2004-12-31 Autonomju parlament Baskiaf odobril plan delat Baskia esxte plus nezavisju ot Espania cxem tper.

2004-12-31 Neutralju sleditelis Ukrainju politiaf sledstvijut mozxost zxe Ukrainju suditelis, specialuo suditelis Verhju Suduf, bili podkupilju ot Juwxenkovoi banda i ot Juwxenkovoi sponsornikis, takak USA-ju tainju sluzxbas i George Soros. So bolsx cxem sto milion dolaris investilju vo Juwxenkovoi izvolba mozxuo podkupit vse suditelis Ukrainiaf, ne tolk suditelis Verhju Suduf.

2004-12-31 Prosxlu nocx pozxar vo Buenos-Airesju diskotek smertil prinaimensx 170 ludis. Podcxas pozxar diskotek bil perepolnju so neskolk tisicx ludis. Pravdapodobju pricxin pozxaruf bili raketis i podobju ogen-igralkas zapalilju vnutr diskotek ot opitju zakaznikis.

2004-12-30 Vse cxlenis Irakju izvolbaju komitetuf vo sever-Irakju grod Mosul dolstupili usled grozbas ot oruzxilju teroristis.

2004-12-30 Cen neftuf vo Novjorkju birza vnov visxil na 43,64 USD za bocxka.

2004-12-30 Verhju Sud Ukrainiaf otvergil vse zxalovbas predlozxilju ot prezidentju kandidat i perv-ministr Ukrainiaf, gospic Janukovicx.

2004-12-30 Cxislo podtverdilju zxertvas jug-Azju tsunamifs dosagil 116 tisicx ludis, posle Indonezia podtverdil zxe tolk vo Indonezia es 80 tisicx zxertvas. Nektor sleditelis tper gvorijut zxe cxislo zxertvas bu esxte visxit. Vsetju Organizacie Zdrovief (VOZ) vo Zxeneva ostrozxijt zxe podcxas naiblizju vrem grozijt esxte smert prinaimensx sto tisicx inju ludis usled infekcias i epidemias pricxinilju ot tut katastrof.

2004-12-30 Vo Japonia es grupju sam-smertenie plus i plus popularju. Vo Japonia egzistijut internet-strankas gde vstretijut ludis ktor hcejut ucxinit sam-smertenie no ne hcejut umirat samotju i posle dogvorenie ucxinijut grupju sam-smertenie. Kazxd mesiac tak utratijut zxizn neskolk duzinas ludis.

2004-12-30 Cxislo podtverdilju zxertvas jug-Azju tsunamifs dosagil 116 tisicx ludis, posle Indonezia podtverdil zxe tolk vo Indonezia es 80 tisicx zxertvas. Nektor sleditelis tper gvorijut zxe cxislo zxertvas mozx perevisxit 120 tisicx.

2004-12-29 Soglosuo so nai-novju informacia, poskroz sabotazx ot Juwxenkovoi banda, Ukrainju ministri vstretili - no vo inju dom - ktor ne bil zablokilju ot Juwxenkovoi banda.

2004-12-29 Usled zablokenie vladju domuf vo Kiev ot Juwxenkovoi banda, perv-ministr Janukovicx otrocxil vstretie so svoi ministris. Poskroz obecxanie i dogvoris zxe Juwxenko i jegoi banda bu stopit politju sabotazx i terorizm, Juwxenko prodolgijt podstrekat anarhia. So svoi bezotvetju postupanie Juwxenko dokazil zxe ne uvazxijt nameris Ukrainju naroduf, tolk svoi vlasnju nameris.

2004-12-29 Prinaimensx 29 ludis, vklucxuo Irakju polcnikis, bili smertilju podcxas pereiskanie domuf vo Bagdad. Povstanikis primanili polcnikis vnutr domuf i vzrivili silaju bomb. Prosxlju tizxen vo Irak bili smertilju duzinas polcnikis vo Bagdad, Samara, Bakuba i Tikrit.

2004-12-29 Rosju federalju kozmosju agentia, Roskosmos, planijt vo 2005 sledstvit letenie na planetuf Mars.

2004-12-29 Vo Japonia bili zaderzxilju dva kapitanis Rosju i Jug-Koreaju riba-korabifs, ktor es podozretju iz narusxenie zabranuf dla lovenie krabifs.

2004-12-29 Severju Korea oglosil zxe grodnik Jugju Koreaf, 59-rocxju gospic Kim-Ki-Ho, perebegil vof Severju Korea, usled narusxenie ludju pravofs i ugnetenie Koreanifs ot USA-ju okupacju voisko vo Jugju Korea.

2004-12-29 Ukrainju prezidentju kandidat i perv-ministr, gospic Janukovicx, predlozxil zxalovba vo Verhju Sud Ukrainiaf, proti narusxenie ludju pravofs i Ukrainju konstituciaf podcxas triju krug prezidentju izvolbaf. Podporiteli podkupilju polit-teroristuf, Juwxenko, tut utro zablokili vhodis vof domis sxtatvedenief. Li Ukrainia imajt nikai zakonis proti politju terorizm, politju sabotaxz i podkupenie politnikifs ot zagrancju tainju sluzxbas i ot zagrancju manipulnikis, takak George Soros i USA-ju NAB? Politju terorist i marionetnik Jusxenko es tozx prozvalju "Sto-Milion-Dolarju Muzx", usled bolsx cxem 100 milion USD podkup-dengi ktor Jusxenko polucxil dla svoi izvolbaju kampan. LINK

2004-12-29 Glovnik Rosju firmaf Roskosmos oglosil zxe Rosia uzx ne bu perevozit i zapasit USA-ju kozmosnautis bezplatuo. Podcxas prosxlu dva rocxis, usled avaria USA-ju kozmosju perevozuf Kolumbia, tolk Rosju raketis perevozili vse kozmosnautis i zapas vof Mezxunarodju Kozmosju Stancia, MKS.

2004-12-28 Soglosuo so nainovju raportis, pred-vcxeraju zemtrasenie vo Indju Okean imal 9,0 gradusis Rihtersxkalaf i es mozxju zxe zemtrasenie i cunamis smertili do 60 tisicx ludis. Vse krainis krug Bengalju Zaliv, Indju Okean i rovnuo nektor krainis na vostokju breg Afrikaf bili udarilju.

2004-12-28 Samubitsju bombnik napadil glavn-ofis naivelju Sxiitju polit-partaf vo Bagdad, smertits 6 i poranits 33 ludis. Glavnju Sunitju polit-parta oglosil zxe ne bu ucxastit vo Januarju izvolba i OESR oglosil zxe bu monitorit Irakju izvolba iz Jordania. Kak mozx Januarju izvolba vo Irak but neutralju, demokratju i svobodju podcxas teror, okupacia i manipulenie ot zagrancju voiskos?

2004-12-28 Vcxera, vo Madrid, Rosju tenisnica, Maria Sxarapova, bil oznacxilju naidobrju sportnica Vsetuf.

2004-12-28 Vo USA-ju birzas cen neftuf bistruo nizil na 41 USD za bocxka.

2004-12-28 Ukrainju prezidentju kandidat gospic Janukovicx otvergil ofisju rezult prezidentju izvolbaf, tapocx, soglosuo so Janukovicx, ludju pravos i Ukrainju konstitucia bili narusxilju podcxas triju krug izvolbaf. Nektor sleditelis soglosijut so Janukovicx i pridajut zxe protizakonju i teatrju protestis ot Juwxenkovoi poklonnikis, visxili Juwxenkovoi popularost i medialju obnazxenie. Dobavuo, plus cxem sto milion dolaris ktor Juwxenko polucxil ot zagrancju manipulnikis i tainju sluzxbas, narusxil rovnvazxie i spravedlivost izvolbaf.

2004-12-28 Podcxas recx pred USA-ju voiakis vo Bagdad, USA-ju ministr obronaf, Ronald Rumsfeld, nepramuo dopuskil zxe USA-ju voisko nameruo dol-strelil civilju letidlo nad Pensilvania, din iz tri letidlos otvodilju om 11-ju September 2001.

2004-12-27 Poskroz USA-ju usilie nisxtovit Kubaju ekonomia, Kubaju ministr turizmuf, gospic Manuel Marrero, oglosil zxe podcxas tut rocx Kuba dosagil ciel dva milion turistis ktor navestili Kuba.

2004-12-27 Vzriv gazuf vo cxtir-etazxju kvartir-dom vo sever-vostokju Francju grod Mulhouse smertil bolsx cxem 15 i mozxuo bolsx cxem 20 ludis. Posle vibuh cxast kvartir-domuf zavalil.

2004-12-27 Cxislo zxervas smertilju usled vcxeraju zemtasenie i cunami vo krainis krug Indju Okean uzx dosagil 25 tisicx.

2004-12-27 Triju krug prezidentju izvolbaf vo Ukrainia vigrali USA-ju tainju sluzxbas i manipulnik George Soros, ktor investili bolsx cxem 100 milion dolaris vof Juwxenkovoi izvolba. Soglosuo so dokazis Juwxenko es podkupilju marionetnik ktor predal Ukrainia i Ukrainju nezavistost. So svoi straikis, politju terorizm i sabotazx Ukrainju sxtatvedenief, Juwxenko polucxil vnimanie medialifs i izvolitelifs i visxil svoi popularost posle dvaju krug izvolbaf, ktor proigral. Posle roza-revolucia, pesna-revolucia, oranzx-revolucia kai revolucia izdumajut zagrancju manipulnikis i tainju sluzxbas naiblizuo? Gda bu zagrancju manipulenie, financenie i vmesxanie vof sred- i vostok-Europju krainis i politia zabranilju? LINK

2004-12-26 Tut-utroju prirodju katastrof pricxinilju ot pod-morju zemtrasenie so epicentr vo Indju Okean severuo ot Indonezju ostrov Sumatra bil plus vazxnju cxem unapred mislitju. Soglosuo so nainovju raportis zemtrasenie imal sila 8,9 Rihtersxkalaf, i bil naisilaju zemtrasenie ot 1964 Aliasxkaju zemtrasenie. Cunamis pricxinilju ot tut-utroju zemtrasenie smertili bolsx cxem des-tisicxis ludis krug Indju Okean. Popri Sumatra naibolsx obvlivilju es Srilanka, India, Maldivia, Malaizia i Taizem. Tper es verhju turistju sezon vo tut oblast i mnoguo Slavju, Europju i inju turistis bili tozx smertilju.

2004-12-26 Triju krug prezidentju izvolbaf vo Ukrainia uzx koncil, no zxaluo izvolba imal velm malju ucxast izvolitelifs.

2004-12-26 Tut utro Rosju brem-raket uspehuo pristanil u MKS (Mezxunarodju Kozmosju Stancia) i prinesil potrebju eda, palivo, instrumentis i darokis.

2004-12-26 Tut den bu slucxit povtoritju prezidentju izvolba vo Ukrainia. Soglosuo so nainovju raportis obdva kandidatis imajut dobrju sxans izvolbaf. Esxte ne es jasnju esli Juwxenkovoi politju terorizm i sabotazx bu prinesit jeg bolsx ili mensx glosis, no vo buvremju izvolbas podobju politju terorizm i sabotazx dolzxbi pricxin diskvalifikaciaf prezidentju kandidatifs.

2004-12-26 Velm silaju zemtrasenie slucxil tut utro vo severju cxast Indonezju ostrovuf Sumatra. Soglosuo so razlicxju raportis zemtrasenie bil mezxu 6,8 i 8,5 gradusis Rihtersxkalaf. Zemtrasenie pricxinil cunamis i esxte ne znalju cxislo zxertvas i ekonomju vred. Neskolk minutis posle tut masaju zemtrasenie, slucxil tozx zemtrasenie silaf 7,3 vo Bangladesx. Esxte ne es jasnju esli Bangladesxju zemtrasenie bil spuskilju ot Sumatraju masaju zemtrasenie. Cunamis smertili ludis vo distancia tisicxis kilometris na primer vo Taizem i vo Srilanka.

2004-12-25 Soglosuo so USA-ju oglosenie, USA-ju primor-voiakis zaderzxili vo Irakju grod Ramadi dva nacxalnikis iz al-Zarkavivoi teror-grup.

2004-12-25 Tut utro 84-rocxju Katolikju papezx John Paul II (Gxon Pol 2) slavnil tradicju "Urbi et Orbi" liturgia vo Rim.

2004-12-25 Centrju Izvolbaju Komitet Ukrainiaf (CIK) podcxas rekorduo kratju vrem predgotovil dla novju izvolba. Poskroz razsudenie Ukrainju Konstitucju Suduf zxe novju izvolbaju zakonis es proti Ukrainju konstitucia ibo narusxijut pravos invalidnikis, CIK resxil prodolgit so izvolba zavtra, om 26-ju Decembr.

2004-12-25 Dva Serbju veditelis, Vojislav Seselj i Dragomir Milosxevicx, ktor ocxekajut sud vo Holandju grod Haag, bili puskilju do start suduf. Odnakvremuo, Kosovo-Albanju kriminalnik Haradin, ne es suditju za zverzlos ucxinilju proti Serbju obitatelis Kosovof. Vo celoju Europ egzistijut dva standardis: din standard dla Slavianis i inju standard dla ne-Slavianis. Usled tut dva-licoju politia Slavju obitatelis Kosovof i Baltiaf es brutaluo utiskitju podcxas Europju i Mezxunarodju sudis, kontrolitju ot proti-Slaviansk rasistis, ignorijut zverzlos protis Slavianis. Ni Europju Sud ni Mezxunarodju Kriminalju Sud, imajut Slaviansk suditelis poskroz fakt zxe Slavianis es nai-bolsxju etnikju grup Europuf.

2004-12-25 Rosju prezident Vladimir Putin oglosil zxe Rosia upotrebil nikai sposobis ni metodis obvlivit Ukrainju prezidentju izvolba. Naprotiv USA-ju tainju sluzxbas investili bolsx cxem sto milion dolaris vof izvolba om marionetnik Jusxenko, tozx prozvalju "Sto-Milion-Dolarju Muzx" - usled bolsx cxem 100 milion USD podkup-dengi Jusxenko polucxil dla svoi izvolba. LINK

2004-12-25 Dva Francju zxurnalistis, Malbrunot i Chesnot, ktor bili podcxas cxtir mesiacis zalozxnikis Irakju povstanikifs skazali zxe Irakju povstanikis i teroristis hceli abi vo USA-ju prezidentju izvolba vigral Busx, tapocx to pomocijt teroristis rekrutit novju cxlenis.

2004-12-25 Cxislo zxertvas Hondurasju masakruf prosxlju cxetverak visxil do 28 vklucxuo sxes detes. Tut zverzloju masakr bil ucxinilju ot Hondurasju kriminalju grupis ktor vedijut voina proti Hondurasju sxtatvedenie.

2004-12-25 Katolikju papezx John Paul II slavnil tradicju polnocxju liturgia vo Rim peredavalju vof mnoguo cxastis Vsetuf.

