol 70 proc glosifs. Komunist Genadi Zuganov polucxil okol 18, Vladimir Zxirinovskij 9,4 i Andrei Bogdanov 1,3 proc glosifs.

2008-03-02, nedelek. Posledju iz dva-tisicx buntnikis otidili iz glavnju plosxad Jerevanuf posle Armenju prezident i parlament vcxera proglosili cxrez-obicxju status. Buntnikis protestili proti rezult nedavnju prezidentju izvolbaf. Ziavuo, Armenju guverie hotil predvratit proti-zakonju perevrot, takak pred neskolk rocxis slucxili v Gruzinia, Ukrainia i v neskolk inju krainis bilju Soviet-blokuf. Vo vse krainis Vsetuf, vrem neposreduo posle izvolba, es nai-priaznju ili nai-opasju dla sxtatju perevrotis. Usled buntis v Jerevan bili smertilju okol 10 i poranilju pocxti 20 cxlovekis.

2008-03-01, subotek. Izraelju voisko ktor tut den vtorgal v Gazaf ubil bolsx cxem 60 Palestinnikis, vklucxuo zxenis i detes. Podcxas prosxlju cxtir den Izraelju voisko smertil pocxti sto obitatelis om Gaza.

2008-03-01, subotek. Vcxera NASA odobril gor-puskenie kozmos-sxatluf Endeavour, ktor dolzxbi startit om 11-ju Marc. Endeavour bu gor-nesit Japonju eksperimentju laborator

2008-03-01, subotek. Serbju ministr zagrancief, gospic Vuk Jeremicx, poslal dopis genskekuf Sodinju Narodifs, gospic Ki-mun, v ktor protestijt proti tvorenie proti-zakonju takzvanju 'Mexzunanrodju Voditsju Grupuf dla Kosovo' vo Viedna.

2008-03-01, subotek. Prosxlju nocx okol 80 km juguo ot Guatemala-grod pere-polnju pasazxirju autobus padal v propastuf smertits prinaimensx 57 i poranits okol 40 pasazxiris. Podcxas avaria autobus nesil priblizuo sto pasazxiris sxto es bolsx cxem ofisuo pozvolitju obiem tot autobusuf.

2008-03-01, subotek. Tut utro nacxil v Rosia 'den tihostuf' pred zavtraju prezidentju izvolba. Soglosuo s opin-analizis gospic Medvedev imajt podpor ot 70 proc izvolitelifs.

2008-02-29, piatek. Pozxar pasazxirju poezduf u Bulgarju grod Cxerven-Brieg smertil 8 cxlovekis vklucxuo din dete. Poezd ehal iz Sofia v Kardamuf.

2008-02-29, piatek. Soglosuo s pozxar-gasitelis vcxeraju vzriv v proda-centr v Cxikagoju pred-grod bil pricxinilju ot utecx gazuf. Okol 8 cxlovekis bili poranilju.

2008-02-28, cxtirek. Malju v USA zudelalju samolet Cxileju polciaf, tipuf Cessna Centurion-210, avaril v gustuo obitatju Cxileju glavn-grod Santiago, smertits vse sxes cxlovekis na palub i piat cxlovekis na zem. Pravdapodobju pricxin avariaf bili tehnicxju problemis.

2008-02-27, sredek. Afganzemju povstanikis tut den bez-uspehuo napadili ministr vnutrief. Vcxera ubili dva Polakju voiakis.

2008-02-27, sredek. Pervju raz v historia cen neftuf na Nov-Jorkju birza perevisxil sto-dva dolaris za bocxka. Din iz pricxinis is nizju cen USA-ju dolaruf.

2008-02-27, sredek. Vo Francia zudelalju vrotlet tipuf 'Super-Puma' doltreskil v Atlant-okean okol sto kilometris ot Brazilju breg u neft-platform P-18. Pravdapodobuo piat trudnikis ktor bili na palub vrotletuf utratili zxizn. Vrotlet prinadlezxil om Brazilju neft-firma Petrobraz.

2008-02-25, ponedelek. Pervju pod-premier Rosiaf, gospic Dmitri Medvedev, tut den navestijt Serbia. Podcxas vstretie so Serbju premier Voislav Kosxtunica Medvedev proglosil zxe Rosia ne bu uznat razdelenie Serbiaf. Kosxtunica blagodaril om Medvedev za podpor Rosiaf. Medvedev podcxerkal zxe razdelenie Serbiaf protirecxjt mezxunarodju pravo, rezolucias Sodinju Narodifs i inju mezxunarodju dogvoris.

2008-02-24, nedelek. USA-ju posolnik v Madaria, gospica April Foley, proglosil zxe ocxekajt zxe Madaria bu uznat "..nezavisju Kosovo ktor es socxast novju razdelenie Europuf podla Gxorgx Busx ..". Foley nepramuo obecxal dla Madarju grup v USA-ju grod Cleveland zxe bu podporit tozx otdelenie Madar-gvoritsju oblastis ot Serbia. Busxvoi domino startil!

2008-02-24, nedelek. Soglosuo s dover-dostoinju informnikis USA pozvolil Turcia napadit Kurdis v severju Irak takak nagrad za Turcju uznanie om Kosovo. Turcia bil din iz pervju krainis ktor uznal Kosovo i neposreduo posle otdelenie om Kosovo tisicxis Turcju voiakis peresecxili Irakju granc i napadili severju, Kurdju oblast Irakuf. Soglosuo s nepodtverdilju raportis uzx bolsx cxem sto Kurdis i okol duzina Turcju voiakis bili smertilju usled tut sudar. Ziavijt zxe tut utro Kurdis tozx dol-strelili Turcju voisko-vrotlet.

2008-02-24, nedelek. V Kipr slucxijt tut den dvaju krug prezidentju izvolbaf v ktor konkurijt veditel komunistifs, 62-rocxju Dimitris Hristofias, proti prav-kriloju 59-rocxju Ioannis Kasulidis.

2008-02-24, nedelek. Tisicxis protestnikis proti otdelenie om Kosovo v Grecju glavn-grod Aten pozxarili flagis om USA i om EU. Serbis tozx marsxili v Zurih i planijut demonstracia v Zxenev.

2008-02-24, nedelek. Visxjusx Serbju cxinovnik vinil USA za nasilju protestis v Serbia proti otdelenie om Kosovo. Ot USA podporitju proti-zakonju razdelenie Serbiaf spuskil masaju protestis vo vse cxastis Serbiaf, vklucxuo Kosovo. USA planijt postroit masaju voina-baz i raket-baz v Kosovo abi otstabilil Balkania. Veditel Rosju komunistju partaf i prezidentju kandidat, Genadi Ziuganov, skazal: "Nasx brat Serbia bil razrvalju om kusokis. To bil nasx naibolsx dover-dostoinju aliancnik podcxas Dvaju Vsetju Voina". Soglosuo s Putin i s inju politnikis otdelenie om Kosovo visxijt gozba terorizmuf. Rosju posolnik v NATO, gospic Dmitri Rogozin, otvergil raportis zxe Rosia grozil upotrebit sila v Kosovo. Rogozin skazal zxe jegoi izrecxenie bil nameruo falsxilju ot medialis.

2008-02-23, subotek. Naimodernju USA-ju tainju nevidimju strategju bomb-samolet tipuf B2 avaril vcxera na Guamju voina-baz. Tocxnju pricxinis avariaf ne bili oglosilju. Gotovenie kazxdju B2 bomb-letuf cenijt okol 1,2 gigalion USD.

2008-02-23, subotek. NATO-ju okupacju voisko proti-zakonuo stopil tisicxis Serbju studentis i onivoi autobusis na Kosovoju 'granc'. Studentis protestili proti okupacia om Kosovo i proti proti-zakonju razdelenie Serbiaf.

2008-02-23, subotek. Bilju prezident Sloveniaf, 57-rocxju Janez Drnovsxek, umiral tut den v Lublana usled rak-bolez.

2008-02-22, piatek. Udorogju bomb ktor vzrivil v sever-zapadju Pakizem smertil trinades i poranil cxtirnades ucxastnikis svadba-konvoiuf.

2008-02-22, piatek. Vse 43 pasazxiris i tri cxlenis ekipazxuf na palub samoletuf tipuf ATP, ktor bil zudelalju v zapadju Europ i vcxera dol-treskil v Jug-Amerikju Ande-goras umirali. Samolet prinalezxil Venezuelju firma 'Santa Barbara Airlines'.

2008-02-22, piatek. Nektor politju sleditelis voprosijut esli mnog-narodju voisko iz Rosia, India i Cxina bu pridit v severju cxast om Kosovo abi ohronal bezopasost om ugnetilju Serbju populaciaf.