2004-12-25 Tut den mnogju Kristnikis slavnijut Bozxrodenie i bolsxost birzas ostatijut zakritju. Podcxas vcxeraju torgenie din Euro perevisxil 1,35 USD. Kriza USA-ju dolaruf prodolgijt usled ogromju bugxetju i torgju deficit Busxvoi rezximuf.

2004-12-24 Podcxas ofisju kampan vo Ukainju prezidentju izvolba koncil, i podcxas prezidentju kandidatis imajut zabran kampanenief, CNN, BBC-world i Euronews intenzivili 1-storonju kampan dla marionetnik Juwxenko, takak narusxitsju Ukrainju zakonis, i nisxtovitsju spravedlivost izvolbaf. Kak mozx but izvolba spravedlivju gda gospic Janukovicx posxlusxijt Ukrainju zakonis i ne-prodolgijt svoi kampan, podcxas zagrancju medialis podkupilju ot zagrancju manipulnikis i tainju sluzxbas prodolgijut vmesxanie vof Ukrainju politia i prodolgijut podpor dla svoi podkupilju marionetnik i politju terorist Juwxenko? Podcxas takai bezspravedlivju situacia i zagrancju vmesxanie, tut-vremju prezident Kucxma imajt obviazanie stopit i otrocxit izvolba.

2004-12-24 Mezxu Ukrainju izvolitelis Juwxenko polucxil novju prozvanie: "Sto-Milion-Dolarju Muzx". Juwxenko polucxil tut prozvanie usled bolsx cxem 100 milion dolaris ktor polucxil dla svoi izvolba ot zagrancju manipulnikis i ot zagrancju tainju sluzxbas. LINK

2004-12-24 Trinades proti-zakonju migritelis (azilnikis) ktor ehali na lodka iz Afrik vof Espanju ostrovis bili smertilju usled holodju pogod. Pricxin smertuf bil podholodenie.

2004-12-24 Rosju brem-raket Progres-M51 ktor nesijt 2,5 tonas zapasuf dla mezxunarodju kozmosju stancia (MKS) startil vcxera iz kozmosdrom Baikonur. Popri naukju instrumentis brem-raket nesijt kritikju zapas edaf i palivof. Brem-raket dolzxbi pristanit u MKS posle-zavtra, om 26-ju Decembr.

2004-12-24 Neznalju pistolnikis napadili polnju autobus vo Hondurasju grod Cxamelekon, 200 km severuo ot glavn-grod Tegucigalpa, smertits 23 i poranits 16 pasazxirifs.

2004-12-24 Prezident Busx kritikil aukcion Juganskneftegazuf. Tut kritikenie i vmesxanie USA-ju sudifs vof vnutrju ekonomju situacia Rosiaf podtverdijt podozrenies sleditelifs zxe Hodorkovskij i jegoi firma ktor bil kradilju ot Rosju narod statili agentnikis USA-ju imperizmuf vnutr Rosia i probili nisxtovit Rosia so politju sabotazx i politju terorizm takak podkupilju politju terorist Juwxenko probijt nisxtovit Ukrainia. Aukcia Juganskneftegazuf bil 100% zakonju i soglosuo so normalju torgju postupanie.

2004-12-23 Soglosuo so nainovju informacia pred-vcxeraju napadenie vo USA-ju voina baz u Irakju grod Mosul bil pricxinilju ot muzx odevilju vo Irakju uniforma i nesitsju bomb ukrilju pod odev. 22 ludis bili smertilju, vklucxuo 14 USA-ju voiakis, i 4 inju USA-ju grodnikis.

2004-12-23 Podcxas dnesju presa-konferencia vo Moskva, Rosju prezident Putin velm jasnuo kritikil manipulenie izvolbafs vo Gruzia, Ukrainia i usilie ot-stabilit vse sxtatis bilju Sovietsoiuzuf. Gda bu prezident Putin realizit zxe Busx i celoju USA-ju vlad es dva-licoju, i zxe tolk simulijt priatelstvo so Rosia i priatelstvo so Putin abi jeg oslepili i abi pod jegoi nos, krug celoju Rosia, instalili svoi marionetju podkupilju rezximis, takak Saakasxvili, Jusxenko i inju podkupilju politju teroristis.

2004-12-23 Vo Cxecxnju mal-grod Cxervlenaia Rosju polcia smertil terorist Adlan Baraev, brat teroristju vediteluf Movsar Baraev, ktor vedil napadenie Nord-Ost teatruf vo Moskva.

2004-12-23 Usled podozrenie zxe Libvju vlad bil vpletitju vo smolvenie smetit Saudarabju princ Abdulah, Saudarabia iztiagal svoi posolnik iz Libvia.

2004-12-23 Prinaimensx 20 kraditelis palivof bili smertilju vo Nigerju glavn-grod Lagos, gda benzin zapalil i vzrivil podcxas kradenie.

2004-12-23 Ministr zagrancief om Serbia-Cxerngora, gospic Vuk Draskovicx oglosil zxe Serbia-Cerngora stremlijt dobrjuvit otnosenies so Rosia, Europsoiuz i USA. Draskovicx tozx skazal zxe soglosuo so konstitucia Sodinju Narodifs, to es protizakonju i kriminalju deklarit suverenost na teritoria cxlenju sxtatuf Sodinju Narodifs, bez toi soglosenie, i tapocx, soglosuo so konstitucia Sodinju Narodifs, deklarenie om Kosovoju nezavistost es protizakonju.

2004-12-23 Skazka Juganskneftegazuf prodolgijt: Posle Baikalfinansgrup kupil Juganskneftegaz, firma Rosneft kupil 100% podelifs Baikalfinansgrupuf, i Rosnef bu statit socxast Gazpromuf. Vo inju slovis, nepramuo, Gazprom bu statis novju vlasnitel Juganskneftegazuf.

2004-12-22 Polakju perv-ministr Marek Belka i Polakju ministr obronaf Jerzy Sxmaidzinski priehali vof Irak abi navestili Polakju voiakis.

2004-12-22 USA-ju firma Boeing gorpuskil vcxera novju tiazxju brem-raket tipuf Delta-4.

2004-12-22 Rosju firma Gazprom prodal svoi filial Gazpromneft. Esxte ne es jasnju pricxin prodanief, no sleditelis dumajut zxe egzistijt sviaz mezxu tut prodanie i aukcia Surgutneftegazuf.

2004-12-22 Vcxera oruzxilju razboinikis napadili bank vo severuo-Irlandju glavn-grod Belfast i grabili priblizuo 39 milion dolaris.

2004-12-22 Rosju polcia zaderzxil dva oruzxilju podozrenikis vo napadenie domuf proti-narkju agentiaf, om 14-ju Decembr, vo severju Kavkazia vo grod Nalcxik, ktor smertili 4 ludis, ukradili 79 samostrelis i 182 pistolis.

2004-12-21 Vo jug-zapadju Turcia slucxil zemtrasenie silaf 5,1 gradusis Rihtersxkalaf. Autoritet raportil nikai zxertvas, no esxte 3 osobas es nenaidilju.

2004-12-21 Svezxju dokazis pokazijut zxe prikazis dla zloupotrebenie i mucxenie zaklucxnikif obdva vo Guantanamo i vo Irak pridili pramuo iz Belju Dom, mozxuo pramuo ot Prezident Busx.

2004-12-21 Om 12 cxasis, podcxas obed, povstanikis napadili perepolnju edalna vo USA-ju voina-baz blizuo sever-Irakju grod Mosul. Soglosuo so pervju, cenzurilju raportis puskilju ot USA-ju okupacju voisko, napadenie smertil prinaimensx 22 i poranil bolsx cxem 60 ludis. Sleditelis dumajut zxe realju cxislo zxervas es mnog bolsxju.

2004-12-21 Soglosuo so nainovju spekulenies Rosju firma Surgutneftegaz vlasnijt neznalju firma Baikalfinansgrup ktor zakupil Juganskneftegaz.

2004-12-21 Avaria autobusuf ktor iz-ehal dorog i dolpadal vof glubinju kanion vo Peru smertil 49 i poranil 15 ludis.

2004-12-21 Tut den bu vstretit Germanju perv-ministr Gerhard Sxroder so Rosju prezident Vladimir Putin. Vcxera Putin oglosil zxe es gotovju besedit o libkai problemis so perv-ministr Sxroder.

2004-12-20 Tut vecxer CNN delal ogromju reklam dla Rosju politju terorist, marionetnik Grigori Javlinski, veditel Jabloko-partaf ktor es financilju ot zagrancju tainju sluzxbas i ot zagrancju manipulnikis. CNN i inju podkupilju medialis probijut delat iz Grigori Javlinski Rosju Juwxenko ktor bu razdelit Rosia takak Juwxenko razdelil Ukrainia.

2004-12-20 Soglosuo so nezavisju sleditelis i zxurnalistis, gospic Janukovicx vigral tut-vecxerju besed proti politju terorist i podkupilju marionetnik Juwxenko.

2004-12-20 Esxte es zagadju kto es pozad firma Baikalfinansgrup ktor zakupil Juganskneftegaz. Nektor sleditelis dumajut zxe pozad Baikalfinansgrup es agentis Gazpromneftuf, podcxas inju sleditelis spekulijut zxe pozad Baikalfinansgrup es agentis Jukosuf, ktor zakupili Juganskneftegaz pod inju imen za velm nizju cen.

2004-12-20 Tut den bil oglosilju zxe prezidentis George Busx i Vladimir Putin bu vstretit om 24-ju Februar vo Slovakju glavn-grod Bratislava.

2004-12-20 Posle vcxeraju bombenies vo Nagxaf i vo Karbala Irakju polcia zaderzxil prinaimensx 50 podozrenikifs.

2004-12-20 Vo opasju Cxinaju vugolkopanas slucxil novju avaria ktor smertil 14 sxahtarifs. Avaria slucxil vo vugol-kopalna vo jug-zapadju provincia Sicxuan. Pricxin vibuhuf ne bil oglosilju.

2004-12-20 Neznalju ubitel smertil dva opekatelicas vo psihiatrju klinik vo Francia. Din lecx-sestra bil obezglovilju.

2004-12-20 Australju izsleditelis podtverdili sxto mnoguo ludis uzx davnuo podozreli. Rovnvazxju diet ktor vklucxijt plodis, zelen-plodis, ribas, cxesnok, mindalis, oves, cxervenju vino i sxokolad ohronajt serdce i prodolgijt zxizn o 5 do 15 rocxis.

2004-12-20 Aukcia Juganskneftegazuf ne obvlivil cenis neftuf na mezxunarodju birzas takak nektor sleditelis ocxekali. Vo Londonju birza cen neftuf tut utro prodolgijt nizenie.

2004-12-20 Tut vecxer bu slucxit TV-besed mezxu nezavisju prezidentju kandidat gospic Janukovicx i ot USA financilju, trenirilju i podporitju politju terorist Juwxenko. Tut vecxer bu resxit esli Ukrainia i Ukrainju narod bu ostatit nezavisju ili esli Ukrainia bu statit novju bananju republik kontrolitju ot zagrancju manipulnikis. Za dengi, za bolsx cxem sto milion dolaris, Juwxenko prodal dusxa Ukrainiaf. LINK

2004-12-19 Posle dolgju testenie Britzemju izsleditelis oglosili zxe obicxju mesxa "benzoyl peroxide" es odnakuo aktivju proti akne takak dragju antibiotikis.

2004-12-19 Podcxas 61,3 % ucxast slucxijt izvolba 50 iz 131 parlamentnikifs vo Turkmenzem. Sleditelis ocxekajut zxe tut izvolba bu poriadokju i spokoinju, ibo vo Turkmenzem esxte ne es marionetju partas financilju i kontrolitju ot zagrancju tainju sluzxbas i ot zagrancju manipulnikis, takak vo Ukrainia, Gruzia i vo inju krainis. Tutvremju prezident Tukrmenzemuf es gospic Saparmurat Niazov.

2004-12-19 Rosju korab "Pik Nadezxdi" bil usled dlugis zaderzxilju vo jug-Koreaju port Pusan. Posle korab tainuo otidil iz port, bil obstrelitju ot jug-Koreaju bregohrona. Soglosuo so nainovju raportis, korab uspehuo otehal iz jug-Koreaju teritorju voda.

2004-12-19 Tut den bil prodalju Juganskneftegaz za 261 gigalion Rublis, to es 9,3 gigalion USD. Zakupnik bil firma Baikalfinansgrup, registrilju vo Tver oblast Rosiaf, ktor dolzx perevodit vse dengi vnutr dva tizxden inuo Rosju sxtat bu polucxit vlasnenie Juganskneftegazuf.

2004-12-19 Tut den bil velm krevpolnju vo Irak. Samubitsju voz-bombnikis smertili bolsx cxem 60 i poranili bolsx cxem 150 ludis vo Irakju sviatju grodis Nagxaf i Karbala. Inju grupis Irakju povstanikis zustrelili neskolk ludis i zaderzxil 10 zalozxnikifs vo Badad.

2004-12-19 Tut den slucxijt aukcia i prodazx Juganskneftegazuf  vo Rosia. Jukos vedenie probil stopit prodazx vo Teksasju Sud, no tot razsudenie Teksasju suduf, vzamen pomocit Jukos bu vredit Jukos ibo usled plus slozxju financenie zakupuf tut razsudenie nizijt cen Juganskneftegazuf. Mozxuo to es planitju abi nektor USA-ju firma, sorobitsju so vedenie Jukosuf, mozxil kupit Juganskneftegaz za velm nizju cen. Mozxuo rovnuo nekai nov-tvorilju firma ot vedenie Jukosuf vo USA bu probit kupit Juganskneftegaz za velm nizju cen. Obman posle obman...

2004-12-18 Sotreskenie autobusuf so brem-voz vo juguo vostokju Brazilia blizuo Rio-de-Zxaneiro smertil 9 i poranil 37 ludis.

2004-12-18 Raket Arianne-5 gor-puskilju iz Kuru vo Francju Guiana prinesil 4,2 tonaju Europju sxpion-satelit vof orbit.

2004-12-18 Tut den bil oglosilju zxe bilju Cxileju diktaturnik, 89-rocxju generalnik Augusto Pinochet zabolezil so mozg-napad. Sleditelis voprosijut esli es Pinocxet realuo bolezju ili esli tot es novju obman abi Pinochet izbezxil sudenie za svoi zlocxinis.

2004-12-18 Posle bil dokazilju zxe USA-ju tainju sluzxbas i mezxunarodju manipulnik George Soros investili milionis dolaris vof Juwxenkovoi izvolba, vklucxuo platilju reklamis na CNN, tut vecxer CNN publikil razgvor so podplatilju bilju so-robnik om KGB na pensia, ktor spekulil zxe mozxuo Rosju tainju sluzxbas bili otvetju za otravanie marionetnikuf Juwxenko. Skolk dengi polucxil CNN za tut bez-cxistju reklam?

2004-12-18 36-rocxju zxen, Lisa Montgomery iz Kansas, USA, ktor nedonesil dete tut rocx, smertil 8 mesiacis bremenju 23-rocxju zxen, Bobbie Jo Stinett iz Mizuria, USA. Posle smertenie, gospica Montgomery bistruo izrezil dete iz lono smertilju zxenuf i otbegil so dete domof. Posle neskolk den polcia naidil zxiznju i zdrovju dete vo domo gospicaf Montgomery - ktor bil zaderzxilju.

2004-12-18 Kolombju povstanikis iz grup Farc polucxili ultimatum ot Kolombju prezident Alvaro Uribe abi do 30-ju Decembr puskili vse 63 zalozxnikis ili zaderzxilju veditel povstanikifs, Ricardo Palmera, bu vidalju vof USA.

2004-12-18 Poskroz ranjusx obecxanie zxe bu dolstupit iz funkcia vediteluf Pakizemju voiskof, tut den Pakizemju prezident Musxaraf podtverdil zxe bu ostatit odnakvremuo verhju generalnik i prezident Pakizemuf. Pamiat-problemis ili sxizofrenia?

2004-12-18 Abi provokili Kubaju sxtatvedenie, USA-ju posoldom vo Havana izlozxil na stena posoldomuf velju osvetitju cxislo 75. Soglosuo so USA-ju posoldom to es cxislo polit-zaklucxnikifs zaklucxilju vo 2004. Kuba pomstil so izlozxenie fotos Irakju zaklucxnikifs mucxitju ot USA-ju okupacju voisko. Mozxuo bilbi dobrju tozx izlozxit cxislo 100,000. To es cxislo smertilju Irakju civilnikis ot start voinaf.

2004-12-17 Soglosuo so gvornik USA-ju kongresnikuf Ron Paul, USA-ju parlament bu sledstvit vo Januar financju podpor ot USA-ju guverie dla Ukrainju politju marionetnik i politju terorist Juwxenko. LINK

2004-12-17 Rosia pridal novju polk ko svoi strategju raketju voisko. Soglosuo so Rosju ministrie obronaf, strategju jadroju raketis es edinju sposob zaverit Rosju bezopasost.

2004-12-17 Prodolgitsju vmesxanie USA-ju tainju sluzxbas vof izvolbas i vnutru politia krainifs krug Rosia podtverdijt zxe oglosenie ot Busxvoi rezxim o sorobenie i priatelstvo so Rosia es tolk novju obman abi oslepili Rosia i pod Rosju nos predgotovili situacia dla nisxtovenie Rosiaf i Rosju ekonomiaf. Ot USA podporitju perevrotis vo Gruzia, Ukrainia, Serbia, Belarusia i ot USA podporitju politju manipulenie vo Polakia, Cxehia, Slovakia i vo inju krainis es dokazis o pravdaju namerenie USA-ju politiaf.

2004-12-17 Bezudivuo USA-ju sud vo Teksas prinal prosba ot Rosju firma Jukos dla ohrona pred bankrot. Rosju sudis oglosili zxe tot razsudenie vo USA imajt nikai zakonost vo Rosia i zxe prodazx Juganskneftegazuf bu slucxit soglosuo so plan i soglosuo so Rosju zakonis. Busxvoi rezxim i USA-ju medialis tozx kritikili Rosia. Tot podpor ot USA-ju sxtatvedenie, medialis i tainju sluzxbas dla vedenie Jukosuf podtverdijt i dokazijt zxe vedenie Jukosuf spol so USA-ju tainju sluzxba, so Jabloko i SNS partas probili otstabilizit Rosia i podporit sxtatju perevrot. LINK

2004-12-17 Vo Australia u velgrod Adelaide dva Velju Belju Zxrakulas tolk 250 m ot perepolnju plazx pozxirali 16-rocxju mlodju muzx. Velju Belju Zxrakulas es sort zxrakulafs ktor es ohronatju vo Australia.

2004-12-17 Vo Polakju letisxte Strahovice, u grod Vroclav, vnimali priehanie tri telos Polakju voiakifs ktor bili smertilju vo Irak.

2004-12-17 Takak pervju krain Vsetuf, Bhutan zabranil prodazx vse tabakju produktifs.

2004-12-17 Soglosuo so nainovju informacia o vmesxanie mezxunarodju manipulnikifs vo vnutrju politia vostok-Europju i sred-Europju krainifs, ziavijt zxe tozx neskolk polit-partas vo Slovakia polucxili "podpor" ot George Soros. Fakt zxe Slovakju perv-ministr gospic Dzurinda podporijt Madarju nacionalistju parta SMK, sviazijt jeg so Madarju ekstremju nacionalist i politju manipulnik George Soros. LINK

2004-12-17 Na novju zvuk-tasma Osama bin Laden vizvajt Islamistis abi napadili neft-produktenie vo oblast Persju zalivuf. Nezavisuo li napadijut, boianie torgnikifs dolzxbi visxit cen neftuf.

2004-12-16 USA-ju dolar nizijt i nizijt usled ogromju bugxetju i torgju deficit Busxvoi rezximuf. Tutvremuo din Euro kupijt priblizuo 1,34 USD.

2004-12-16 Prezident Serbju provinciaf Kosovo, gospic Rugova, vimagal nezavisimost ot Serbia - ibo, takak Rugova skazal, Kosovo es tper obitatju glavnuo ot etnikju Albanis. Rugova zapomnil skazat zxe Serbju obitatelis Kosovof otbegili iz Kosovo usled Albanju brutalost i usled etnikju cxistka zlocxinilju proti etnikju Serbis ot USA-ju i ot inju okupacju voiskos. Naprotiv, Serbju Pravoslavju cerkov dolzx uznat zxe tozx nesijt otvetost za nizju rodimost i za vimiranie Serbju naroduf. Kosovo katastrof slucxil tolk usled nizju rodimost Serbju zxenifs vo Kosovo i vo inju oblastis Serbiaf ibo oni polucxili nedostacxju podpor ot cerkov. Sovremuo podobju katastrofis pricxinilju ot nizju rodimost grozijut tozx inju Slaviansk oblastis i krainis.

2004-12-16 Prezident Europkomitetuf, gospic Barroso, oglosil zxe esli Turcia hce vstupit vof Europsoiuz, Turcia dolzxbi uznat Kipr i vigrat serdces i razumis obitatelifs Europsoiuzuf.

2004-12-16 Putin priehal vof Kalininskaia Jadroju Elektrikilna ktor es priblizuo 350 km severuo ot Moskva abi otkril novju blok.Obiem-sposobost tut novju blokuf es tisicx mW, no tutvremju uroven produktenief es tolk 180mW.

2004-12-16 Verhju Sud Rosju Federaciaf otvergil zxalovba ot Rosju Jabloko-parta ktor obvinil centrju izvolbaju komitet iz obman. Rosju Jabloko-parta, takak partas om Juwxenko, Saakasxvili i Basescu es partas organizilju i financilju ot zagrancju tainju sluzxbas i ot zagrancju manipulnikis. Tut teroristju partas imajut odnakju predpis dla izvolbas i dla sxtatju perevrot: nezavisuo ot rezult izvolbaf, vsegda obvinijut zakonju sxtatvedenie iz izvolbaju obman, otravanie i podobuo i esli imajut dostacx podporitelis podstrekajut poklonnikis dla straikis, politju terorizm i ekonomju sabotazx abi visxili svoi popularost i dolvergili zakonju guverie. SPS predsiditel Boris Nemcov, i Jabloko predsiditel Grigori Javlinski bili financilju i trenirilju ot naivelju USA-ju tainju sluzxba NAB (NSA) i takak Juwxenko es profesju politju teroristis. LINK

2004-12-16 Abi obvlivil glosenie Europsoiuzju parlamentuf Francju prezident Jacques Chirac virazxil svoi podpor dla prinatie Turciaf vof Europsoiuz.

2004-12-16 Posle postupju nizenie cen neftuf podcxas prosxlju dva mesiacis, vcxera vnov visxil cen neftuf vo Novjorkju birza na 44,25 USD.

2004-12-16 Bilju sxah-igra-cxampion Bobby Fischer ktor es presleditju ot USA-ju sxtatvedenie polucxil predlozxenie polit-aziluf ot sxtatvedenie Islandiaf. Bobby Fischer es presleditju usled politju pricxinis, ibo igral sxah-igra vo bilju Jugslavia podcxas USA-ju sankcias.

2004-12-16 Dva muzxis ktor vcxera otvodili polnju autobus vo Grecju glavn-grod Aten poddavali i puskili vse zalozxnikis bez poranenie. Soglosuo so Grecju polcia otvoditelis ne bili teroristis, tolk malju, naivju, Albanju kriminalnikis domovitsju vo Grecia.

2004-12-15 Ukrainju futbolist Andrei Sxevcxenko vigral vo Parizx titul naidobrju futbolist Europuf i polucxil zlatoju miacx.

2004-12-15 Usled blizitsju izvolba vo Irak, prezident Busx grozil obdva Siuria i Iran abi ne vpletili vof vnutrju politia Irakuf. Soglosuo so sleditelis USA hcejt rezervit vpletenie i vmesxanie vof Irakju politia tolk dla seba, takak vpletijt i vmesxajt USA vof politia duzinas krainifs.  LINK

2004-12-15 Italju polcia zaderzxil mlodju lecx-sestra ktor smertil prinaimensx 5 pacientis vo severuo-Italju lecxdom. Lecx-sestra smertil pacientis so inzxektia vozduhuf vof onivoi zxilas.

2004-12-15 Rosju Federacju Sluzxba Bezopasostuf (FSB) oglosil zxe podcxas 2004 deaktivil 18 ofisnikis i duzinas agentnikis zagrancju special-sluzxbafs.

2004-12-15 Gospic Alaui, marionetju, ne-popularju, ne-izvolilju, perehodju perv-ministr Irakuf oglosil zxe tper, kratuo pred izvolba, bu organizit sudenie zaderzxilju Irakju generalnikifs. Ziavuo so tut cxin Alaui probijt visxit svoi popularost, vlivit izvolba i derzxit moc.

2004-12-15 Rosju neft-firma Jukos predlozxil prosba vo Teksasju sud dla ohrona pred bankrot. Sleditelis pogledijut tut stup takak beznadezxju i vismehju ibo Jukos es Rosju firma i imajt pocxti nikai imanie vo Teksas.

2004-12-15 Vcxera bil obnaxzilju zxe 23-rocxju Rosju tenisnica, Ana Kurnikova, tainuo svadil so 29-rocxju Latin-Amerikju pesnatel Enrique Iglesias na plazx vo Meksikju otdih-grod, Puerto Vallarta.

2004-12-15 Vzriv bombuf u Imamnik Hussein mecxet vo Irakju grod Karbala smertil 7 i poranil 32 Iraknikis.

2004-12-15 Ukrainju prezidentju kandidat gospic Janukovicx oglosil zxe imajt podpor ot 35 tisicx dobrovolnikis ktor predgotovijut ehat vof Kiev abi predvratili sxtatju perevrot, ktor, soglosuo so Janukovicx, es predgotovitju uzx neskolk rocxis ot mnogcxisloju organizacias financilju ot USA-ju tainju sluzxbas. LINK

2004-12-15 Avaria Polakju voiskoju vrotlet vo Irak u grod Karbala smertil 3 Polakju voiakis. Polakia uzx utratil 16 voiakis vo Irak i podpor dla Irakju voina mexzu obitatelis Polakiaf uzx iscxezil.

2004-12-15 Tut den USA-ju ministrie obronaf, Pentagon, testil vo Tihju Okean novju proti-raketju obrona. Test raket-obronaf bezuspehil usled neznalju pricxin.

2004-12-15 Tut utro dva Albanju teroristis otvodili polnju autobus vo Grecju glavn-grod Aten. Teroristis vimagajut din milion Euro i letidlo vof Rosia. Sleditelis podozrejut zxe teroristis hcejut letidlo dol-treskit na nektor Rosju grod. Origuo autobus imal bolsx cxem 20 pasazxiris.

2004-12-15 Vcxeraju nagrad ot Europsoiuz dla Belarusju marionetju zxurnalist, gospica Zxanna Litvina, es dalkjusx stup na dorog pokorenief Belarusiaf i predgotovijt politju situacia vo Belarusia dla sxtatju perevrot. Perevrot vo Belarusia es planitju so otdel trenirilju i dobruo financilju marionetju politnikis, politju teroristis i zxurnalistis, ktor so podpor ot zagrancju medialis (CNN, BBC, Euronews itd) podstrekajut straikis, demonstrenie i ekonomju sabotazx abi prinudili dolstupenie zakonju vladuf. Belarusju Zxurnalistju Asocia es osnovilju i financilju ot USA-ju tainju sluzxbas skroz mezxunarodju manipulnikis takak gospic George Soros. LINK

2004-12-14 USA-ju Federacju Zapas-Bank (FED) visxil zaem-procentis piatju raz podcxas tut rocx. So visxenie zaem-procentifs USA probijt krepkit slabju Dolar.

2004-12-14 Turcju perv-ministr gospic Erdogan oglosil zxe Turcia bu prinat nikai inju otnosenie so Europsoiuz, tolk polnju cxlenstvo. Erdoganvoi oglosenie bil otvet na spekulenie vnutr Europsoiuzuf predlozxit Turcia nekai inju otnosenie vzamen polnju cxlenstvo vo Europsoiuz.

2004-12-14 Vo glavn-grod Iranuf Teheran, Azerbia, Iran i Rosia podpisili dogvor o sodinenie i sinhronizenie narodju energ-sistemifs.

2004-12-14 Grup oruzxilju teroristifs napadil dom proti-narkju agentiaf vo severju Kavkazia vo grod Nalcxik, smertili 4 ludis, ukradili 79 samostrelis i 182 pistolis.

2004-12-14 Rosju perv-ministr Mihail Fradkov oglosil planis dva-razit Rosju ekonomia podcxas sledju des rocxis.

2004-12-14 Vo severju Indju sxtat Pungxab sotreskili dva pasazxir-poezdis. Avaria smertil bolsx cxem 30 i poranil priblizuo 250 ludis.

2004-12-14 Usled tiskenie ot Busxvoi rezxim, Europsoiuz publikil "cxernju spis" nezavisju Belarusju politnikifs ktor es zapretilju vstupit vof Europsoiuz. Tut tiskenie es socxast planuf organizit perevrot vo Belarusia modelilju posle perevrotis ktor bili organizilju vo posledju vrem vo Ukrainia, Gruzinia, Rumania i inju krainis. USA-ju rezxim imajt ogromju znanie kak instalit marionetju politnikis i rezximis i peretvorit nezavisju sxtatis vof bananju republikis, ibo takai vmesxanie i manipulenie politiaf delajt USA uzx bolsx cxem sto rocxis vo krainis sredju i jugju Amerikuf. Cxileju kriminalnik Augusto Pinochet es tozx produkt tut politiaf zamenenief nazavisju politnikifs so svoi marionetnikis i kriminalnikis.