2008-02-22, piatek. EU-terorist i bombnik Serbiaf, Javier Solana, grozil Serbia za popularju protestis proti kradenie om Kosovo i protizakonju razdelenie krainuf.

2008-02-22, piatek. Turcju zem-voisko napadil tut utro severju Irak. Tisicxis voiakis, tankis i inju Turcju oruzxie peresecxili Irakju granc i napadil Kurdju povstanikis. Ziavuo, Turcju politnikis zlo-upotrebili medialju fokus om Kosovo abi napadili Irakju Kurdis.

2008-02-22, piatek. Rosju posolnik v NATO, gospic Dmitri Rogozin, oglosil zxe Rosia ne izklucxijt upotrebenie silaf v Kosovo esli NATO ili EU stupit vne svoi mandat ot Sodinju Narodifs.

2008-02-21, cxtirek. Tut den USA dolstrelil svoi starju sxpion-sputnek US193, upotrebits novju tip proti-balistju raketuf SM-3. Upotrebenie om SM-3 podtverdijt obvinenies ot Rosju ministrie obronaf zxe tut dolstrelenie sluzxil takak test dla novju sort USA-ju strategju oruzxief, SM-3, i narusxijt vse mezxunarodju dogvoris posred vimolvka i izbezxenie. Sputnek bil dolstrelilju vo velm nizju krug-Zemlaju orbit, podobju om trasa mezxu-kontinentju balistju raketifs. SM-3 bil gor-puskilju iz USA-ju voisko-korab v severju cxast Tih-okeanuf ne-dalkuo ot Hauaju ostrovis.

2008-02-20, sredek. Cen neftuf dosagil novju rekordju uroven. Na Novjorkju birza cen neftuf perevisxil sto-dolaris za bocxka. Din iz pricxinis mozx but mezxunarodju napruzxie pricxinilju ot proti-zakonju razdelenie Serbiaf.

2008-02-20, sredek. Posle razdelenie Serbiaf vcxera tozx Pridnestrju republik, ktor bil negda socxast Moldaviaf, viprosbal mezxunarodju uznanie. Pridnestrju viprosba es din iz pervju otzvukis om proti-zakonju razdelenie Serbiaf. Bez sumnenie Pridnestrju viprosba es tolk start domino-efektuf proti ktor ostrozxil Rosia, Espania i inju otvetju krainis.

2008-02-20, sredek. NATO-ju okupacju voisko v jug-Serbju provincia Kosovo nacxil brutalju ugnetenie Serbnikifs ktor protestili proti ne-zakonju razdelenie Serbiaf.

2008-02-20, sredek. Vcxeraju prezidentju izvolba v Armenia vigral premier Serzx Sarkisian ktor polucxil bolsx cxem 57 proc glosifs.

2008-02-19, vtorek. Podcxas Afrikju turne, Gxorgx Busx privital razdelenie Serbiaf. USA, Britzem i Francia uzx oglosili zxe bu uznat Kosovoju proti-zakonju rezxim. Rosia i Cxina podcxas cxrez-obicxju vstretie Sovbezuf Sodinju Narodifs osudili razdelenie Serbiaf. Razdelenie Serbiaf napadijt celoju Slaviansto i es zlocxin proti vse Slavianis.

2008-02-19, vtorek. Kubaju veditel i revolucnik, 81-rocxju Fidel Kastro, proglosil zxe otstupijt iz funkcia Kubaju prezidentuf i verhju nacxalnikuf Kubaju voiskof. Kastro bil Kubaju veditel podcxas 49 rocxis, ot rocx 1959 gda dolvergil USA-ju marionetnikju rezxim om diktaturnik Batista.

2008-02-18, ponedelek. Pervju tri krainis ktor uznali Kosovo i razdelenie Serbiaf bili Albania, Turcia i Taivan. Cxina bistruo osudil Taivan zxe imajt nikai pravo uznat Kosovo ibo es socxast Cxinaf. Krainis Europsoiuzuf ktor otvergili razdelenie Serbiaf es Espania, Slovakia, Rumania, Grecia, Kipr i Bulgaria. Nemcia i Austria bu pravdapodobuo uznat Kosovo esxte tut siemden. Posred otdelenie om Kosovo bil Hitlervoi mecxta vipolnilju.

2008-02-18, ponedelek. Posle Rosia tozx Cxina virazxil nespokoinost om USA-ju planis dol-strelit svoi starju sxpionju sputnek US193. Soglosuo s raportis na palub sputnekuf es tainju nad-modernju obraz-senzor. Sleditelis ocxekajut zxe obdva Rosju i Cxinaju voisko bu zgledit i proverit tut dol-strelenie.

2008-02-18, ponedelek. Cxinaju korab Gxinsxan potopil tut utro severuo ot Filipinia. Vse 28 cxlenis ekipazxuf es iscxezilju.

2008-02-18, ponedelek. Tut den slucxijt v Pakizem parlamentju izvolba. Sleditelis ocxekajut masaju obmanis ot diktaturnik Pervez Musxaraf. Soglosuo s opin-analizis veditj opozicju PPP-parta, veditju ot vdov ubilju Benazir Bhutto, gospic Asif Ali Zardari. Zardari skazal zxe es mozxju zxe Pakizem bu razdelit esli izvolba bu obmanju.

2008-02-17, nedelek. Sebabombnik smertil prinaimensx 80 cxlovekis u jug-Afganzemju grod Kandahar. Bombnik vzrivil seba mezxu tolpa pogleditelis sobakju drakaf.

2008-02-17, nedelek. Buntis v Danzem prodolgijut i podcxas posledju siemden protestnikis zapalili uzx okol 180 pozxaris takak protest proti Danzemju rasizm i povtorilju publikenie unizitsju karikaturis om Prorok Mohamed.

2008-02-17, nedelek. Rosju ministrie obronaf virazxil nespokoinost om planis USA-f dol-strelit svoi starju sxpion-sputnek US193. Soglosuo s Rosju ministrie obronaf tot dolstrelenie bu sluzxit takak test dla novju sort USA-ju strategju oruzxief i bu narusxit mezxunarodju dogvoris posred vimolvka i izbezxenie.

2008-02-17, nedelek. Takak sleditelis ocxekali tut-den Kosovo deklaril din-storonju proti-zakonju ot-rvanie ot Serbia. Pravdapodobuo USA i Europsoiuz bu uznat nezavisost om Kosovo, poskroz toi proti-zakonost. Vcxera Europsoiuz resxil poslat vof Kosovo okupacju eskadron dva-tisicx cxinovnikis tamcxoi zadanie es ugnetenie i izgonenie Serbju obitatelifs.

2008-02-17, nedelek. Avaria pasazxirju autobusuf v severju Pakizem smertil prinaimensx 40 cxlovekis. Pasazxir nesil okol 60 pasazxiris i avaril u grod Pattoki.

2008-02-16, subotek. Pistolnik ktor pred-vcxera napadil studentis Sever-Ilinoisju Univerzituf bil razpoznalju takak Steven Kazmiercxek, bilju student tot univerzituf. Soglosuo s jegoi imen ziavijt zxe pistolnik bil etnikju Polak. Jegoi motiv esxte ne es znatju.

2008-02-16, subotek. Europsoiuz predgotovil svoi okupacju eskadronis dla neposredju vtorganie v Serbju provinciaf Kosovo abi podtiskili Serbis i podporili proti-zakonju razdelenie Serbiaf. Rosju ministr zagrancief, gospic Lavrov, proglosil zxe esli Kosovo bu proglosit nezavisost ot Serbia, Rosia bu vnov obsudit svoi pozicia om Jugju Osetia i Abhazia ktor hotijut otdelit ot Gruzinia.

2008-02-15, piatek. Besxalju pistolnik vcxera napadil studentis podcxas lekcia geologiaf v Sever-Ilinoisju Univerzit, USA, smertits piat cxlovekis.Sxesnades inju studentis bili poranilju. Posle perestrelba pistolnik zustrelil seba. Pistolnik bil bilju student tut univerzituf. Sever-Ilinoisju Univerzit es okol sto kilometris zapaduo ot Cxikago, imajt 25-tisicx studentis i toi kampus es okol tri-sto hektaris.

2008-02-15, piatek. Podcxas vstretie Sovbezuf Sodinju Narodifs v Nov-Jork, USA, Serbju ministr zagrancief, Vuk Jeremicx, proglosil 'Pozvolijte mne but velm jasnju. Serbju Republik bu nigda prinat libkai narusxenie svoi celostuf.' Vcxera, podcxas presa-konferencia, Vladimir Putin obvinil Europsoiuz om dva-licoju standard. Na din storon Europsoiuz zapaluo otvergijt razdelenie Kipruf ili otdelenie Baskiaf, no na inju storon Europsoiuz bez kolebanie prinajt i podporijt otdelenie om Kosovo. Soglosuo so sleditelils tut dva-licoju standard dokazijt proti-slaviansk rasizm Europsoiuzuf.