2004-12-14 Gvornik Belju Domuf otvergil obvinenies ot Ukrainju prezidentju kandidat gospic Janukovicx zxe USA podporil i podporijt Juwxenko vo prezidentju izvolba i zxe vmesxajt vo vnutrju politia Ukrainiaf. Dokazis podtverdijut obvinenies ot Janukovicx, zxe Juwxenko polucxil pramuo i nepramuo plus cxem 10 i mozxuo rovnuo plus cxem 100 million dolaris ot USA-ju sxtatvedeie dla nespravedlivju prezidentju kampan proti nezavisju kandidat Janukovicx ktor polucxil nikai dengi ot nikai zagrancju grup ili guverie. USA-ju senatnik gospic Ron Paul publikil dokumentis ktor jasnuo dokazijut vpletenie, vmesxanie i lgas Busxvoi rezximuf. LINK. Krom des-milionis dolaris Juwxenko polucxil tozx "bezplatju" sovetenie i reklamis vo zagrancju medialis ocenilju na 120 milion dolaris.

2004-12-13 Cxileju suditel obvinil bilju Cxileju diktaturnik, 89-rocxju generalnik Augusto Pinochet, za neskolk jegoi zlocxinis. Pinochet bil ot USA trenirilju, podporilju i financilju diktaturnik ktor perevrotil demokratuo izvolilju sxtatvedenie om gospic Allende, smertil Allende i des-tisicxis civilnikis.

2004-12-13 Usled prodolgitsju agresia i grozba ot USA vo Kuba slucxijt velju test civilju i voiskoju obronaf. Tut test imenijt "Bastion 2004".

2004-12-13 Podcxas USA-ju sxpion-agentia NAB predgotovijt perevrot vo Belarusia, USA-ju sxtatvedenie prodolgijt otpirat viza dla nai-vazxnju politnikis Belarusiaf abi visxil tiskenie proti tut krain i toi demokratju sxtatvedenie.

2004-12-13 Vo Rumanju prezidentju izvolba vigral marionetnik i politju terorist gospic Trian Basescu. Basescu visxil svoi popularost podcxas posledju tizxden pred izvolba so jegoi falsxju obvinenies zxe sxtatvedenie ucxinil obman vo pervju krug izvolbaf. Basescu bil intensivuo podporilju ot zagrancju medialis takak CNN, Euronews i BBCworld. Jegoi kampan bil financilju ot George Soros i ot USA-ju sxpion agentia NAB (NSA). Neposreduo posle izvolba Basescu oglosil zxe bu tvorit novju sxtatvedenie so ucxast Madarju partaf. Jegoi sponsor, George Soros, es etnikju Madarnik.

2004-12-13 Perv-ministr Serbia-Cxerngoraf, gospic Svetozar Marovicx, priehal vof Brusel dla razgvoris so predstavateli Europsoiuzuf.

2004-12-13 Tisicxis ludis protestili vo Kairo proti mozxost zxe bi Hosni Mubarak statil piatju raz prezident Egiptuf, ili zxe bi jegoi sin Gamal Mubarak statil novju prezident.

2004-12-13 Usled neskolk sxtatju perevrotis organizilju podcxas nedavnju vrem vo vostokju, sredju i jugju Europ, sleditelis voprosijut kto organizijt i financijt tut perevrotis. Popri USA-ju sxpion agentias, naivazxnju manipulnik politiaf vo tut krainis es George Soros skroz vse jegoi firmas i organizacias. Sorosvoi podpor dla razlicxju marionetju politnikis ne es bezplatju. Skorue ili pozdue jegoi investenie dolzx but mnograzuo otplatilju. Jegoi "investenie" vernujut podplatilju politnikis so vigodju kontraktis i prodazx sxtatju imanief dla jegoi firmas. Soros profitijt bolsx cxem 300% za kazxd podplatenie i sponsorenie marionetju politnikuf. LINK

2004-12-13 Usled sotreskenie autobusuf i brem-vozuf vo vostokju Irak blizuo Iranju granc bili smertilju 21 ludis. Mnogju zxertvas bili palilju vnutr autobus.

2004-12-13 Sleditelis ocxekajut zxe esli ot USA financilju, trenirilju i podporitju marionetnik i politju terorist gospic Trian Basescu proigrajt Rumanju prezidentju izvolba, on bu obvinit Rumanju guverie iz obman i probit ucxinit sxtatju perevrot modelilju posle perevrotis vo Gruzinia i Ukrainia. LINK

2004-12-13 Takak ocxekalju, USA-ju marionetnik Juwxenko obvinijt Ukrainju guverie iz smolvenie jeg otravat. Neskolk sleditelis vidijut tut obvinenies takak Juwxenkovoi pre-izvolbaju teatr i obman abi polucxil sozxal-glos i vigral izvolba. Vo tut atmosfer ne es mozxju derzxit obiektivju izvolba vo Ukrainia.

2004-12-13 Samubitsju voz-bombnik vzrivil voz-bomb u Bagdadju Zelenju Zona, smertits prinaimensx 8 i poranits 15 ludis. Tut den es pervju kazxd-rocxie zaderzxenief om Sadam Husein ot USA-ju okupacju voisko.

2004-12-13 Sever-Koreaju sxtatvedenie kritikil USA-ju medialju kampan ktor unizijt Sever-Koreaju guverie i probijt podstrekat perevrot vo Severju Korea.

2004-12-13 Podcxas navestenie Cxinaf, Rosju ministr obronaf, gospic Sergei Ivanov, vstretijt so Cxinaju ministr obronaf, gospic Cao Gangchuan. Ministris bu predsidit siezd mezxu-guverju komitetuf o sorobenie mexzu Cxinaju i Rosju obrona-promisl.

2004-12-13 Vcxera bili smertilju siem USA-ju primor-voiakis vo provinica Anbar juguo ot Bagdad. Uzx 1300 USA-ju voiakis bili smertilju vo Irak ot start voinaf.

2004-12-12 Podcxas navestenie Dubaiuf Germanju ministr obronaf, gospic Peter Sxtuk, kategoruo otvergil mozxost poslanief Germanju voiskof vof Irak.

2004-12-12 Predsiditel Rosju Federacju Sovetuf, gospic Sergei Mironov, oglosil tut den pred Iranju parlament zxe Rosia i Iran imajut sxirju spektra spolju interesis. Mironov tozx skazal zxe Rosia cenijt Iranju pogled situaciaf vo Cxecxnia.

2004-12-12 Silaju bomb ktor vzrivil vo vonju rinok na Filipinju ostrov Mindanao smertil prinaimensx 14 i poranil bolsx cxem 50 ludis. Autoritet podozrejt islamistju ekstremnikis.

2004-12-12 Podcxas problemis vo Ukrainia prodolgijut, USA-ju rezxim predgotovijt novju perevrot vo Rumania. Ot NAB (NSA) trenirilju i financitju politju terorist, gospic Trian Basescu, ktor preigral pervju krug izvolbaf tper odnakuo takak Juwxenko obvinijt Rumanju sxtatvedenie iz obman. Pocx? Basescu, Saakasxvili i Juwxeko polucxili scena-pis ot odnakju autor: naivelju USA-ju sxpion-agentia NAB (NSA). Soglosuo so tut scena-pis, politju-teroristis i marionetnikis abi visxili svoi popularost posle pervju ili dvaju krug izvolbaf obvinijut sxatvedenie iz obman i organizijut straikis ili politju sabotazx. Esli tot straikis i politju-terorizm ne pomocijut perevrotit sxtatvedenie tagda politju teroristis vimagajut novju krug izvolbaf usled obvinenies zxe guverie ucxinil izvolbaju-obman. Priroduo, posle dolgju kampan i falsxju obvinenies zxe proigrali izvolba usled izvolbaju obman, onivoi popularost visxijt i visxijt. I esli slucxijt novju krug izvolbaf, podcxas podporenie ot USA-ju masaju medialis imajut plus dobrju sxanc vigraf. Odnakju teatr, odnakju scena-pis, odnakju autor, tolk krainis i teroristis imajut razxlicxju imenis.  LINK

2004-12-12 Ukrainju politnik gospic Stepan Harvisx kritikil puskenie raportuf o Juwxenkovoi otravanie tolk neskolk den pred vnov-izvolba. Harvisx skazal puskenie raportuf ot Austrju lecxaris vo tut vrem es cxistuo politju - abi pomocil Juwxenko vo izvolba. Tut Juwxenkovoi pred-izvolbaju obman es vspominatsju pred-izvolbaju scenalju probka ubitief proti Taivanju prezident Cxen pred posledju prezidentju izvolba, ktor usled tut scenanie vigral. Vo tut atmosfer obvinenies, do razresxenie Juwxenkovoi "otravanief" ne es mozxju delat nezavisju i obiektivju prezidentju izvolba vo Ukrainia. Esxte es velm interesju zxe Austrju klinik ktor testil Juwxenko polucxil dengi ot odnakju grupis i organizacias ktor financili Juwxenko. Ukrainju narod dolzx pomnit zxe Austrju voiakis vo Hitlervoi voisko ubili milionis Ukrainianis i onivoi podpor dla predatel Juwxenko es tolk novju probka pokorit Ukrainju narod. LINK

2004-12-11 Vo Taivanju parlamentju izvolba vigrali opozicju partas. Sleditelis dumajut zxe izvoliteli otvergili prezident Cxen usled jegoi pred-izvolbaju obman vo prosxlju prezidentju izvolba. Pred posledju izvolba prezident Cxen scenal probka ubitief abi polucxil sozxal-glos i vigral.

2004-12-11 Soglosuo so raport Austrju lecxarifs politju terorist Juwxenko, financilju i trenirilju ot USA-ju tainju sluzxba NAB (NSA) bil otravalju ot dioksin. Kak polucxil Juwxenko dioksinju otrava? Ne mozxuo izklucxit zxe dioksin bil na USA-ju banknotis ktor Juwxenko polucxil ot USA-ju tainju sluzxbas i ot USA-ju sxtatvedenie. Soglosuo so raport ot USA-ju kongresnik Ron Paul, Juwxenko polucxil neskolk des-milionis dolaris za predanie Ukrainju naroduf. LINK

2004-12-11 Ot USA trenirilju, financilju i podporitju politju teroristis organizili vcxera vo Belarusju glavn-grod Minsk protest. Sleditelis ocxekajut zxe posle pokorenie Ukrainiaf bu USA-ju tainju sluzxbas sosredit na pokorenie Belarusiaf. LINK

2004-12-11 Vo Marokju grod Rabat nacxil siezd bolsx cxem 20 Arabju i Sred-Vostokju krainifs so ucxast 8 naivazxnju promislju krainis Vsetuf. Namerenie siezduf es skroz spokoinenie politju i ekonomju situaciaf izkorenit terorizm.

2004-12-11 Rosju nauknikis oglosili zxe goroh ktor bil rastilju vo Mezxunarodju Kozmosju Stancia ne bil genetuo zmenilju. Tut eksperiment prinesil dobrju zvestis dla nauknikis planitsju dalkju kozmosju letis, na primer naf Mars.

2004-12-11 Australju Aborignik ktor umiral podcxas polcju zaderzxenie bil podgrobilju tut den vo sever-vostokju Australia. Aborignikju organizacia obvinijt Australju polcia zxe Aborignik umiral usled polcju pobitie i brutalost. Aborignikis es origju obitatelis Australiaf.

2004-12-11 Na Taivan nacxil parlamentju izvolba. Tut den 23 milion obitatelis Taivanuf izvolijut 225 cxlenis parlamentuf.

2004-12-11 Podkupilju Ukrainju politju terorist, Juwxenko, ktor polucxil des-milionis dolaris ot USA-ju sxtatvedenie dla svoi izvolba i obvinil Ukrainju guverie iz probka jeg otravat, es tper vo Austria dla lecxarju testis. Nektor sleditelis podozrejut zxe jeg otravanie bil pricxinilju ot cxernila na USA-ju banknotis. LINK

2004-12-11 Vzriv bombuf tut utro vo zapadju Pakizem smertil prinaimensx 11 ludis. Bomb vzrivil vo otkritju rinok vo grod Kueta. Takzvanju Baluhizemju Narodju Voisko utverdil otvetost.

2004-12-10 Prostju Afrikju zxen, gospica Wangari Maathai, polucxil Nobelju Vigra Mieruf, za svoi usilie ohronat priroduf. Maathai skazal zxe ludstvo so svoi promisl ogrozijt planet Zemla.

2004-12-10 Organizacia Neft-Eksportitsju Zemifs oglosil nizenie kvotaf o din million bocxkas denuo. Nizenie neft-produktenief es potrebju tapocx cen neftuf nizil ot prosxlju Oktobr iz 55 na 43.10 USD za bocxka.

2004-12-10 Polakju perv-ministr gospic Marek Belka koncil svoi 2-denju navestenie Finzemuf. Podcxas navestenie Finzemuf gospic Belka vstretil so Finzemju perv-ministr gospic Matti Vlanhanena i so predstavatelis Finzemju parlamentuf.

2004-12-10 Ukrainju prezidentju kandidat, gospic Janukovicx, oglosil zxe bu predlozxit zxalovba vo Konstitucju Sud proti razsudenie Verhju Suduf ktor anulil jegoi vigra prezidentju izvolbaf.

2004-12-10 Kazahzemju prezident gospic Nursultan Nazarbaev oglosil planis tri-razit Kazahzemju ekonomia do 2015-ju rocx.

2004-12-10 Podcxas ofisju navestenie Rosiaf, Espanju perv-ministr gospic Rodrigez Zapatero tut den vstretil so Rosju prezident Vladimir Putin. Putin i Rodrigez Zapatero besedili o borba so terorizm i o otnosenies mezxu Rosia i Europsoiuz.

2004-12-10 USA-ju ministr zagrancief, Generalnik Colin Powell, predgotovijt navestit Ukrainia pred prezidentju izvolba abi podporil svoi marionetnik Juwxenko, ktor bil, soglosuo so dokazis, podporilju vo visx neskolk des-milionis dolaris ot Powel i ot Busxvoi rezxim. LINK Soglosuo so sleditelis tut navestenie, takak financenie om Juwxenko, es jasnju vmesxanie vof vnutru politia Ukrainiaf i prodolgenie holodju voinaf.

2004-12-10 Rosju ministr obronaf, gospic Sergei Ivanov, oglosil zxe Rosia imajt pravo predvratju udarifs proti teroristis vo libktor mesto Vsetuf.

2004-12-10 Bistruo nizitsju cen neftuf nespokoinijt neskolk neft-produktitelis. Mezxu cxlenju krainis ONEZ-uf mnozxijut viprosbanies dla nizenie neft-produktenief.

2004-12-10 Vo zapaduo Pakizemju grod Kueta u voiskoju brem-voz vzrivil bomb. Prinaimensx 10 ludis es smertilju i 18 poranilju.

2004-12-10 Usled ekonomju problemis Japonju sxtatvedenie pozvolil eksportenie oruzxief. Od dvaju Vsetju voina eksportenie Japonju oruzxief bil zabranilju.

2004-12-10 Vzriv gazuf vo Cxinaju vugol-kopalna u grod Yangquan smertil 33 sxahtaris. Cxinaju vugol-kopalnas es nai-opasju vo celoju Vset.

2004-12-10 Usled nizju zapas edaf, obitateli mezxunarodju kozmosju stanciaf bili prikazilju nizit svoi pridel edaf do priehanie Rosju zapas-raketuf Progres M-51.