2008-02-14, cxtirek. USA-ju kozmos-agentia NASA prodolgil mision kozmos-sxatluf Atlantis do 18-ju Februar, usled problemis okol primontirenie om laborator Kolumbus. Soglosuo s novju plan sxatl dolzxbi prizemit om 20-ju Februar.

2008-02-14, cxtirek. Tut den popularju Rosju prezident Vladimir Putin v Kreml vstretil i otvetil voprosis ot okol tisicx-piat-sto zxurnalistis.

2008-02-14, cxtirek. Mocju zimaju sneg-uragan udaril Tih-okeanju oblast Rosiaf, glavnuo Sahalin i Kamcxatka. Nektor oblastis ostatili bezelektrikju.

2008-02-14, cxtirek. Poskroz otpiranie, pravdapodobuo Izraelju agentnikis ubili zlo-proslavju Hezbalaju terorist, Imad Mugnieh, ktor bil smertilju ot bomb gda vstupil v svoi automobil u svoi domo v Siurju glavn-grod Damask. Soglosuo s nektor analiznikis Mugnieh bil pred-obrazec teroristuf dla Osama Bin-Ladin.

2008-02-14, cxtirek. Usled Rosju viprosba tut den slucxijt v budov Sodinju Narodifs v Nov-Jork, cxrez-obicxju sidenie Sovbezuf otnosuo planitju proti-zakonju otdelenie om Kosovo. Rosju ministr zagrancief vnov ostrozxil zxe uznanie takai otdelenief es ogromju osxibka ktor bu otvirit Pandora-klet. Otdelenie om Kosovo ot Serbia analogijt otdelenie om Sudetia ot Cxehia ktor neposreduo predidil Dvaju Vsetju Voina i znasilijt Harta Sodinju Narodifs ktor prinesil Vset bolsx cxem sxesdes rocxis om stabilost i mier.

2008-02-13, sredek. Gruzinju opozicju politnik, 52-rocxju gospic Badri Patarkatsisxvili, umiral tut den v London, kratuo posle vstretie s ombannik i olikradnik Boris Berezovski. Britzemju polcia sledstvijt tut podozreju smert. Berezovski es din iz podozrenikis. Tozx Aleksandr Litvinenko i neskolk inju cxlovekis umirali kratuo posle vstretie s Berezovski.

2008-02-13, sredek. Pakizemju voisko iskajt dva atom-ekspertnikis ktor bili otvodilju v oblast krug Khiberju gora-prohod u Afganzemju granc. Tot ekspertnikis bili pravdapodobuo otvodilju ot Talibanju teroristis.

2008-02-12, vtorek. Soglosuo s nauknikis seks podporijt imun-sistem takak ohronajt pred rak-bolez i serce-udaris. Sovet: dla zdrovie i dolgju zxizn seksijte plus cxasto!

2008-02-12, vtorek. Siem-cxlenju ekipazx sxatluf Atlantis i dva-cxlenju ekipazx Mezxunarodju Kozmosju Stanciaf uspehuo primontirili na MKS laborator Kolumbus, ktor bil postroilju ot Europju kozmosju agentia, ESA. Laborator Kolumbus es pervju cxast om MKS ktor ne bil zudelalju v Rosia ili v USA. Soglosuo s planis, Japonju laborator Kibo bu primontirilju v Marc. Obdva laboratoris bu montirilju na Harmonia modul om MKS.

2008-02-12, vtorek. Soglosuo s USA-ju raportis, Rosju strategju turbopropju bomb-letidlos tipuf Tu-95 nadletili USA-ju letidlo-korab USS-Nimitz ktor bil v zapadju cxast Tih-okeanuf. Din Tu-95 dva raz nadletil Nimitz vo visxost okol 600 metris, poki tri inju Tu-95 bili v distancia mensx cxem 170 km. Tut vse cxtir Tu-95 strategju bomb-letidlos es bazilju v dalk-vostokju Rosju baz Ukrainka.

2008-02-12, vtorek. Ukrainju opin-analizis jasnuo pokazijut zxe bolsxost obitatelis Ukrainiaf es proti vstup Ukrainiaf v NATO-f. Poskroz tut masaju protistanie podkupilju marionetnikis Juwxenko, Timosxenko i predsiditel parlamentuf Jaceniuk podpisili dogvor s NATO. Usled podpisenie tut dogvoruf opozicju parlamentnikis uzx neskolk den zablokijut parlamentju sidenies.

2008-02-12, vtorek. Tut den bu vstretit v Moskva Rosju i Ukrainju prezidentis, Vladimir Putin i Viktor Juwxenko. Prezidentis planijut podpisit dogvor Ukrain-Rosju sotrudief.

2008-02-11, ponedelek. USA-ju polcia zaderzxil tri muzxis i din zxen za sxpionenie dla Cxina. Soglosuo s ofisju gvornikis tut cxtir sxpionis prodali Cxina informacia o kozmos sxatl, o Taivan i razlicxju inju voiskoju i ekonomju tainostis.

2008-02-10, nedelek. Rosju pod-premier, gospic Sergei Ivanov, proglosil podcxas konferencia v Miunhen, Nemcia, zxe Rosia bu tverduo ohronat svoi narodju interesis no ne posred voiskoju sila no posred mierju sposob i ekonomju sotrudie.

2008-02-10, nedelek. Prosxlju siemden v Cxehia slucxil neuspehju prezidentju izvolba. V Cxehia prezident ne es izvolitju pramuo ot obitatelis no ne-pramuo ot parlamentnikis. Niktor iz dva veditsju kandidatnikis, Klaus i Sxveinar, polucxil potrebju 50 proc glosifs. Novju krug prezidentju izvolbaf bu startit om 15-ju Februar.

2008-02-10, nedelek. Usled panik-beg podcxas rok-muzikju koncert v zapadju cxast Indonezju ostrovuf Java, v grod Bandung, bili dolstupilju i smertilju okol duzina cxlovekis.

2008-02-10, nedelek. Nobelju laureat, 88-rocxju Doris Lessing, pred-skazal zxe esli Barack Obama bilbi izvolilju takak USA-ju prezident zxe on bu ubilju.

2008-02-10, nedelek. Vcxera vecxer USA-ju kozmosju sxatl Atlantis uspehuo pristanil u Mezxunarodju Kozmosju Stancia, MKS. Siem-cxlenju ekipazx sxatluf gor-nesil i bu montirit laborator Kolumbus postroilju ot Europju kozmosju agentia, ESA. Usled lecxarju problem 56-rocxju Nemcju kozmosnautuf, Hans Schlegel, kozmosju prohodka planitju dla tut den bil otrocxilju om zavtra, ponedelek. Dva malju oblastis na poverh sxatluf bili ne-mnoguo usxterbilju podcxas gorpuskenie.

2008-02-09, subotek. Pozxar prosxlju nocx v pensnikju dom v Austrju grod Egg smertil dinades ostarilju obitatelis.

2008-02-09, subotek. Ot USA i ot Sxveicaria trenirilju terorist Hasxim Thacxi, ktor protizakonuo statil 'premier' Serbju provinciaf Kosovo, proglosil zxe uzx okol sto krainis Vsetuf es gotovju uznat 'nezavisju' Kosovo. Otdelenie om Kosovo es planitju neposreduo posle vnov-inaugurenie Serbju prezidentuf Tadicx, ktor bil podcxas izvolba podporitju ot Hasxim Thacxi takak ot USA-ju masaju medialis. Javier Solana, ktor podporil i inicialil bombenie Serbiaf, takak inju cxinovnikis Europsoiuzuf, bili eksremuo radostju zxe onivoi marionetnik Tadicx bil vnov-izvolilju posred obmanju i manipulilju prezidentju izvolba.

2008-02-08, piatek. Rosju prezident Vladimir Putin oglosil zxe vo Vset nacxil novju oruzx-gonenie, ktor startili inju krainis. Tapocx, dla svoi bezopasost, Rosia es prinudilju tozx konstruktit odnakju ili esxte bolsx vpredilju oruzxie.

2008-02-08, piatek. Cxlenju krainis om NATO plus i plus sporijut o Afganzemju okupacia i nektor sleditelis ostrozxijut zxe sporis okol Afganzemju okupacia mozx-bi vestit k razlomenie om NATO. Okupacia Afganzemuf es mnoguo plus slozxju cxem NATO-ju generalnikis pred-obrazili, poskroz fakt, zxe Afganzemju povstnikis polucxijut nikai podpor ot Rosia. Podcxas Sovietju okupacia Afganzemuf, Afganzemju teroristis polucxili masaju podpor ot USA i ot NATO. Tper odnakju teroristju grupis smertijut NATO-ju okupacju voiakis.