2004-12-10 USA-ju kongresnik, gospic Ron Pol (Ron Paul) iz Teksas, obnazxil zxe Juwxenkovoi pred-izvolbaju kampan bil financilju ot USA, iz dengi USA-ju sxtatvedenief. Odnak-vremuo kongresnik viraznil zxe oglosenie Busxvoi rezximufs o "ne vpletenie inju krainifs vof Ukrainju izvolba" es verh falsxostuf podcxas Busxvoi rezxim podporil Juwxenkovoi izvolbaju kampan. Esxte ne es jasnju sxto obecxal Juwxenko dla USA za tut podpor ibo takai podpor es nigda bezplatju. Koncuo vse es jasnju i dokazilju: Juwxenko es predatel Ukrainju naroduf i imajt nikai pravo ucxastit izvolbaf. Kongresnik Ron Pol oglosil zxe esxte ne es jasnju skolk des-milionis dolarifs investil USA-ju sxtatvedenie vof Juwxenkovoi izvolba i vof obman Ukrainju naroduf. LINK

2004-12-09 Vos Irakju "Narodju Gvardnikis" bili poranilju usled mina-metju napadenie vo svoi voina-baz vo Bagdad.

2004-12-09 Usled politju katastrof i politju terorizm vo Ukrainia sleditelis voprosijut ktor USA-ju tainju sluzxba es otvetju za trenirenie, financenie i implantenie marionetju politnikifs vo razlicxju krainis Vsetuf? Nepramju dokazis pokazijut zxe naivelju USA-ju sxion-agentia, NAB (NSA), ktor imajt plus velju budzxet cxem CIA i FBI spol, imajt celoju voisko trenirilju i dobruo financilju marionetju politnikifs, takak Juwxenko, ktor es implantilju vo razlicxju krainifs abi pokorili i obmanili onivoi narodis. Odnak-vremuo tut voisko marionetju politnikifs i zxurnalistifs es podporitju vo izvolbaju kampan, vo sabotazx i vo politju terorizm ot USA-ju masaju medialis takak CNN i podobuo. Standardju takticx, esli ne-vigrajut izvolba, es obvinenies zxe izvolba bil obmanju, straikis i sabotazx. Na primer Juwxenkovoi terorizm pricxinil ogromju vred dla Ukrainju ekonomia.

2004-12-09 Irakju Sxiitnikis veditju ot aiatolnik Ali Sistani oglosili koalicia 22 Sxiitju partas ktor bu spol konkurit vo Januarju izvolba. Tozx dva veditsju Kurdju polit-partas oglosili spolju spis kandidatifs. Sunitnikis esxte ne oglosili nikai spolju kandidatis dla buvremju izvolba.

2004-12-09 Perv-ministr Greciaf gospic Konstantinos Karamanlis i Rosju prezident gospic Vladimir Putin podpisili vo Moskva dokumentis o sotrudie vo borba proti terorizm.

2004-12-09 Gospic Jaroslav Davidovicx bil izberilju novju glovnik Centrju Izvolbaju Komitetuf Ukrainiaf. Parlament tozx izvolil 4 novju cxlenis izvolbaju komitetuf, podcxas 11 cxlenis iz starju komitetuf ne bu zmenitju. Sovremuo zagrancju masaju medialis prodolgijut intensivju izvolbaju kampan dla USA-ju marionetnik Juwxenko.

2004-12-08 Cxinaju perv-ministr vstretil predstavatelis Europsoiuzuf vo Holandju grod Haag. Usled tiskenie ot USA Europsoiuz ne-anulil svoi embargo dla prodazx oruzxief vof Cxina.

2004-12-08 Vo Peruju grod Kusko nacxil verh-vstretie Latin-amerikju krainifs. Slediteli ocxekajut osnovenie novju latin-amerikju ekonomju i politju blokuf iz 12 krainis: Argentinia, Brazilia, Paraguai, Uruguai, Bolivia, Venezuel, Kolumbia, Peru, Ekuador, Cxile, Giana i Surinam.

2004-12-08 Vstretie ministrifs om OBSE (OSCE) vo Sofia, Bulgaria, koncil bez koncju deklarenie usled ne-soglosie ministrifs so politju tekst otnosuo situacia vo Ukrainia.

2004-12-08 Cxinaju komputorju firma Lenovo kupil ot IBM otdel dla gotovenie osobaju komputorifs.

2004-12-08 Novju dokazis podtverdijut zxe zloupotrebenie zaklucxnikifs bil planilju i organizilju vo vse USA-ju voiskoju zaklucxilnas, vo Irak i Guantanamo ot visxju cxinovnikis.

2004-12-08 Pakizem testil sred-dosagju raket tipuf Hatf-IV Shaheen-I ktor imajt dosag priblizuo 700 km i mozx nesit jadroju oruzxie.

2004-12-07 Vcxera podpisili Rosju i USA-ju tainju sluzxbas, FSB i FBI, dogvor o so-robenie vo borba proti terorizm. No nai-velju USA-ju tainju sluzxba, plus velju cxem FBI i CIA spol, es NSA i NSA podpisil nikai dogvor.

2004-12-07 Usled prodolgitsju polit-terorizm i vimocenie ot Juwxenko-Timosxenko grup, razgvoris vo Kiev o spokoinenie politju situaciaf vo Ukrainia prinesili nikai rezult. Tper es jasnju zxe Juwxenko hcejt nikai rovn-vazxie silafs vo Ukrainia no hcejt novju totalitju rezxim vo Ukrainia pod svoi kontrol. Podcxas prodolgitsju demonstrenie jegoi poklonnikifs ne es mozxju derzxit obiektivju izvolba. Vo tutvremju situacia vse proti-Juwxenko izvolitelis bilbi strasxitju ne ucxastit izvolbaf.

2004-12-07 Podcxas navestenie Britzemuf, Pakizemju prezident Musxaraf oglosil zxe nai-dobrju metod izkorenenief terorizmuf es izkorenenie pricxinifs terorizmuf. Dva naivazxnju pricxinis Islamistju terorizmuf es voina vo Irak i utiskenie Palestinju naroduf vo Izrael.

2004-12-07 Tut den es planitju vo-vodenie Afganzemju prezidentuf Hamid Karzai. Priblizuo 150 mezxunarodju dostoin-osobas es ocxekatju dla vo-vodenie podcxas velm silaju ohrona.

2004-12-07 Solgosuo so raportis Al-Kaida utverdijt otvetost za vcxeraju napadenie USA-ju konsul-domuf vo Gxeda, Saudia. Prinaimensx 8 ludis bili smertilju. Soglosuo so USA-ju posol-dom vo Saudia nikai USA-ju grodnikis bili poranilju ni smertilju.

2004-12-06 Podcxas navestenie Turciaf, Rosju prezident Putin soglosil so Turcju perv-ministr Erdogan razsxirit sorobenie vo ekonomia i politia. Putin i Turcia podpisili serial dokumentifs otnosuo sotrudie.

2004-12-06 Saud-arabju povstanikis napadili i zanali USA-ju konsul-dom vo Gxeda (Jeddah). Cxislo zxertvas ili zalozxnikis esxte ne es znalju.

2004-12-06 Ot USA trenirilju, podporitju i financitju Ukrainju polit-teroristis, Juwxenko i Timosxenko, prodolgijut podstrekanie naivju tolpafs podporitelifs dla prodolgitsju zablokenie, sabotazx i terorizm proti Ukrainju sxtatvedenie. Podcxas takai polozxenie i tiskenie ne es mozxju organizit i delat novju ne-zavisju izvolba prezidentuf. Odnakvremuo zagrancju medialis (CNN, BBC, Euronews ..) prodolgijut svoi din-storonju podpor dla marionetnik Juwxenko i vmesxat vo vnutrju politia Ukrainiaf.

2004-12-06 Pakizemju prezident, generalnik Pervez Musxaraf, tut den oglosil zxe napadenie Irakuf bil velju osxibka, i zxe tut vtorgenie i napadenie podporil tvorenie novju teroristju grupifs vo celoju Islamju Vset. Odnakvremuo Musxaraf oglosil zxe es velm optimizmju o dobrjuvenie otnosenief mezxu Pakizem i India.

2004-12-06 Vo vcxeraju referendum vo Madaria (Budapesxt) predlozxenie podat grodnikost vse Madar-gvoritsju ludis vo zagrancie ne uspehil.

2004-12-05 Veditel Ukrainju Socializmju Partaf, gospic Aleksandr Moroz, obvinil Juwxenko iz predetelstvo, tapocx Juwxenko narusxil vse dogvoris ktor delal so Morozvoi parta. Tozx veditel Komunizmju Partaf, gospic Piotr Simonenko skazal zxe Juwxenko-Timosxenko grup hcejt absolutju kontrol i tapocx otvergijut vse reformis. Simonenko tozx skazal zxe Juwxenko-Timosxenko grup dokazili celoju vset zxe ne-vipolnijut svoi obviazenies dla spokoinenie situaciaf vo Ukrainia. Sovremuo zagrancju medialis (BBC, CNN, Euronews) ktor es kontrolitju ot odnakju ludis ktor kontrolijut i financijut Juwxenko-Timosxenko, prodolgijut podporit Juwxenko i vmesxat vo Ukrainju izvolbaf.

2004-12-05 Posle navestenie Indiaf, Rosju prezident Vladimir Putin tut den priehal vof Turcju glavn-grod Ankara.

2004-12-05 Vzriv gazuf vo vugol-kopalna vo Kazahzemju Karaganda oblast smertil 23 i poranil 3 sxahtarifs.

2004-12-05 Nasilie vo Irak prodolgijt. Tut utro bili smertilju 17 ludis ktor delali dla okupacju voisko vo severuo-Irakju grod Tikrit. I blizuo USA-ju voina-baz, u grod Beigxi sam-ubitsju voz-bombnik smertil 3 i poranil 18 voiakis Irakju marionetju voiskof.

2004-12-05 Neobicxuo silaju vitr udaril oblast Tokiof i poranil duzinas ludis. Temperatur nad 25 gradusis i uragan es neobicxju vo Tokio podcxas tut vrem.

2004-12-05 Vcxera predsiditel Ukrainju parlamentuf, gospic Litvin, oglosil zxe usled razrusxenie vse dogvorifs ot grup Juwxenko-Timosxenko, sidenie parlamentuf koncil i bil pererivilju podcxas 10 den. Poskroz dogvoris Juwxenko i Timosxenko prodolgili podstrekanie naivju tolpafs abi zablokili vladju budovis i ofisis. Tut razrusxenie vse dogvorifs dokazijt zxe Juwxenko-Timosxenko teroristju banda ne es doverdostoinju, i zxe bu delat vse dla pokorenie Ukrainiaf i Ukrainju naroduf i perepodanie Ukrainiaf tot zagrancju manipulnikifs ktor financijut Juwxenko-Timosxenko politju terorizm.

2004-12-05 Usled ne-davnju prirodju katastrof ktor smertil bolsx cxem tisicx ludis, Filipinia pererivil vse drev-rezenie. Nadmerju drev-rezenie pricxinil katastrofju zem-skolzis i bolot-skolzis podcxas nedavnju burias, dozxdis i taifunis.

2004-12-04 Centru Izvolbaju Komitet Ukrainiaf oglosil vnov-glosenie vo dvaju krug izvolbaf om 26-ju Decembr 2004. Pervministr Ukrainiaf, gospic Janukovicx, oglosil zxe es gotovju dla novju izvolba i govovju vigrat vo novju izvolba.

2004-12-04 Serbju guverie pod vedenie om Kosxtunica besedijt tut den o izvolba om gospic Ramusx Haradin vof funkcia Kosovoju perv-ministruf. Serbju sxtatvedenie i serbju narod pogledijut Haradin takak voinaju zlocxinitel. Haradin bil trenirilju vo Sxveicaria i jegoi terorizm bil financilju ot Sxveic-germanju nov-nacistis.

2004-12-04 Usled sotreskenie dva autobusifs vcxera vecxer vo Guatemala bili smertilju 21 ludis.

2004-12-04 Dva silaju voz-bombis trasili tut utro Bagdadju "Zelenju Zona". Bombis vibuhili u din iz ohronatju vhodis Zelenju Zonaf. Prinaimensx 30 ludis bili smertilju i 30 poranilju.

2004-12-03 Tut vecxer Ukrainju Verhju Sud oglosil svoi razsudenie otnosuo dvaju krug prezidentju izvolbaf. Verhju Sud razsudil zxe dvaju krug prezidentju izvolba dolzx bi vnov-glositju, vnutr tri tizxden. Nektor sleditelis podozrejut zxe Juwxenkovoi parta ili USA podkupili neskolk suditelis.

2004-12-03 USA-ju prezident Busx nepramuo dupuskil zxe Juwxenko es USA-ju agent, i grozil zxe Juwxenko dolzx "vigrat" izvolba. Soglosuo so analiznikis, Busxvoi rezxim ocxekajt ot Jusxenko perepodanie kontroluf i bogatstvof Ukrainiaf. Busx imajt dva-licoju politia dla nisxtovenie Rosiaf: 1) podpor i montirenie marionetju rezximifs krug i vo Rosia, 2) podpor dla Cxecxnju terorizm. Popri Juwxenko i Timosxenko Busx montiril tozx vo Rosia marionetju polit-partas i politnikis: Jabloko i "Pravju Soiuz". Dla prezxitie Rosia dolzx ucxit razpoznat i neutralizit marionetju partas i politju teroristis takak Juwxenko, Timosxenko, Boris Nemcov, Grigori Javlinski, Saakasxvili, Boris Tadicx i inju marionetnikis.

2004-12-03 Nai-silaju taifun tut sezonuf vo Filipinia, Taifun Nanmadol, visxil cxislo zxertvafs Filipiniju prirodju katastrofifs nad tisicx ludis.

2004-12-03 Serial napadenies i bombenies vo Bagdad smertil tut den 29 ludis vklucxuo 11 polcnikis.

2004-12-03 Tut utro Rosju prezident Vladimir Putin nacxil ofisju navestenie Indiaf. Prezidentuf letidlo pristanil na Indju voina-baz u glavn grod Nov-Delhi. Strategju i ekonomju sorobenie ili soiuz mezxu Rosia i India bilbi logikju dla obdva krainis abi tvorili novju Vsetju rovnvazxie mezxu Rosia, India, Cxina, Europsoiuz i USA.

2004-12-02 Tut den ludis vo India pomnili dva-desju kazxdrocxie om Bhopalju katastrof. Pred dva-des rocxis avaria vo hemju zavod USA-ju firmaf Union Carbide smertil bolsx cxem 20 tisicx ludis. Do tut den zxertvas ne polucxili dostacxju podpor.

2004-12-02 Tut den vstretili prezidentis Ukrainiaf i Rosiaf vo Moskvaju letisxte Vnukovo-2. Obdva prezidentis soglosili zxe vnov-glosenie dvaju kruguf Ukrainju prezidentju izvolbaf imajt nikai smisl i zxe vnov-glosenie mozxuo delat triju, cxtirju, dvades-piatju raz, do gda din iz storonis polucxijt zxelatju rezult. Vnov-glosenie egzistijt vo niktor inju demokratju krain Vsetuf.