2008-02-08, piatek. Tut utro vstretili v Moskva perv-ministris Rosiaf i Polakiaf, Viktor Zubkov i Donald Tusk. Pervju otzvukis tut vstretief bili velm priaznju.

2008-02-08, piatek. Indju hirurgnik, Dr Amit Kumar, ktor kradil organis ot bez-trudnikis i implantil onif v platitsju pacientifs bil zaderzxilju v Nepal. Organ-prodazx es proti-zakonju v India no poskroz tot fakt mnogju organis es kupitju i transplantitju v pacientifs, vklucxuo zagrancnikis. Dr Kumar imal u seba bolsx cxem milion USD. Kumarvoi rodzin domovijt v luksus-dom v Kanadju vel-grod Toronto.

2008-02-07, cxtirek. Serbju perv-ministr, Voislav Kosxtunica, zablokil podpisenie novju dogvoruf s Europsoiuz takak protest proti planis Europsoiuzuf podporit otdelenie om Kosovo. Jegoi geroju cxin mozx vedit k padanie guverief i k novju parlamentju izvolbaf.

2008-02-07, cxtirek. Takak polit-analiznikis ocxekali OBSE oglosil zxe ne bu poslat v Rosiaf sleditelis prezidentju izvolbaf. Osnovju pricxin es ogromju popularost om Putinvoi guverie i om kandidatnik Medvedev. OBSE ne hotijt podtverdit tot popularost i posred boikot hotijt sumnit doverdostoinost rezultuf.

2008-02-07, cxtirek. Rosju polit-parta financitju i kontolitju ot zagrancju manipulnikis i tainju sluzxbas, takzvanju Soiuz Pravju Silafs, ili SPS, resxil ne ucxastit Rosju prezidentju izvolbaf ibo imajt prakticxuo nikai sxans uspehuf. SPS es podporitju ot neznacxju cxislo obitatelifs.

2008-02-07, cxtirek. V Peru zem-lavinis pricxinilju ot potocxju dozxdis smertili bolsx cxem 20 obitatelis. V sosedju Ekvador vzriv 5023 metris visxju vulkanuf Tungurahua smertil prinaimensx piat cxlovekis.

2008-02-07, cxtirek. Esxte ne es jasnju esli kozmos-sxatl Atlantis bu gor-puskilju tut posle polden soglosuo s plan. Gor-puskenie es ogrozilju ot nepriatju pogod i burias v oblast krug Kennedyvoi kozmosdrom. Atlantis dolzx-bi gor-nesit klucxju laborator 'Kolumbus' ktor bil postroilju ot Europju kozmos-agentia ESA. Siem-cxlenju ekipazx sxatluf socxastijt iz piat USA-nikis, din Nemcnik i din Japonnik.

2008-02-07, cxtirek. V neskolk Azju krainis tut den slavnijut Lunaju Novju Rocx.

2008-02-07, cxtirek. Britzemju inzxeneris predlozxili planis dla postroenie 150 metris dolgju pasazxir letidlof ktor bu progonitju posred tecxju vodor i ktor bu ehat piat-raz plus bistruo cxem zvuk. Takai letidlo bi umozxit letit iz Britzem v Australiaf podcxas piat vmest privikju 22 cxasis.

2008-02-07, cxtirek. Rosju brem-raket Progress-M63 ktor bil gor-puskilju iz Baikonurju kozmosdrom om vtorek, tut den pristanit u Mezxunardoju Kozmosju Stancia, MKS. Popri eda i palivo Progress prinesijt dla ekipazx om MKS tozx svezxju fruktis i zelen-ovocxis takak filmis.

2008-02-06, sredek. Serial neskolk tornadis v jug-USA-ju sxtatis Tenesia, Arkansas, Kentuk i Alabama smertil bolsx cxem 50 cxlovekis.

2008-02-05, vtorek. Nemcju polcia podozrejt zxe pozxar ktor pred-vcxera smertil 9 Turcnikis v jug-zapadju Nemcju grod Ludwigshafen, bil zapalilju ot Nemcju nov-nacistis. Soglosuo s esxte ne-podtverdilju raportis sviditelis vidili kak nekai muzx startil ogen.

2008-02-05, vtorek. Serbju perv-ministr, Voislav Kosxtunica, protistanijt planis om marionetnik Tadicx, ktor bil prosxlju nedelek, usled masaju podpor ot zagrancju medialis, vnov-izvolilju takak Serbju prezident. Kosxtunica skazal zxe podpisenie novju dogvoruf s Europsoiuz faktuo prinajt otdelenie om Kosovo. Es mozxju zxe esli marionetnik Tadicx i jegoi polit-parta bu prinat ultimatum ot Europsoiuz, Serbju guverie bu raz-lomit i bu oglositju novju parlamentju izvolba v ktor mozxuo Kosxtunica bu so-trudit s Nikolicx abi obronali celost svoi krainuf.

2008-02-05, vtorek. Tut den USA-ju pred-izvolbaju teatr dosagijt svoi orgazm. V bolsx cxem 20 sxtatis obitatelis bu glosit za kandidatis demo-republikanju polit-partaf. Da, demo-republikanju (i ne demokratju i republikanju), ibo tot es tolk din polit-parta ktor imajt dva cxastis: demokratju i republikanju. Podcxas izvolba i pred-izvolba kandidatis teatruo napadijut svoi protinikis abi USA-ju obitatelis dumali zxe imajut svobod. No takak Cxina, USA realuo imajt tolk din polit-parta, demo-republikanju polit-parta, i vse ostatju politpartas i kandidatnikis es tehnicxuo izklucxitju iz ucxastie v prezidentju i inju izvolbas.

2008-02-05, vtorek. Britzemju guverie ne-pramuo uznal poligamju podrugies. Poskroz fakt zxe v Britzem ne es pozvolitju svadit dvaju raz Britzemju guverie uznajt poligamju rodzinis ktor svadili v krainis gde tot es pozvolitju. Takai muzxis imajut pravo polucxit socialju podpor tozx dla svoi dvaju zxen.

2008-02-04, ponedelek. Tolk din den posle vnov-izvolba Serbju marionetju prezidentuf Tadicx, Europsoiuz podpisil soglosie dla poslanie grodnikju misionuf dva-tisicx cxinovnikifs v Serbju provinciaf Kosovo. So svoi glos za marionetnik i predatel Tadicx, Serbis predali Kosovo.

2008-02-04, ponedelek. Iranju gvornikis oglosili zxe iz nedavnuo postroilju novju Iranju kozmosdrom, Irakju nauknikis gor-puskili brem-raket sposobju gor-nesit sputnek v krug-zemlaju orbituf.

2008-02-04, ponedelek. Nauknikis Japonju Cukuba univerzituf uziavili zxe kofe-zerno soderzxijt komponent ktor es sposobju pomocit predvrtatit Alzhaimer-bolez.

2008-02-04, ponedelek. Britzemju posrednikis startili peregvoris so Somalju piratis ktor om pervju Februar otvodili Rosju riba-lodka 'Svicer Korsakov' u Somalju breg. Lodka imal ekipazx sxes mornikis vklucxuo cxtir Rusis.

2008-02-04, ponedelek. Pozxar v cxtir-etazxju dom v jug-zapadju Nemcia, v grod Ludwigshafen, smertil prosxlju nocx 9 cxlovekis vklucxuo piat detes. Okol 35 cxlovekis bili hospitalizilju. Kvartir-dom bil obitatju perevazxuo ot Turcnikis. Pozxar slucxil podcxas karnaval. Es mozxju zxe bu naidilju esxte inju zxertvas.

2008-02-04, ponedelek. USA-ju voisko dopuskil zxe prosxlju subotek smertili 9 Irakju civilnikis, vklucxuo dva detes, v grod Iskandariah ktor es okol 50 km juguo ot Bagdad. Usled Busxvoi Irakju voina utratili zxizn uzx prinaimensx 180 tisicx Irakju civilnikis.

2008-02-04, ponedelek. Tri iz sxes podlodkas Hitlervoi podlodkaju flotuf v Cxernju morie bili naidilju pod morie u Turcju breg. Podcxas Dvaju Vsetju Voina Hitler provozil tot sxes podlodkas iz Nemcju Baltju port Kiel poprecx zem i rekas abi napadili Sovietju Cxern-morju flot. Tri podlodkas bili potopilju podcxas voina i posledju tri bili ostamotilju u Turcju breg i potopilju ot ubegitsju cxlenis ekipazxuf. Ekipazx bil zaderzxilju v tagda neutralju Turcia.