2004-12-02 Soberenie protestnikis vo vostokuo Ukrainju vel-grod Doneck, vimagal federacia, ili razdelenie Ukrainiaf vo dva cxastis.

2004-12-02 Vo Barenc-morie potopil riba-korab Malahit. 18 iz 20 cxlenis ekipazxuf bili spasilju.

2004-12-02 Silaju vitr i dozxd iz blizitsju taifun Namandol zatrudijut spasju usilie vo Filipinia gde sluzxbas borbajut so posledok prosxlju dva burias ktor smertili pravdapodobuo plus cxem 500 ludis.

2004-12-01 Tut den bolsxost krainifs Vsetuf vnimal "Imun-Bolez Den". Vo jugju Afrik imun-bolez es pervju pricxin umiranief. Zxaluo imun-bolez razsxirijt velm bistruo tozx vo Slavsk krainis, i vo Rosia cxislo imun-bolezju ludis dosagil tri-sto-tisicx.

2004-12-01 USA-ju prezident Busx priehal dla ofisju navestenie Kanadaf. Tut den Busx vstretil so Kanadaju perv-ministr gospic Paul Martin vo vostokuo Kanadaju grod Halifaks. Vo ulcas Halifaksuf velju tolpas protestnikis demonstrili proti Busxvoi navestenie.

2004-12-01 Tut vecxer Ukrainju prezident oglosil dogvor ktor dosagil spol so obdva prezidentju kandidatis, Janukovicx i Juwxenko i so neskolk zagrancju ministris i sxtatnikis. Jusxenko bil prikazilju stopit zablokenie parlamentuf i inju sxtatju budovifs.

2004-12-01 Tut den Serbju povstanikis probili smertit prezident Serbiaf, gospic Tadicx. Serbju narodnikis pogledijut Boris Tadicx takak zagrancju marionetnik, ktor sluzxijt zagrancju manipulnikis, proti interesis Serbiaf i proti interesis Serbju naroduf. Bilju Serbju pervministr, Zoran Gxingxicx, ktor bil smertilju ot Serbju narodnikis podcxas prosxlju rocx, bil tozx pogleditju takak marionetnik zagrancju manipulnikifs.

2004-12-01 Soglosuo so Kongoju predstavatelis Ruandaju voisko napadil i vtorgal vof vostokju cxast Kongof.

2004-12-01 Nainovju otgodas zxertvafs om zemskolzis i blesk-potopis vo Filipinia gvorijut o bolsx cxem 600 smertilju ludis.

2004-11-30 Ukrainju politju teroristis, Juwxenko i Timosxenko, ne uspehili prinudit Ukrainju parlament prinat onivoi vimaganies razpuskit sxtatvedenie i virazxit ne-dover dla Janukovicxvoi sxtatvedenie. Parlamentnikis bili pod tiskenie i grozbas ot Juwxenkovoi tolpas naivju protestnikifs ktor blokili vse vladju budovis.

2004-11-30 Tut den vo Rosju grod Korolef pervju raz predstavili publikuf mnog-razju pilotimju kozmosju korab "Kliper". Soglosuo so Rosju nauknikis nikto, ni USA ni Europsoiuz, imajt porovnimju kozmosju korab. Kliper soderzxijt iz neskolk cxastis, neskolk modulis i mozx but konfiguritju soglosuo so potreb.

2004-11-30 Voz-bomb vo severju Irak smertil 7 i poranil duzinas ludis vklucxuo dva USA-ju voiakis. Povstanikis cielili proti USA-ju patrul.

2004-11-30 Ploskju barka na reka vo severju Irak bil perekidalju usled potop i bistrju tecx vodaf. Cxtir-des (40) ludis tonuli.

2004-11-30 Novju dogvoris mezxu AJVAN, Cxina i mozxuo tozx Japonia, Jugju Korea i Rosia, mozx tvorit naivelju voln-torgju zona Vsetuf, so pocxti 2 gigalion ludis, cxtir raz mnogue cxem Europsoiuz.

2004-11-30 Podcxas Ukrainju parlament imajt spesxju vstretie usled Juwxenkovoi vimaganie dover-glosuf, Juwxenko i Timosxenko prodolgijut so svoi politju terorizm i podstrekajut podporitelis abi blokili parlamentju i inju vladju domis. Politju terorist Juwxenko grozijt rovnuo Verhju Sud Ukrainiaf abi anulil izvolba ktor Juwxenko proigral i abi Verhju Sud prikazal novju izvolba om 12-ju Decembr.

2004-11-30 Zemskolzis i blesk-potopis pricxinilju ot taifun, burias i dozxd, smertili bolsx cxem 350 ludis vo vostokju Filipinia.

2004-11-30 Ot USA trenirilju i financitju politju terorist i marionetnik Juwxenko probijt razrusxit guverie Ukrainiaf so vimaganie dover-glosuf vo Ukrainju parlament proti Ukrainju vlad veditju ot gospic Janukovicx.

2004-11-30 Skandal kruguo OSN-ju program "neft za eda" razsxirijt. Rovnuo Kogxo, sin generalju sekretarnikuf Kofi Anan bil vpletilju vo obmanis ob tut program.

2004-11-30 Posle vcxera AJVAN narodis dosagili voln-torgju dogvor so Cxina, probijut tper dosagit podobju dogvor so Japonia.

2004-11-29 Ukrainju prezident Kucxma predlozxil novju prezidentju izvolba, no oglosil zxe ne planijt kandidatit. Verhju Sud Ukrainiaf esxte ne dosagil razsudenie o zakonost ili ne-zakonost posledju prezidentju izvolbaf. Gospic Janukovicx oglosil zxe vidijt nikai zakonju pricxin dla povtorenie izvolbaf.

2004-11-29 Usled mehanikju problemis so USA-delalju letidlo Cxelingxr (Challenger) Cxehju ministr zagrancief bil prinudilju pristanit. Usled podobju problemis so USA-delalju letidlos Cxehju prezident Vaclav Klaus letijt tolk na TU-154M delalju vo Rosia.

2004-11-29 Voz-bomb ktor vzrivil blizuo sred-Irakju grod Ramadi smertil sxes ludis vklucxuo cxtir polcnikis..

2004-11-29 Ukrainju polit-teroristis trenirilju, financitju i podporitju ot zagrancju manipulnikis i onivoi masa-medialis, Juwxenko i Timosxenko, prikazili svoi poklonnikifs abi blokili guver-domis vo Kiev. Vse vazxnju vladju budovis bili blokilju, vklucxuo Verhju Sud Ukrainiaf. Soglosuo so raportis, Verhju Sud es tper ohronatju ot otdelis special-sluzxbas prinesilju iz vostokju Ukrainia.

2004-11-29 Tut den otkril vstretie om AJVAN (ASEAN) vo Laozemju glavn-grod Vientian. AJVAN soderzxijt iz 10 narodis jug-vostokju Aziaf vklucxuo: Bruneia, Kambogxia, Indonezia, Laozem, Malaizia, Mianmar, Filipinia, Singapur, Taizem i Vietnam. Tut den Rosju ministr zagrancief, Lavrov, podpisil takzvanju Baliju Dogvor.

2004-11-28 Soglosuo so nainovju izsledenies, 5 million ili 10% ludis umirajut kazxd rocx usled cigarenie ili usled inju upotrebenie tabakuf.

2004-11-28 Prosxlju ponedelak Kolombju partizanis probili smertit prezident Busx ktor navestil Kolombia. Kolombju partizanis i povstanikis obdumajut USA takak ugnetitsju sxtat.

2004-11-28 Tut den slucxil vo Ukrainju vel-grod Severodoneck siezd deputnikifs iz celoju Ukrainia. Deputnikis prinali vigra prezidentju kandidatuf Janukovicx i vizvali Juwxenko abi stopil politju terorizm i politju sabotazx. Deputnikis priznali prezidentju izvolba polnuo zakonju, pravoju i osudili deianie opoziciaf ktor vedijt vof katastrof i razdelenie Ukrainiaf.

2004-11-28 Ukrainju prezidentju kandidat gospic Janukovicx vstretil so politju terorist Juwxenko abi naidili razresxenie problemifs pricxinilju ot Juwxenko i jegoi polit-terorizm. Soglosuo so prezident Kucxma peregvoris ne bili uspehju ibo Juwxenko otskazajt stopit jegoi politju terorizm i podstrekanie grodnikju voinaf. Podcxas politju teroristis blokijut vladju budovis vo Kiev, des-tisicxis podporitelis om Janukovicx demonstrijut na ulcas proti Juwxenko i proti jegoi polit-terorizm.

2004-11-28 Vzriv gazuf vo vugol-kopalna vo sever-zapadju Cxina zapoimal prinaimensx 160 kopanikis pod zem.

2004-11-27 Rosju parlamentju komitet sledvitsju Beslanju Masakr oglosil zxe imajt dokazis zxe Beslanju Masakr bil podporilju ot din zagrancju special-sluzxba. Komitet esxte ne skazal ktor special-sluzxba bil vpletilju vo tut masakr no nektor sleditelis podozrejut Turcia ili Sxveicaria.

2004-11-27 Tut utro dol-treskil vrotlet na Rosju pol-ostrov Kamcxatka so piat ludis na palub. Ziavuo celoju ekipazx bil smertilju.

2004-11-27 Usled ogromju napruzxie pricxinilju vo Ukrainia ot politju terorist Juwxenko i jegoi banda, egzistijut novju predlozxenies izklucxit obdva Juwxenko i Janukovicx iz novju izvolba, ili oznacxit novju prezident bez triju krug izvolbaf. Novju prezident Ukrainiaf mozxbi oznacxilju ot parlament, Verhju Sud, ili ot prezident Kucxma. No prinatie om Juwxenko usled jegoi politia razdelenief Ukrainiaf i politju terorizmuf bi pricxinil tolk plus i plus problemis.

2004-11-27 Dalai Lama, glovnik Tibetju Budhaizmuf, priehal vof Rosia dla ne-ofisju navestenie. Jegoi navestenie Rosiaf imajt tolk religju namerenie.

2004-11-26 Rasistju politnik Europsoiuzuf, gospic Javier Solana, ktor podporil napadenie Serbiaf i genocid proti Serbju narod vo Kosovo jehajt tper vof Ukrainia abi podporil marionetnik Juwxenko. Prezident Kucxma dolzxbi ne besedit ni so Solana ni so libktor inju vonju politnik probitsju vmesxat i obvlivit vnutrju politia Ukrainiaf i pokorit proslavju Ukrainju narod.

2004-11-26 Verhju Sud Ukrainiaf pererivil publikenie rezultifs prezidentju izvolbaf do gda mozx proverit vse obvinenies opoziciaf. Moderju vigratel izvolbaf, gospic Janukovicx oglosil zxe es gotovju dla novju izvolba. Ekstremnik Juwxenko ne hcejt novju izvolba, on hcejt tolko statit prezident bez izvolba, skroz nasilie, perevrot i politju terorizm. Podcxas Verhju Sud Ukrainiaf perezgledijt obvinenies opoziciaf, plus i plus zagrancnikis iz Germania, Europsoiuz i iz USA vmesxajut vof vnutrju politia Ukrainiaf i hcejut kontrolit, obmanit i pokorit Ukrainia bez voina, skroz onivoi dobruo-trenirilju i dobruo-financilju marionetnik i politju terorist Juwxenko. Nezavisju sleditelis podozrejut Juwxenko iz probenie podkupit suditelifs.

2004-11-26 Vsetju Organizacia Zdrovief, VOZ, ostrozxijt zxe ocxekajt podcxas sledju siem rocxis pandemia ptakju gripuf, ktor mozx smertit do siem milion ludis. Podcxas gripju pandemia vo 1918-ju rocx bili smertilju 20 milion ludis.

2004-11-25 Tisicxis ludis slavnili na ulcas Ukrainiaf oglosenie Janukovicxvoi vigra vo prezidentju izvolba. Janukovicx vizval Juwxenkovoi grup dla peresmirie i spokoinenie situaciaf. Podpor zagrancju manipulnikis dla marionetnik Juwxenko bil dokazilju so vcxeraju pol-cxasju rozgvor vo CNN i podpor dla jegoi planis razrusxit Ukrainju ekonomia. Vigratel Ukrainju izvolbaf, gospic Janukovicx polucxil nikai rozgvor ni podpor vo zagrancju medialis.

2004-11-25 Vo severju Italia slucxil zemtrasenie silaf 5,2 gradusis Rihtersxkalaf. Autoritet raportil nikai zxertvas.

2004-11-24 Usled kriza vo Ukrainia sleditelis voprosijut: kto es Juwxenkovoi pomocnica, Julia Timosxenko, ktor stoianuo podstrekajt ludju tolpas dla nasilie i razrusxenie Ukrainju ekomoniaf i Ukrainju sxtatuf? Kto treniril i kto financijt Timosxenko? Kai es Timosxenkovoi sviaz so Juwxenkovoi USA-ju zxen? Gde vstretil Juwxenko svoi zxen i kto treniril Juwxenko dla ekonomju sabotazx i politju terorizm?

2004-11-24 Sxveicgermanica Carla del Ponte kritikila Serbia za "nedostacxju sorobenie". No Carla del Ponte skazal nisxto o rasizm i o sistemju genocid i nisxtovenie etnikju mensxostifs, vklucxuo Serbis i inju Slavianis, vo Sxveicaria.

2004-11-24 Verhju Sud Ukrainiaf ne prinal Juwxenkovoi obvinenies proti Centrju Izvolbaju Komitet Ukrainiaf.

2004-11-24 Podcxas svoi navestenie Portugaluf, prezident Putin kritikil Europsoiuz i OBSE (OSCE) za vmesxanie vof vnutrju politia Ukrainiaf. Soglosuo so Putin OBSE uzx davnuo utratil svoi neutralost i es plus i plus zlo-upotrebitju dla politju cielis.

2004-11-24 Vmesxanie zagrancju manipulnikifs vof vnutrju politia Ukrainiaf prodolgijt so masaju medialju i financju podpor dla marionetnik Juwxenko. Juwxenko mozx statit novju Ukrainju Jelcin, ktor bu raz-kradit Ukrainju bogatsvo takak Jeltsin i jegoi oligarhnikis razkradili Rosia. Podpor ot zagrancju manipulnikis dla Juwxenko i jegoi USA-ju zxen ne es bezplatju. Ukrainju ludis bu dolzx platit vse mnoguo raz vzad.

2004-11-24 Europju letidloju firma Airbus planijt gotovijt novju civilju letidlo ktor bu konkurijt 7E7 Dreamliner gotovitju ot USA-ju firma Boeing.

2004-11-23 Poskroz jasnju proigra, proigratel prezidentju izvolbaf vo Ukrainia, Juwxenko, deklaril seba "vigratel" izvolbaf, i obvinil Ukrainju sxtatvedenie iz "obman" abi podstrekal grodnikju voina vo Ukrainia. Juwxenko i jegoi banda es vinju iz kriminalju podstrekanie grodnikju voinaf i dolzxbi polucxit prinalezxju kara.