2008-02-04, ponedelek. Vo vcxeraju Serbju prezidentju izvolba vigral predatel Serbju naroduf, Tadicx. Nektor kritiknikis porovnili podpor dla Tadicx s glosenie nektor Nemcju zxidifs v rocx 1930 za Hitler. Kto realuo vigral es USA-ju masaju medialis ktor podporili Tadicx. Vigral Javier Solana, Gxorgx Busx, Hasxim Thacxi i proigral svobod Serbju naroduf.

2008-02-03, nedelek. Serbju prezidentju izvolba koncil tut den om 20-ju cxas. Soglosuo s pervju obgodas izvolbaf ucxastili 4,5 iz 6,7 milion izvolitelis ili 63 proc.

2008-02-03, nedelek. Serbju patriotis trevogijut zxe zagrancju agentnikis i izvolbaju zgleditelis iz USA i z OESR (OECD) bu manipulit Serbju prezidentju izvolba takak manipulili izvolbas v neskolk inju krainis bilju Soviet-blokuf.

2008-02-03, nedelek. Ot pervju Februar tut rocxuf Slovakju zxenis za porodenie pervju detef polucxijut ot Slovakju guverie bolsx cxem tisicx USA-ju dolaris. Takak inju Slaviansk krainis tozx Slovakia perezxivajt demografju katastrof. Poki Slovakia i inju Slaviansk krainis imajut masaju podpor dla rodzinis i detes, Sxveicaria imajt pocxti nikai podpor, no abi visxil svoi populacia Sxveicaria kradijt i germanizijt detes Slaviansk i inju obitatelifs i imigritelifs. Podobuo kak delal Hitler v Lidice i v inju cxastis Europuf podcxas Dvaju Vsetju Voina. Soglosuo s mezxunarodju dogvoris i zakonis postupanie Sxveicariaf es genocid.

2008-02-03, nedelek. Soglosuo s Nov-Zelandju nauknikis cigarenie marihuanuf es 20-raz bolsx mnoguo opasju cxem cigarenie tabakuf. Marihuan soderzxijt plus mnoguo opasju i rakbolez pricxinitsju ingredientis cxem tabak.

2008-02-03, nedelek. Situacia v Cxad ne es jasnju. Soglosuo s nektor raportis egzistijt peresmirie mezx povstanikis i prezident Idriss Deby, no solgosuo s inju raportis, povstanikis tolk cxekajut abi prezident otidil iz prezidentju palac.

2008-02-03, nedelek. Tut utro startil v Serbia dvaju krug prezidentju izvolbaf v ktor konkurijt Serbju patriot Tomislav Nikolicx proti marionetnik zagrancju manipulnikifs, Boris Tadicx. Tadicx es podporitju ot Javier Solana, Gxorgx Busx i Hasxim Thacxi. Izvolbaf mozx ucxastit okol 6,7 milion izvolitelis.

2008-02-02, subotek. Francju prezident, 53-rocxju Nicolas Sarkozy tut den svadil 40-rocxju Carla Bruni. Sarkozy razvodil bilju suprugica, Cecilia, prosxlju Oktobr.

2008-02-02, subotek. Papezx Benedikt XVI, vstretil Kosovoju takzvanju 'prezident' Fatmir Sejdiu. Ziavijt zxe Vatikan stanijt na storon Kosovo-Albanju teroristis proti pravoslavju Serbis i posred tut vstretie hotijt obvlivit Serbju prezidentju izvolba i podporit marionetnik Tadicx.

2008-02-02, subotek. V Cxadju glavn-grod Ngxamena prodolgijt bitva om prezidentju palac. Cxadju povstanikis obkrugili prezidentju palac ktor es obronatju ot Francju stranju legion.

2008-02-02, subotek. Tut den es 65 rocxis ot konc Stalingradju bitva, v ktor Sovietju voisko podkoril Hilter. Bitva koncil om 2-ju Februar rocxuf 1943, i tut masaju proigra bil start Hitlervoi koncuf.

2008-02-02, subotek. Plus i plus mnoguo otvetju politnikis ostrozxijut zxe din-storonju otdelenie om Kosovo ot Serbia mozx startit celo-Vsetju katastrof i voinas. Kosovoju 'nezavisost' es podstrekatju ot USA-ju politnikis ktor hotijut destabilit vset i spuskit mnozxstvo voinas om ktor hotijut obogatit seba.

2008-02-02, subotek. Vcxera Microsoft predlozxil kupit Yahoo za 44,6 gigalion USA-dolaris. Obdva Microsoft i Yahoo konkurijut proti naivelju internetju iskator Google.

2008-02-02, subotek. Sneg burias udarili sxirju oblastis om Kanada i USA i paralizili provoz.

2008-02-02, subotek. Ogromju tolpas milionis Cxinanikis perepolnili stancias abi mozx ehat domof dla slavnenie Cxinaju lunaju novju rocxuf. Usled snegju katastrof okol siemden bil publikju provoz paralizilju. Okol dva-sto-milion Cxinanikis bu upotrebit poezdis podcxas tut sviatakis. Grozijt zxe nekai pasazxiris bu dolstupilju usled panik-beg. Autoritet ostrozxijt zxe bezmilostju zimaju pogod esxte ne koncil.

2008-02-02, subotek. Uzx triju podmorju internetju kabel bil vcxera razrvalju v Sred-vostokju oblast. Utrat tut kabelis zatrudil i medljuvil internetju komunikacia s India, s jugju Azia i s celoju Sred-vostok.

2008-02-02, subotek. Rosju imigracju sluzxba dopuskil zxe obdva sin i zxen bilju Serbju prezidentuf, Slobodan Milosxevicx, ktor bil ubilju v Haag, polucxili v rocx 2005 politju azil v Rosia. Obdva, Marko Milosxevicx i Mirjana Markovicx, domovijut v Rosia.

2008-02-01, piatek. Kto podporijt Tadicx v Serbju prezidentju izvolba? 1) USA-ju masaju medialis, 2) kriminalnik Javier Solana, 3) Kosovoju Albannikis vklucxuo Hasxim Thacxi. Mi dolzx voprosit pocx? Ziavuo Tadicx predal Kosovo, Serbia i Serbju narod.

2008-02-01, piatek. Dva bombis ktor vzrivili tut-den v Bagdadju perepolnju rinokis, smertili okol sto i poranili priblizuo dva-sto cxlovekis. Ziavijt zxe seba-bombnikis bili dva slab-mislju Irakju zxenis.

2008-01-31, cxtirek. Gvornik Polakju voiskof, maior Dariusx Kacpercxik, oglosil in Varsxava zxe Polakia bu iztiagat svoi voiakis iz Irak do konc Oktobruf 2008.

2008-01-30, sredek. USA-ju marionetnik i Ukrainju perv-ministr Julia Timosxenko, tut den podpisil v Brusel sotrudie Ukrainiaf s NATO.

2008-01-30, sredek. Profesor Andres Lozano iz Torontoju Zapadju Bolezdom oglosil zxe glubinju elektrikju uzbudenie mozguf vernujt pacientis pamiat. Mozxuo tut uziavenie bu upotrebimju dla lecxenie Alzhaimer-bolezuf i inju zabolezeniefs.

2008-01-30, sredek. Paralizenie Cxinaf prodolgijt poki snegju buria i nizju temperaturis postupijut. Cxinaju novju rocx bu om siemju Februar i dla tot sviatak okol dva-sto-milion cxlovekis hotijut ehat k svoi rodzinis.

2008-01-30, sredek. Indju polcia iskajt hirurg Amit Kumar ktor nasiluo kradil nirkas i inju organis ot bez-domonikis i ot bez-trudnikis. Posle kradenie on onif implantil v cxekatsju pacientifs.

2008-01-30, sredek. Tut posle-polden vzrivil bomb v kafelna autobusju stanciaf v Bosnaju glavn-grod Saraievo. Autobus-stancia es v Pale, to es cxast groduf gde domovijut perevazxuo Serbis. Cxislo zxertvas esxte ne es jasnju.

2008-01-30, sredek. Profesor Misxiganju Univerzituf, Jan Sxveinar, ktor planijt ucxastit Cxehju prezidentju izvolbaf, proglosil zxe esli bu vigrat, on bu neposreduo otstupit svoi USA-ju grodnikost. Ibo jegoi detes i zxen es i bu ostatit USA-ju grodnikis, nektor Cxehis mozx sumnit jegoi vernost Cxehju naroduf.

2008-01-30, sredek. Veditel Serbju radikalju polit-partaf, gospic Tomislav Nikolicx, ktor priehal v Rosiaf usled pozvanie ot polit-parta Spravedlivju Rosia, vcxera vstretil predstavatelis tot polit-partaf. Tut den bu Nikolicx vstretit neskolk inju Rosju politnikis i parlamentnikis.

2008-01-29, vtorek. Europsoiuz vnov vmesxajt razkrituo vo vnutrju politia Serbiaf i v Serbju prezidentju izvolba. EU-politnikis proglosili svoi podpor dla marionetnik Boris Tadicx ktor konkurijt v prezidentju izvolba proti Serbju narodnik Tomislav Nikolicx. Usled tut podpor ot USA-ju masaju medialis i ot EU-politnikis es jasnju zxe Tadicx es marionetnik ktor predal Serbia. Pozad tut podpor es tozx Javier Solana, odnakju kriminalnik ktor podporil i podstrekal napadenie i bombenie Serbiaf. Nezabujme zxe odnakju EU-politnikis ktor tper podporijut Tadicx, podporili otdelenie Cxern-Goraf i obvlivili referendum v Cxern-Gora, i tozx podporili napadenie i otdelenie om Kosovo. Podpor dla onivoi marionetnik Tadicx es podpor dla bezvolnenie Serbiaf.

2008-01-29, vtorek. Milionis cxlovekis es zatorilju vo vostokju i jug-vostokju Cxina usled neobicxju snegju kataklizm ktor prodolgijt uzx siemden. Sledju siemdem Cxinanis bu slavnit naivelju sviatak rocxuf, takzvanju Lunaju Novju Rocx. Dla tot sviatak des-milionis planijut ehat k svoi rodzinifs. Tut vrem rocxuf es nai-zxivju cxast rocxuf na Cxinaju dorogis, letisxties i zxelez-dorogis.

2008-01-29, vtorek. Nedavnuo uziavilju asteroid 2007-TU24, ktor imajt diametr 250 metris, tut den v distancia okol 540 tisicx kilometris proehal u Zemla. Asteroid ktor pred 65 milionis rocxis udaril Jukatanju pol-ostrov i nisxtovil dinozauris imal priblizju diametr om 170 kilometris.

2008-01-28, ponedelek. Podcxas tut-denju vstretie om ministris zagrancief Europsoiuz pozvolil soedinit Sxveicaria so Sxengenju bezvizaju zona. Sxveicaria mozx vstupit v Sxengenju zona uzx om pervju Novembr 2008, esli do tagda montirijt vse potrebju tehnicxju orudie.

2008-01-28, ponedelek. Rosju ministrie ekonomju razvitief oglosil zxe prosxlju rocx Rosju ekonomia rastil om 8,4 proc.

2008-01-28, ponedelek. Indonezju diktaturnik Suharto bil tut utro podgrobilju v rodzinju mauzolei v sred-Javaju grod Solo. Podgrobenief ucxastil Indonezju prezident Susilo Bambang Yudhoyono takak neskolk inju Indonezju i zagrancju politnikis. Udivuo podgrobenief ucxastil tozx gospic Xanana Gusmao, prezident Vostokju Timoruf ktor bil zanatju ot Suhartovoi rezxim. Soglosuo s nektor raportis Suharto masakril do milion protinikifs jegoi rezximuf i kritiknikis porovnijut jeg s Pol-Pot ili s Hitler.

2008-01-28, ponedelek. Iz Rosju kozmosdrom v Baikonur brem-raket tipuf Proton-M tut utro gor-nesil v krug-zemlaju orbituf 2,6 tonaju komunikacju sputnek tipuf Ekspress-AM33.

2008-01-28, ponedelek. Rosia dovozila v Iranju jadroju elektrikilna v Busxer uzx vse jadroju palivo potrebju dla start produktenie elektrikuf.

2008-01-28, ponedelek. Vcxera umiral v zapad-USA-ju grod Salt-Lake-City, Mormonju 'papezx', ili prezident trinades-milion Mormonnikifs, 97-rocxju Gordon Hinckley.

2008-01-28, ponedelek. Bolivju prezident Hugo Chavez vizval inju Latin-Amerikju krainis abi tvorit proit-USA-ju voiskoju koalicia. Soglosuo so Chavez USA-ju imperizm ogrozijt celoju Latin-Amerik. Uzx bolsx cxem sto rocxis USA vmesxajt vo vnutrju politia Latin-Amerikju krainis i montirijt tamgde svoi marionetnikju rezximis i diktaturnikis. Pinochet i jegoi zlo-cxinis es din iz mnogju primeris.

2008-01-27, nedelek. Centrju izvolbaju komitet Rosiaf resxil zxe bilju perv-ministr Rosiaf Mihail Kasianov ne mozx ucxastit tut-rocxju prezidentju izvolbaf ibo trinades proc iz dva-milion potrebju podpisis ne bili doverdostoinju.

2008-01-27, nedelek. Prinaimensx 8 cxlovekis bili smertilju usled kolaps tri-etazxju kvartir-domuf v Pakizamju vel-grod Ravalpindi. Neskolk inju cxlovekis bili poranilju. Kolaps bil pricxinilju ot vzriv proti-zakonuo skladilju piro-tehnicxju materialis v pod-etazx domuf. Kvartir-dom bil blizuo polc-dom, i popri kvartiris soderzxil tozx neskolk prodalnas.

2008-01-27, nedelek. Soglosuo s dover-dostoinju raportis 9-tonaju USA-ju sxpion satelit statil ne-kontrolimju i bu avarit podcxas Februar ili Marc tut rocxuf. Ibo satelit soderzxijt tainju instrumentis i opasju materialis es mozxju zxe bu dolstrelilju posred USA-ju proti-satelitju raket.

2008-01-27, nedelek. Usled mnog-organju kolaps tut utro umiral v Gxakartaju bolezna 86-rocxju bilju Indonezju prezident i diktaturnik, Hagxi Muhammad Suharto. Suharto bil Indonezju prezident bolsx cxem trides-rocxis ot 1967 do 1998. Soglosuo s kritiknikis Suhartovoi rezxim bil brutalju, podkupju i es otvetju za smert tisicxis protinikis takak za masaju obkradenie Indonezju naroduf. Suharto, jegoi rezxim i jegoi zlo-cxinis bili montirilju i podporilju ot USA. Soglosuo s nektor obgodas Suharto masakril okol 800-tisicx protinikis jegoi rezximuf. Suharto bil hospitalizilju ot 4-ju Januar.

2008-01-27, nedelek. V USA-ju demokratju prezidentju pred-izvolba v Jugju Karolina vigral cxernnik Barack Obama ibo predizvolbaf ucxastil nadmerju cxislo cxernju obitatelifs dla ktor Obama es gero. Okol 28 proc obitatelifs Jugju Karolinaf es cxernju.

2008-01-27, nedelek. Soglosuo s nezavisju zxurnalistju grup pred napadenie Irakuf Busx i jegoi gvornikis zudelali 935 bez-pravdaju oglosenies abi dosagil svoi ciel. Busxvoi lgas mozg-cxistili USA-ju obitatelis i politnikis abi soglosili s jegoi plan napadit Irak i kradit Irakju neft. Kritiknikis Irakju okupaciaf podozrejut zxe USA kradijt milionis bocxkas Irakju neftuf bez platenie.

2008-01-26, subotek. Francju polcia tut-den voprosil 31-rocxju birza-torgnik, Jerome Kerviel, usled cxoi neautorizilju torgenie Francju bank 'Societe Generale' utratil okol siem gigalion USA-dolaris.

2008-01-26, subotek. Posle vstretie so Serbju predstavatelis vcxera Rosju prezident Vladimir Putin povtoril i viraznil svoi proti-stanie proti otdelenie om Kosovo. Putin skazal zxe Kosovoju din-storonju nezavisost mozx pricxinit ne-stabilost v Balkan i v inju oblastis Vsetuf.

2008-01-26, subotek. Slaviansk cxampionstvo: Dvades-rocxju Rosju tenisnica, Maria Sxarapova, vigral Australju tenis cxampionstvo nad Serbju tenisnica Ana Ivanovicx. Vcxera Serbju tenisnic Novak Djokovicx, v polfinal om Australju cxampionstvo razgnetil Sxveicarnik Rogxer Federer.

2008-01-25, piatek. Rosju polcia zaderzxil v Moskva zlo-proslavju mezxunarodju kriminalnik i sxef podvsetief, Semion Mogilevicx, ktor es grodnik Izraeluf, Madariaf, Rosiaf i Ukrainiaf.

2008-01-25, piatek. Tut den Slovakis i Polakis pomnijut 320 rocxis ot rodenie om slavnju slaviansk razboinik i gero, Juro Janosxik. Soglosuo s historia Janosxik obkradil bogatnikis i obdaril bedanikis. Janosxik domovil i razboil v goras mezx Slovakia i Polakia.

2008-01-25, piatek. Rosia i Serbia tut den v Moskva podpisili novju dogvor o prodolgenie Rosju gaz-trubvoduf v Serbiaf. Socxast dogvoruf es prodazx Serbju neft-monopoluf NIS dla Gazprom.