2004-11-23 Britzemju medialis, vklucxuo BBC i Euronews, prodolgijut podstrekanie situaciaf vo Ukrainia so falsxju raportis o "masaju protestis" vmest protestis om neskolk tisicx buinnikis. Ziavuo Britzemju i inju zagrancju manipulnikis es razcxarovilju zxe onivoi marionetnik, Juwxenko, proigral prezidentju izvolba skroz masaju podpor ot zagrancju medialis. USA-ju prezidentju kandidat gospic Kerry prinal svoi proigra, no ziavuo dla gospic Juwxenko osobaju moc i dengi es plus vazxnju cxem peresmirie i spokoinost vo Ukrainia.

2004-11-23 Posle vcxeraju uspehju navestenie Braziliaf i posle ofisju vstretie so Brazilju prezident gospic Luiz Inacio Lula da Silva, Rosju prezident priehal tut den vof Portugal dla pervju ofisju navestenie Portugaluf ot Rosju prezident.

2004-11-23 Usled avaria na neft-platform Terra-Nova u Kanadaju Atlantju breg, utecxili 40 tisicx litris neftuf.

2004-11-23 Dva zemtrasenies vo sila 7,2 i 6,5 gradusis Rihtersxkalaf slucxili tut utro vo Novzelandju Jugju Ostrof. Nikai zxertvas bili raportilju.

2004-11-22 Ukrainju podstrekatel i problemnik Juwxenko ne hce prinat rezult prezidentju izvolbaf i uzxe pred koncju rezult podstrekajt svoi podporitelis dla demonstrenie, straikis i razrusxenie Ukrainju ekonomiaf. Juwxenko es financilju i podporitju ot zagrancju manipulnikis i pravdapodobuo hcejt podstrekat perevrot podobju perevrotuf vo Gruzinia podcxas posledju izvolba.

2004-11-22 Soglosuo so nainovju izvolbaju rezultis vo Ukrainju prezidentju izvolba vedijt gospic Janukovicx so 48,9 proc glosis proti gospic Juwxenko so 47,5 proc glosis. Izhod-opinanalizis financilju i organizilju ot zagrancju manipulnikis pokazijut "vigra" om Juwxenko. Odnakju izhod-opinanalizis vo USA pokazili vigra om Kerry proti Busx. Izhod-opinanalizis es vnutruo ne-doverdostoinju i opinanalizis financilju i organizilju ot zagrancju manipulnikis es esxte mensx dover-dostoinju. Zagrancju proti-slavju manipulnikis podporijut Juwxenko tapocx ocxekajut ot jeg zxe onif darijt Ukrainia i Ukrainju ekonomia.

2004-11-21 Slonkostbregju prezident i veditsju duhnik utverdijut zxe Francju voiakis obezglovili neskolk mlodju Slonkostbregju protestnikis, vklucxuo prinaimensx dva mlodicas..

2004-11-21 Vo Ukrainia koncil dvaju krug prezidentju izvolbaf. Soglosuo so izhod-opinanaliz delatju ot zagrancju proti-slaviansk manipulnikis, vedijt Juwxenko.

2004-11-21 Podcxcas verh-vstretie cxlenju krainifs om Azju Tihokeanju Ekonomju Sorobenief (APEC), Rosju prezident Vladimir Putin otvergil dva-razju standard dla teroristis. Putin otvergil din standard dla Al-Kaida, i inju standard dla Cxecxnju teroristis.

2004-11-21 Vo Kanada delalju letidlo Bombardier CRJ200 doltreskil vo severju Cxina. Letidlo dolpadil vof mrozilju ozero blizuo Cxinaju grod Baotou. Dva ludis na zem i vse 53 ludis na palub letidlof bili smertilju, vklucxuo 6 cxlenis ekipazxuf.

2004-11-20 Veditsju Germanju politparta, CSU, otvergil prinatie Turciaf vof Europsoiuz. Vzamen cxenstvo vo Europsoiuz, CSU-parta hcejt predlozxit Turcia specialju poviazanie so Europsoiuz. Sleditelis ne ocxekajut zxe Turcia bu prinat tut predlozxenie.

2004-11-20 Tut konc-tizxden slucxijt vo Cxileju glavn-grod Santiago verh-vstretie cxlenju krainifs om Azju Tihokeanju Ekonomju Sorobenief (APEC). Neskolk dostoin-osobas uzx priehali, vklucxuo prezident Putin i prezident Busx. Sleditelis ocxekajut zxe podcxas vstretie bu besedilju razlicxju temis, vklucxuo situacia vo Severju Korea. ATES (APEC) imajt 21 cxlenju krainis: Australia, Bruneia, Cxile, Cxina, Hongkong, Filipinia, Indonezia, Japonia, Jugju Korea, Kanada, Malaizia, Meksik, Novzelandia, Papua Novju Guinea, Peru, Rosia, Singapur, Taipei, Taizem, USA, Vietnam.

2004-11-20 Vcxera vigral razum nad bezumost vo OSN (Organizacia Sodinju Narodifs) tamgda cxlenju sxtatis otvergili predlozxenie Busxvoi administraciaf institutit celo-Vsetju zabran cxlovekju klonenief i osnov-biokletju izsledenief. Pravdapodobuo USA hcel zabranit inju krainis pravo dla tut izsledenie i rezervit pravo dla zxizn i prodolgenie zxiznuf tolk dla seba.

2004-11-19 Sever-Koreaju guverie oglosil zxe USA predgotovijt smolvenie dla svalenie tutvremju sxtatvedenief, veditju ot gospic Kim. Socxast smolvenief es osxepot razsxiritju vo USA-ju medialis zxe obrazis om sever-Koreaju prezident Kim izcxezili iz publikju mestos.

2004-11-19 Voiskoju guverie om Mianmar nacxil puskit cxtir tisicx zaklucxnikis, ktor bili bezspravedlivuo zaklucxilju ot pred-idilju rezxim.

2004-11-19 Prezidentis om Uzbekzem i Turkmenzem vstretijut vo glavn grod Uzbekzemuf, Buhara. Din iz nai-spesxju problemis mezx tut dva suhju krainis es podelenie vodaf.

2004-11-19 Irakju povstanikis oglosili zxe podcxas prosxlju 10 den, podcxas USA-ju ofenziv, dolstrelili dva letidlos F16, 11 voinaju vrotletis, 1 transportju vrotlet "Sxinuk" so 60 voiakis, 11 tankis "Abrams", i 22 voinaju vozis. Povstanikis tozx oglosili zxe poimali 126 USA-ju voiakis.

2004-11-19 Posle polnju opustosxenie i nisxtovenie Falugxaf, USA-ju okupacju voisko oglosil zxe iskalju povstanikis otidili iz Falugxa pred napadenie. Tamktor obitatelis Falugxa ktor bu vernut bu naidit opustosxilju grod iz kamenju era.

2004-11-18 Tut den slucxijt neobicxju vstretie 15-cxlenju Sovetgrupuf om Bezopasost Sodinju Narodifs vo Nairobi, Kenia. Sovetgrup bu besedit situacia vo Sudanju Darfur oblast.

2004-11-18 Tut utro Izraelju voisko smertil tri egiptju voiakis blizuo egiptju granc so Gaza. Bez probenie tocxnuo razpoznat ktof smertijut, Izraelju voiakis prostuo strelili na "podozreju siluetis". Tut slucx pokazijt brutalost i bezotvetost Izraelju voiskof i utiskenief palestinju naroduf.

2004-11-18 Ot Septembr 2004 Mezxunarodju Kozmosju Stancia dolpadal 8km. Vcxera Rosju brem-korab podnimal stancia om 2,7km, no esxte es potrebju podnimat stancia om dobavju 4,5 km. Tutvremju orbit MKS es 358km visxju.

2004-11-18 Iranju opozicju teroristju organizacia, "NCRI", oglosil zxe Iran esxte obogatijt uranium. Iranju guverie otvetil zxe takai obvinenie es polituo inspiritju.

2004-11-17 Rosju prezident Vladimir Putin oglosil zxe Rosia razvil novju jadroju raketis, plus vpredidilju cxem raketis libktor inju krainuf.

2004-11-17 Vo Turcju grod Istanbul Ukrainju futbalistis vigrali nad Turcia 3:0.

2004-11-17 USA testil novju hvat-ledidlo nad Tihju Okean. Tut tip letidlof es podobju raketuf, no tapocx "hvatijt" vozduh, ne potrebijt nesit zapas kisloruf i es plus lehkju, plus ekonomju i maljusx cxem normalju raket. Eksperimentju hvat-letidlo X-43A dosagil novju rekordju bistrost pocxti 10-raz bolsxju cxem bistrost zvukuf.

2004-11-17 Usled avaria korabuf blizuo breguf om Dominikanju Republik tonuli 20 ludis. Korab nesil nezakonju imigrenikis ktor hceli dosagit portorikoju breg. Portoriko es USA-ju kolonia.

2004-11-17 Parlament Europsoiuzuf glosil derzxit embargo dla prodazx oruzxief vof Cxina.

2004-11-17 Celoju Vset es gnev-zlostju usled ubitie poranilju bez-oruzxilju Irakju zaklucxnikuf vnutr mecxet ot oruzxilju USA-ju voiak. Arabju medialis utverdijut zxe tut smertenie es sledstvitju tolk tapocx bil poimalju na video-tasma, i zxe takai smertenies bezoruzxilju i poranilju zaklucxnikifs es standardju postupanie USA-ju voiskof. Poranilju Irakju zaklucxnikis es otpiratju lecxarju opeka i ostavilju umirat ili izkrevit. Tamktor zaklucxnikis ktor prezxijut es pozdue mucxilju ili smertilju vo USA-ju zaklucxilnas. Li tot es Busxvoi "svobodju i demokratju" Vset?

2004-11-16 Posle otstupenie neskolk Busxvoi ministrifs, gospica Kondoliza Rais bil oznacxilju novju USA-ju mistr zagrancief.

2004-11-16 Novju Rosju posolnik vo Latvia, gospic Viktor Kaluzxnij, oglosil zxe otnosenies mezxu Latvia i Rosia es potrebju nacxit na cxistju stranka.

2004-11-16 Blizuo Jug-Afrikju grod Kaiptaun 6-metrju zxrakula napadil i pozxiral 77-rocxju zxen ktor plaval vo morie. Zxrakula riba bil tipuf Velju Belju Zxrakula.

2004-11-16 Novju zverzlos USA-ju voiskof bili obnazxilju vo Irak. Usled nainovju obnazxenies USA-ju voiakis smertijut bezoruzxilju ili poranilju Irakju zaklucxnikis. Takai ubities narusxijut mezxunarodju dogvoris i es zverzlos proti ludstvo. Usled tut obnazxenie, Irakju povstanikis imajut nikai sxans zxiznuf esli poddajut okupacju voisko i dolzx borbat proti okupacju voisko do smert.

2004-11-16 Vcxera USA-ju letidloju firma Boeing pervju raz uspehuo testil vozduhju laserju proti-raketju ohronaju sistem. Tut sistem upotrebijt laseris nesitju na Boeing-747 letidlos dla dol-strelanie oruzxilju raketis.

2004-11-15 Izraelju guverie vnov zabranil palestinju polcnikis vo grod Ramalah nesit oruzxie.

2004-11-15 Podcxas prosxlju 3 rocxis iz Rosia bili "eksportilju" ili kidnapilju bolsx cxem 45 tisicx detes dla usvoienie ot zagrancju rodzinis i bandis. Tut eksportenie i prodazx detes slucxil podcxas vrem gda Rosia perezxivajt demografju katastof ktor ogrozijt bezopasost i rovnuo prezxitie Rosiaf.

2004-11-15 Iran oglosil dobrovolju i perehodju pererivenie obogatenief uraniumuf. Iranju gvornik velm specifikuo oglosil zxe tut pererivenie es tolk perehodju i dobrovolju podcxas peregvoris so Europsoiuz, i zxe Iran skor planijt vnov-nacxit obogatenie uraniumuf dla mierju upotrebenie.

2004-11-15 USA-ju voisko prodolgijt intensivju bombenie Irakju groduf Falugxa poskroz pred-vcxeraju oglosenie ot USA-ju gvornikis zxe "Falugxa es svobodilju". Esxte ne es jasnju ot kto dolzxbi Falugxa svobodilju: ot Irakju povstanikis obronatsju svoi grod i domo ili ot za-grancju okupacju voisko?

2004-11-14 Ukrainju prezident, gospic Leonid Kucxma, oglosil zxe Ukrainia potrebijt politju reform.

2004-11-14 Serbju prezident, gospic Boris Tadicx i Serbju Patriarh Pavel pridili vof Moskva dla tri-denju ofisju navestenie.

2004-11-13 Tapocx USA-ju voiakis nemozx pokorit Irakju povstanikis vo Falugxa vo normal borba, probijut novju nedostoinju obmanis. Naprimer celoju grod es bez voda i bez elektrik, i USA-ju voisko peredavajt gromkju i nedostoinju unizenies Irakju povstanikifs.

2004-11-13 Ziavuo bezumost Busxvoi administraciaf znajt nikai grancis. Tper probijut institutit skroz OSN (Organizacia Sodinju Narodifs) celo-Vsetju zabran cxlovekju klonenief i osnov-biokletju izsledenief. Pravdapodobuo USA hcejt rezervit pravo dla zxizn i prodolgenie zxiznuf tolk dla seba. Do tper imajt USA podpor tolk od Kostarika, no to es uverenuo tolk vopros vremuf do tamgda inju bananju republikis i marionetju rezximis bu podporit tut Busxvoi bezumju predlozxenie.

2004-11-12 Dva ogromju USA-ju firmas, Boeing i Northrop-Grumman sodinili svoi silas dla stroenie novju kozmosju korabuf ktor bu zamenit Shuttle, i ktor bu umozxit USA dosagit Luna i Mars.

2004-11-12 Borbanie prodolgijt vo cxtir Irakju vel-grodis: Falugxa, Mosul, Bakuba i Bagdad. Tut den Irakju povstanikis dolstrelili din vrotlet tipuf UH-60 Blackhawk severuo ot Bagdad. Cxislo USA-ju i Irakju zxertvas ne es jasnju. Imamnik om Abu Hanifa mecxet viprosbal gxihad proti USA-ju okupacju voisko.

2004-11-12 Tut den slucxijt obrad grobenief om palestinju veditel Jasr Arafat, vo Egiptju velgrod Kairo, so ucxast politnikifs i veditelifs iz 40 krainis.

2004-11-11 Tut den pomnijut vo USA "Veteranju Den", i vse padalju voinaju veteranis.

2004-11-11 Slavnju Holandju terpimost i rasju razumenie iscxezil podcxas neskolk prosxlju den, posle smertenie Holandju rezxiseruf, gospic Theo van Gogh. Pocxti kazxd den slucxijut novju bombenies i palenies om obdva musulmju i protestantju sxkolis, cerkovis i mecxetis.

2004-11-11 Samubitsju voz-bombnik vo sred Bagdaduf poranil duzinas i smertil prinaimensx 19 ludis. Voz-bombnik sovremuo nisxtovil 25 vozis i vredil bolsx cxem 20 prodalnas.