2008-01-25, piatek. Tut den vstretil Rosju prezident Vladimir Putin so Serbju predstavatelis, Voislav Kosxtunica i Boris Tadicx, abi obsudili Kosovoju problem. Zxaluo, Tomislav Nikolicx ne ucxastil vstretief. Nektor sleditelis podozrejut zxe Tadicx ucxastil tut vstretief tolk abi dobrjuvil svoi sxans v dvaju krug Serbju prezidentju izvolbaf i ne abi iskal realju resxenie. Poskroz proti-Serbju poza Europsoiuzuf, Tadicx podlizajt EU-politnikis.

2008-01-25, piatek. Posle birza-kolaps prosxlju 'cxernju ponedelek' i posle dva denis neuverenostuf, ziavijt zxe vcxera cenis v Europju birzas obrotili. Pricxin obrotuf bili priaznju korporacju raportis i pozitivju podpor ekonomiaf ot USA-ju guverie.

2008-01-25, piatek. Prosxlju nocx, posle proigra dover-glosuf v Italju senat, Italju perv-ministr Romano Prodi otstupil. Nikto znajt sxto bu sledit.

2008-01-24, cxtirek. Ziavuo, Australju filmju zvezdnik, Heath Ledger, ktor umiral prosxlju vtorek v USA, bil smertilju ot smes sxes razlicxju predpisju lekis, vklucxuo lek Ambien.

2008-01-24, cxtirek. Soglosuo s gvornikis Cxinaju guverief Cxinaju ekonomju rastenie v rocx 2007 dosagil novju rekordju uroven 11,4 proc. Tut-vremju Cxinaju inflacia es okol 6,5 proc.

2008-01-24, cxtirek. Vcxera vecxer v sever-zapadju Polakia avaril voisko-letidlo, tipuf CASA-transporter C-295, nesitsju sxesnades pasazxiris i cxtir cxlenis ekipazxuf. Vse 20 cxlovekis na palub bili smertilju. Mezxu zxertvas es tozx din brigadir-generalnik Polakju voiskof. Avarilju letidlo bil zudelalju v Espania.

2008-01-23, sredek. Vo Sxveicarju otdih-grod Davos startil Vsetju Ekonomju Forum ktoruf ucxastijut bolsx cxem 2500 veditsju politnikis.

2008-01-22, vtorek. Rosju prezident Putin i prezidentju kandidat Medvedev tut den vstretili predstavatelis om Edinost Pravoslavju Narodifs. Patriarh Aleksi II proglosil zxe tper Pravoslavju narodis ponimajut kak vazxnuo es abi stanit spol. Vstretief ucxastil tozx Serbju princica Katarina.

2008-01-22, vtorek. Usled trevog om USA-ju ekonomia vcxera i dnes birzas v celoju Vset perezxivali kolaps ot 5 do 23 proc. Abi nizil trevog tut den USA-ju federacju zapas-bank oglosil nizenie osnovju zaem-procentis om drakonju 0,75 proc na uroven 3,5 proc.

2008-01-21, ponedelek. Soglosuo s pervju raportis vcxeraju pervju etap Serbju prezidentju izvolbaf vigral Tomislav Nikolicx.

2008-01-20, nedelek. Tut utro nacxil v Serbia prezidentju izvolba. Naivazxnju kandidatis es Serbju narodnik Tomislav Nikolicx i ot USA-ju tainju sluzxbas i masa-medialis podporitju marionetnik Boris Tadicx. Nektor sleditelis podozrejut zxe Tadicx imajt tainju dogvor s USA i s Europsoiuz usled ktor nepramuo soglosijt s otdelenie om Kosovo. Tadicx uzx proglosil zxe bu delat nisxto esli Kosovo proglosijt nezavisimost ot Serbia. Naproti Nikolicx hotijt plus blizju otnosenies s Rosia.

2008-01-18, piatek. Kanada vpisal USA i Izrael v tainju spis krainifs ktor provodijut mucxenie. Spis polucxilju ot neznalju proizhod publikil zvest-agentia Reuters. Popri USA i Izrael es v tot spis tozx Meksik, Siuria, Iran, Saudia, Cxina i Afganzem.

2008-01-18, piatek. Rosju prezident Putin prodolgijt svoi ofisju vizita Bulgariaf. Podcxas svoi vizita Putin vstretil politju predstavatelis Bulgariaf i otkril Rosju vistav v Bulgaria. Pred 130 rocxis Rosia svobodil Bulgaria ot piat-sto-rocxju Turcju okupacia.

2008-01-18, piatek. Usled natisk ot Rosju guverie, Britzemju sxpion-organizacia 'British-Council' zakril svoi regionju ofisis v Rosia. British-Council provodijt svoi sxpionenie, politju vmesxanie i politju manipulenie pod krisx prosvetenief. Pod krisx prosvetenief verbovajt sxpionis i agentnikis ktor navestijut British-Council abi 'ucxili angloio'.

2008-01-17, cxtirek. USA-ju letidlo-zavod Boeing vnov oglosil novju otrocxenie perepodanief novju letidlofs Boeing-787 om dobavju tri mesacxis usled montir-problemis.

2008-01-16, sredek. Rekord-nizju temperaturis v Sibiria i vo Vostokju Rosia pricxinili smert uzx neskolk duzinas obitatelis. V nektor oblastis temperaturis dosagili minus piatdes gradusis.

2008-01-16, sredek. Tut utro cen-papiris v Azju birzas ostruo nizili usled nizenie v USA-ju birzas vcxera vecxer.

2008-01-16, sredek. USA-ju republikanju prezidentju kandidatnik, Mitt Romney, udivuo vigral vcxeraju pre-izvolba vo sxtat Misxigan.

2008-01-16, sredek. Gruzinju prezident i USA-ju marionetnik Saakasxvili poslal Rosju prezidentuf Putin pozvanie dla svoi vnov-inaugurenie ktor bu slucxit om 20-ju Januar. Saakasxvili nedavnuo 'vigral' svoi vnov-izvolba podcxas nedavnju pravdapodobuo obmanju prezidentju izvolba. Podcxas tut prezidentju srocx Saakasxvili planijt vstupit v NATO-f i postroit USA-ju proti-Rosju voina-baz v Gruzinia. Tut planitju voina-baz, takak voina-bazis v Baltia, v Polakia i v Cxehia, es socxast USA-ju predgotovenief dla voina proti Rosia i proti celoju Slavianstvo.

2008-01-16, sredek. Sri-Lankaju teroristis smertili prinaimensx 23 cxlovekis podcxas tut-utroju napadenie pasazxirju autobusuf nesitsju trudnikis v jugju Srilanka u grod Okkampitya.

2008-01-15, vtorek. Tut-den Izraelju voisko smertil prinaimensx siemnades i poranil okol 50 Palestinnikis v Gaza.

2008-01-14, ponedelek. Vcxera Francju prezident Sarkozy startil navestenie Saud-Arabiaf i Pers-zalivuf. V glavn-grod Riadh vcxera vecxer Sarkozy vstretil Saudju korol Abdallah i spol podpisili neskolk dogvoris.

2008-01-13, nedelek. Okol sto-tisicx cxlovekis protestili v Gruzinju glavn-grod Tbilisi proti nedavnju obmanju prezidentju izvolba ktor 'vigral' Saakasxvili. Marsxnikis vimagali dvaju krug prezidentju izvolbaf.

2008-01-13, nedelek. Tut-den, podcxas navestenie Sodinju Arabju Emiratifs, USA-ju prezident i obmannik Gxorgx Busx, vo svoi recx vnov napadil Iran i Iranju guverie. Nepramuo Busx nametil zxe mozx startit voina proti Iran. Nektor sleditelis podozrejut zxe Busx bu startit voina proti Iran pred konc jegoi prezidentju srocxuf abi statil plus popularju v USA i abi podporil bez-nadezxju republikanju prezidentju kandidatis.

2008-01-13, nedelek. Ziavuo, proti-Slaviansk rasist i Busxvoi pes, nedavnju Britzemju perv-ministr Tony Blair, planijt kandidatit v buvremju izvolba prezidentuf om Europsoiuz. Nedavnuo Blair zmenil svoi religia i statil katoliknik i prosxlju siemden Blair iskal podpor ot Francju prezident Sarkozy. Soglosuo s kritiknikis, esli Blair bu statit prezident Europsoiuzuf, vse obitatelis Europsoiuzuf bu statit bezvolnikis om USA.

2008-01-13, nedelek. Ot USA montirilju i podkupilju marionetnik Saakasxvili proglosil zxe bu stremlit za dobrenie otnosenies s Rosia. Soglosuo so sleditelis Saakasxvili skazal zxe hotijt dobrjuvit otnosenies s Rosia tolk abi polucxil plus velju podpor Gruzinju obitatelifs. On sam nedavnuo gorsxil tot otnosenies abi dokazil svoi sxefis vo Vasxington zxe zasluzxil onivoi podkup-dengi i medialju podpor. Saakasxvili planijt pozvolit postroenie USA-ju voina-bazuf v Gruzinia. V nedavnju prezidentju izvolba marionetnik Saakasxvili 'vigral' tolk usled jegoi izvolbaju obmanis. Opozicnikis predgotovijut masaju protestis proti jeg i proti nedavnju obmanju prezidentju izvolba.

2008-01-12, subotek. Soglosuo s gvornikis Srilankaju guverief, usled sudaris mezx guverju voisko i Srilankaju Tamilju teroristis bili smertilju okol 60 povstanikis.

2008-01-10, cxtirek. Tut utro seba-bombnik v Pakizemju vel-grod Lahor smertil bolsx cxem 20 i poranil okol 60 cxlovekis, perevazxuo polcnikis.

2008-01-10, cxtirek. Usled vcxeraju vzriv gazuf v Rosju grod Kazan bili smertilju prinaimensx dvanades cxlovekis. Posle vzriv gazuf tri-etazxju kvartir-dom v ktor domovili okol 40 cxlovekis pozxaril.

2008-01-07, ponedelek. Rosju gigant Gazprom nacxil peregvoris s Nigerju guverie o dobicxa gazuf. Gazprom konkurijt proti USA-ju, Indju i Cxinaju firmas. Pravdapodobju vigratel bu taktor firma ktor bu platit naibolsx podkup-dengi dla Nigerju cxinovnikis.

2008-01-05, subotek. V Gruzinia nacxil tut utro prezidentju izvolba. Soglosuo s opozicju kandidatnik, gospic Levan Gacxecxiladze - ktor es podportiju ot 9 opozicju polit-partas, veditju kandidatnik i USA-ju marionetnik, prezident Saakasxvili, manipulijt izvolba. Saakasxvili polucxil neskolk sto-milion-dolaris dla svoi izvolba ot USA-ju tainju sluzxbas i za tot podkup-dengi obecxal pozvolit postroenie USA-ju voina-bazuf v Gruzinia. Saakasxvili polucxijt masaju medialju podpor ot zagrancju masaju medialis, takak CNN, BBC i podobuo, ktor es financitju ot USA. Kontrol i manipulenie mezxunarodju masaju medialifs es socxast USA-ju voisko-strategiaf.

2008-01-04, piatek. Prosxlju siemden cen neftuf na mezxunarodju birzas dosagil rekordju uroven sto dolaris za bocxka. Ekspertnikis ocxekajut zxe do konc rocxuf 2008 cen neftuf mozx dosagit 120 USD za bocxka.

2008-01-04, piatek. Bulgaria, Macedonia i Grecia terpijut usled rekorduo nizju temperaturis ktor dosagili minus 20 gradusis. V Bulgaria zumrozili prinaimensx tri cxlovekis.

2008-01-04, piatek. Usled salmonelju epidemia v Polakia bu pravdapodobuo smertilju okol dvades-milion kurkis. Okol 55 proc Polakju jaicos es inficilju ot salmonel.

2008-01-04, piatek. Start USA-ju kozmos-sxatluf Atlantis, ktor dolzxbi gor-nesit nauk-laborator Kolombus, bil vnov otrocxilju, prinaimensx do 10-ju Januar. Nauk-laborator Kolombus es nai-velju vklad Europsoiuzuf dla postroenie Mezxunarodju Kozmosju Stanciaf, MKS.

2008-01-01, sredek. U edinju Serbju bank v Kosovo, v jug-Kosovoju grod Dragasx ktor es blizuo Macedonju granc, Kosovo-albanju teroristis vzrivili vcxera vecxer bomb. Kosovo-albanju terorizm podtverdijt zxe tot krainis ktor podporijut Kosovoju otdelenie ot Serbia realuo podporijut terorizm. Otdelenie om Kosovo bilbi pobed terorizmuf.

2008-01-01, vtorek. Tut utro bolsxost krainis Vsetuf privitali Novju Rocx 2008, posred ogen-igras i ceremonju recxis.

ARHIV:

ZVESTIS 2007

ZVESTIS 2006

ZVESTIS 2005

ZVESTIS 2004

ZVESTIS 2003

Slavju medialis:
vgtrk.com

Kirilik

START

 
Linkijte so nams!

Primer kirilikju tekstuf pisalju v jazika Slovio:

2003-11-23
Днес отступил Грузинйу президент Шеварнадзе после обвинениес же последйу глосение бил обманйу. После модерение от министер Иванов, Президент Шеварнадзе и опозициа соглосили организит новйу глосение и разрешит Грузинйу народйу политикйу криза. Не ес зналйу если Америкйу агентис творили тут криза.
2003-11-20
Бритйу протестникис проти навестение и проти политикиа ом УСАйу президент G.W.Bush, будовили из папирмаше огромйу скулптур ом Bush и подчас демонстрение во Лондон свалили тут папирмаше скулптур, такак УСАйу воиакис преде несколк месиацис свалили скулптур ом Садам Хусаин во Багдад.
2003-11-19
Америкйу воиско стартил употребит Израелйу тактич проти Иракйу партизанис и проти Иракйу цивилйу популациа. Америкйу воиакис помститу Иракйу борба дла свобод со ништовение цивилйу домифс.
2003-11-18
УСАйу президент George W.Bush придил дла чтирденйу навестение во Лондонуф. Несколк сто лудис протестили проти тут навестение и проти политикиа ом G.W.Bush.
2003-11-17
Америкйу воиско продолгийт употребит геноцидйу тактич во Ирак со употребение ом гроздйу бомбис. Гроздбомбис ("cluster bombs") ес специалуо опасйу дла градникйу популациа бо дин гроздбомба покрийт велйу плош и убийт все жизн.
2003-11-16
Услед нападение от Иракйу партизанис, два Америкйу "Black Hawk" (чернйу йастреб) хеликоптерис сотрескили и падали близуо Иракйу грод Мосул. Сиемнадес (17) америкйу воиакис били смертилйу.
2003-11-14
Чина и Индиа начили свои первйу свиазйу тренирение ом водавоиско. Тренирение бу деиат близуо Чинайу велгрод Шангаи.
2003-11-13
Вчера и днес Америкйу земйу и воздухйу воиско нападил и бомбил циелис внутр густуо обитатйу велгрод Багдад. Число гродникйу жертвас не ес зналйу.

2003-11-13
Межународйу критикение и тискение проти Латвиа вишийт. Латвйу угнетение ом етникйу и йазикайу меншостис досагил нетерпимйу интенсивост.
2003-11-13
Низйу популацйу растение во Русиа досагил катастрофйу уровен. Русиа потребийт новйу мислис как величит популацйу растение и многост родениефс.
2003-11-13
Путин открил Русйу гранцис дла обитателис ом прошлйу Совиетйу Соиуз.
2003-11-12
Демонстениес во Палестиниа проти будовение ом "Апартеидйу Расизмйу Стена", или оград круг Палестинйу областис, продолгийт. Тисичис Палестинианис продержиту со демонстрениес и гвориту же после будовение ом тут оград они бу заклучникис во свои власнйу зем.
2003-11-11
Вибухис били слишимйу во Багдад и дим вишил из такзванйу "Зеленйу Зона", где ес главнйу ведение ом Америкйу окупацйу воиско и где ес главнйу офисис ом Иракйу марионетйу штатведение.
2003-11-10
УСАйу Наивишйу Суд обдумайт законост заклучениеф ом Афганйу партизанис во Америкйу воинабаз во Куба, во Гуантанамо залив. Межународйу мнение ес проти тут заклучение и проти злоупотребение тут воинайу заклучникифс.
2003-11-10
Чинайу заводис и Чинайу промислйу продуктение растил 17.2% подчас последйу 12 месиацис. Електроник и машинство били ведитсйу промислйу отделис Чинавои економйу растениеф.
2003-11-09
Бомбение во Риыадх, главнгрод ом Саудйу Арабиа продолгийт. Саудйу партизанис воинату проти Саудйу штатведение и проти Саудйу подпор ом Америкйу агресйу политикиа во Средйу Восток, во област круг Персйу залив.
2003-11-09
Запад-Еуропйу Русфобиа ес синтетикуо творитйу от Бритйу и от инйу средокис масайу информениеф. Тот средокис фалшинформиту и злоинформиту читателис о Юкос (Yukos) афера. Русфобиа ес реалуо инйу имен дла Проти-Славианизм.

Kirilik

START

031215