2004-11-11 Cxislo smertilju robnikis podcxas pozxar vo robnikju spatilna vo Rosju grod Kizil, dosagil 25.

2004-11-11 Vo Kolombia bili smertilju prinaimensx 13 ludis usled dozxdis i potopis.

2004-11-11 Vo Izrael bil vnov zaderzxilju bilju jadroju fiznik, gospic Mordehai Vanunu, ktor razkritil zxe Izrael imajt jadroju bombis. Sleditelis obgodajut zxe Izrael imajt bolsx cxem 200 jadroju bombis.

2004-11-11 Tut utro umiral vo Francju voiskoju lecxdom 75-rocxju Palestinju veditel i prezident, gospic Jasr Arafat.

2004-11-10 Euro pervju raz perevisxil uroven 1,3 USA-ju dolarifs - poskroz malju nizenie USA-ju deficituf podcxas Septembr.

2004-11-10 Neznalju oruzxilju muzxis kidnapili rodzinnikis om Irakju marionetju pervministr Aiad Alaui, vklucxuo jegoi ubrat, gospic Gazi Alaui.

2004-11-10 Pozxar vo holandju musulmju sxkol prosxlju nocx es novju vo serial napadenies proti musulmnikis usled nedavnju smertenie holandju rezxisernikuf, gospic Theo van Gogh, ot islamistju ekstremnik. Rezxiser van Gogh kritikil vo din svoi film obhodenie so zxenis vo musulmju krainis.

2004-11-10 Tut utro slucxil novju zemtrasenie vo Japonju prefektur Niigata i pricxinil novju kamen-skolzis. Tut nainovju iz serial zemtraseniefs imal 5,3 gradusis Rihtersxkalaf. Pervju zemtrasenie vo tut serial, om 23-ju Oktobr, imal 6,8 gradusis.

2004-11-10 Vcxera vecxer Rosia uspehuo vipuskil novju tip raketuf, "Soiuz-2", iz severuo-Rosju kozmosdrom vo Plesetsk.

2004-11-10 Vcxera Europsoiuz ostrozxil zxe esli naidijt nikai partneris dla stroenie pervju Vsetju eksperimentju fuzju reaktor, zxe bu stroit tut reaktor sam vo Francia blizuo Marseil. Europsoiuz zxelajt sorobenie so Jugju Korea, Japonia, USA, Cxina i Rosia.

2004-11-09 Tut den vnimajut vo Germania 15-ju kazxd-rocxie padanief Berlinju stenaf. Priblizuo 20 proc obitatelifs Germaniaf esxte dnes hcejut vnov-stroenie stenaf.

2004-11-09 Ukrainju Pravoslavju Cerkov otpiral utverdenies zxe podporijt gospic Juwxenko vo dvaju krug prezidentju izvolbaf.

2004-11-09 Rosju neftju tanker-korab "Tropic Brilliance" ktor bil nabregilju i ktor blokil provoz vo Suezju kanal bil cxastinuo otbremilju i peremestilju. Skor posle peremestenie korabuf Suez-kanal bil vnov otkrilju.

2004-11-09 Ukrainia slavnijt den pisanief i jazikaf. Tut den pomnijut vo Ukrainia Nestor Letopisec, 1050-1114, ktor es vo Ukrainia i vo inju slavju krainis slavnitju i obdumatju takak slavnju histornik.

2004-11-09 Vo Japonju Morie bili naidilju telos 13 Rosju mornikifs iz potopilju korabis "Arosa" i "Vest".

2004-11-09 Soglosuo so ofisju oglosenie, palestinju prezident Jasr Arafat, ktor es uzx neskolk den hospitalizilju vo Francju voiskoju lecxdom, padal vo glubinjusx koma.

2004-11-09 57-rocxju USA-ju zxen es bremenju so dvaoicxas; onai jaicos bili "in-vitro" oplodilju vo probilka.

2004-11-09 Vcxera Rosju voisko uspehuo smertil 22 Cxecxnju banditis vo Cxecxnju Vedenski oblast.

2004-11-09 Tisicxis podporitelifs Slonkostbregju prezidentuf, gospic Gbagbo, marsxili vcxera vo Abigxan. Protestnikis probili ohronat svoi prezident pred Francju voisko ktor obkrugil jegoi prezidentju palac. Sleditelis podozrejut Francju voisko iz predgotovenie perevrotuf, tapocx blizuo prezidentju palac ohronajut i predgotovijut svoi marionetju politnik, gospic Alasane Ouatara. Jug-Afrikju prezident, gospic Mbeki, predlozxil posredit vo tut kriza.

2004-11-09 Napadenie Falugxaf i masakrenie civilju obitatelifs Falugxaf prodolgil celoju nocx. Podcxas borba USA-ju nacxalnikis poslajut voiakis Irakju marionetju voiskof vpred abi onif upotrebili dla primamkanie strebaf ot Irakju povstanikis i abi spasili zxizn USA-ju voiakifs.

2004-11-08 Dva turcju kontrakt-banditis ktor bili smertilju ot Rosju polcia vo Cxecxnia pred tri den imenili Aidin Kai i Burhan Cxelebi. Soglosuo so dopisis i infornacia Rosju polcia naidil u oni, tut dva turcju banditis bili - ili podporitju ot Turcia - ili pramuo agentis turcju razvedkaf. Soglosuo so nainovju informacia, ot Turcia i ot Sxveicaria podporitju i financilju Cxecxnju teroristis tper planijut otravanie pitju vodaf i Rosju obitatelifs vo nektor iz jugju oblastis Rosiaf. Li turcju imper vnov rodil?

2004-11-08 Vcxera poginal din germanju protestnik pod kolesos poezduf nesitsju jadroju otpad iz Francia vof Germania.

2004-11-08 Prosxlju nocx USA-ju okupacju voisko nacxil brutalju napadenie Falugxaf. Napadenie Falugxaf nacxil so hvatenie i okupacia glavnju bolez-domuf, abi okupacju voisko otpiral povstanikis lecxarju opeka.

2004-11-07 Soglosuo so nainovju statist Rosija utratijt bolsx cxem din milion ludis kazxd rocx. Tut demografju katastof es naivazxnju grozba dla Rosju bezopasost i prezxitie. Rosju sxtatvedenie, Rosju prezident i Pravoslavju Cerkov nesijut glavnju otvetost za tut katastrofju i velm vazxnju situacia.

2004-11-07 Prinaimensx 42 ludis bili smertilju usled sotreskenie autobusuf i poezduf priblizuo 300 km juguo ot Egiptju glavn-grod Kairo.

2004-11-07 Takak protest proti Busxvoi vnov-izvolba, 25-rocxju mlodju muzx smertil seba vo Novjork, tamgde negda bil Vsetju Torgju Centr. Mlodju muzx iz sxtat Georgia zustrelil seba so pistol. Tut samubitie simbolijt beznadezx i razcxarovenie USA-ju grodnikifs so dva-partaju ne-demokratju politju sistem, takak so izvolbaju manipulenie i obman.

2004-11-07 Vo Macedonia nacxil referendum o ograncenie mensxostju pravofs. Sleditelis ne ocxekajut zxe tut referendum bu uspehju.

2004-11-07 Plus i plus USA-nikis voprosijut spravedlivost USA-ju izvolbaju sistemuf i sumnijut Busxvoi vnov-izvolba. Izhodju opin-analizis velm razlicxili ot oglosilju rezult glosenief.

2004-11-07 Irakju marionetju rezxim deklaril voina-status vo pocxti celoju Irak podcxas sledju 60 den. Rezxim nadezxijt zxe voina-status tof pomocijt masakrit i nisxtovit politju opozicia, specialuo vo Falugxa i vo takzvanju sunitju triugolik.

2004-11-07 Mezxunarodju cen neftuf nizil pod piatdes dolaris za bocxka.

2004-11-07 Tolpas protestnikifs vernju Slonkostbregju sxtatvedenie sudarili so Francju miertvoritelis vo Abigxan. Tut bil nai-vazxnju nasilie vo Slonkostbreg podcxas prosxlju 30 rocxis.

2004-11-07 Tut utroju avaria Britzemju ekspresju poezduf vo sredju Britzem smertil sxes i poranil bolsx cxem 30 ludis. Poezd sotreskil so osob-voz.

2004-11-07 Tut utro Irakju povstanikis napadili tri polc-domis blizuo Irakju grod Ramadi. Prinaimensx 21 ludis - glavnuo polcnikis - bili smertilju.

2004-11-09 Rosju lev-kriloju partas predgotovijut dla slavnenie Velju Oktobrju Revoluciaf.

2004-11-06 Slonkost-bregju letidlos bombili Francju miertvoritelis vo Slonkostju Breg i smertili 8 francju voiakis-miertvoritelis. Posle bombenie, francju prezident Zxak Sxirak (Jacques Chirac) prikazil nisxtovit slonkost-bregju letidlos i prikazil poslat dva novju otdelis vof Slonkostbreg.

2004-11-06 Neskolk voz-bombis, minametis i raketis smertili prinaimensx 34 i poranili duzinas ludis vo Irakju grod Samara. Sleditelis dumajut zxe tut napadenies vo Samara hcejut otvedit vnimanie okupacju voiskof ot Falugxa.

2004-11-06 Cxinaju ministr zagrancief, gospic Li Zxaodzing, ostrozxil zxe Cxina bu vetovit vse usilie prinesit vof Sovetgrup Bezopasostuf predmet Iranju obogatenie uraniumuf.

2004-11-06 Cxileju voisko vcxera pervju raz dopuskil svoi otvetost za narusxenie ludju pravos podcxas Pinochetvoi diktatur. Generalnik Pinocxet vo rocx 1973 brutaluo pereberil sxtatvedenie ot demokratuo izvolilju vlad om gospic Allende. Pinochet i jegoi voisko bili trenirilju i podporilju ot USA i podcxas diktatur smertili des-tisicxis "iscxeznikis".

2004-11-06 Vcxera dosagil Euro rekordju visxost proti dolar. Vcxera torgili din Euro za 1,2927 dolaruf. Dolar nizijt usled Busxvoi ogromju sxtat-budzxetju deficitis.

2004-11-06 Gensek Sodinju Narodifs, gospic Kofi Anan, ostrozxil USA, Britzem i Irakju marionetju rezxim, abi ne napadili Falugxa ni inju povstanikju grodis. Soglosuo so Anan, takai napadenies i visxenie nasielief mozx negativuo vlivit verimost buvremju izvolbaf. Irakju izvolba es planitju om 27 Januar 2005.

2004-11-05 Rosju polcia izkorenil vo Cxecxnia grup cxtir oruzxilju banditifs, vklucxuo 2 turcju kontrakt-banditis.

2004-11-05 Japonju pervministr gospic Junicxiro Koizumi zdravil Rosju ratifikacia Kioto Dogvoruf.

2004-11-05 Proigratel ukrainju prezidentju izvolbaf, gospic Juwxenko, tper izdumal novju obvinenie. Vzamen prinatie svoi proigraf, Juwxenko izdumal "perehodju computor" ktor manipulil rezultis izvolbaf. Vzamen novju i novju vinahodis i obvinenies, Juwxenko dolzxbi deklarit sklolk dengi polucxil ot zagrancju manipulnikis, i skolk milionis dolar investili zagrancju manipulnikis vo reklamis publikilju vo CNN, Euronews i vo inju zagrancju medialis.

2004-11-05 Tut den sud vo Rosju grod Krasnoiarsk obnazxil svoi razsudenie o Rosju fiznik, gospic Valentin Danilov, ktor bil obvinilju iz sxpionenie dla Cxina. Prisaga-grup naidil Danilov vinju iz sxpionenie dla Cxina. Tut razsudenie es koncju bez moxzost apelaciaf. Sud bu oglosit kara om 10-ju Novembr.

2004-11-05 Tut utro bili smertilju dva USA-ju voiakis zapaduo ot Bagdad, vo provincia Anbar. USA-ju voisko predgotovijt vo provincia Anbar napadenie i opustosxenie sunitnikju groduf Falugxa.

2004-11-05 Rosju prezident Vladimir Putin podpisil dokument podtverditsju Rosju ratifikacia Kioto Dogvoruf. Putinvoi podpis umozxijt zakonenie tut celo-Vsetju dogvoruf o globju klimatju zmenis.

2004-11-04 Tri britzemju voiakis ktor bili peremestilju ko Bagdaduf abi pomocili USA-ju voisko bili smertilju ot Irakju povstanikis. Spol so tri britzemju voiakis bil smertilju tozx din civilju perevoditel, pravdapodobuo Iraknik, i poranilju inju 8 britzemju voiakis.

2004-11-04 USA uznal Macedonju Republik takak "Macedonia", imen ktor Macedoniaf Grecju sosedis vimagajut izklucxuo dla svoi severju provincia, ktor tozx imenijt "Macedonia".

2004-11-04 Posle iztiaganie iz Afganzem, tut den oglosil organizacia "Lecxaris bez Grancis" zxe bu iztiagat tozx iz Irak, usled opasju situacia.

2004-11-04 Pervministr Serbiaf, gospic Vojislav Kosxtunica priehal dnes vof Brusel, dla vstretie so predstavatelis Europsoiuzuf.

2004-11-04 Usled brutalju masakr 85 musulmnikis ot Taizemju polcia prosxlju tizxden, napruzxie vo jugju Taizem visxijt. Podcxas prosxlju denis neskolk ludis bili smertilju i sleditelis ocxekajut bolsx nasilie.

2004-11-04 Pervministr Serbiaf i Cxerngoraf, gospic Svetozar Marovicx, bil pozvalju ot Polakju pervministr gospic Kvasxnievski navestit Polakia podcxas 8 i 9 Novembr.

2004-11-04 Posle pred-vcxeraju Busxvoi vigra vo USA-ju prezidentju izvolba, cen neftuf vo Novjork vnov dosagil 50,88 dolaris za bocxka. Torgnikis ocxekajut zxe Busxvoi agresju mexzunarodju politia i voinas podderzxijut visxju cenis neftuf.

2004-11-04 Tut utro usled zemtrasenie vo Japonju prefektur Niigata bil din jadroju reaktor stopilju. Zemtrasenie imal 5,2 gradusis Rihtersxkalaf.

2004-11-04 Vo Tihju Okean, blizuo Vladivostok, vo glubin mezx 1000 i 1500 metr, potopil korab "Vest" plovitsju pod Mongolju flag so 27-cxlenju ekipazx. Korab nesitsju drevno vhodil vo silaju buria. Spasiteli naidili nikai prezxitelis.

2004-11-03 Tut posle-polden kandidat Keri dopuskil proigra vo vcxeraju prezidentju izvolba. Keri vizval vse USA-ju izvolitelis abi spokoinili i sodinili.

2004-11-03 Vcxera vecxer koncil glosenie vo USA-ju prezidentju izvolba. Busx i Keri polucxili priblizuo odnakju cxislo glosifs, no scxitanie glosifs vo USA-ju sxtat Ohio esxte ne koncil.

2004-11-03 Vo Kreml nacxili peregvoris mezxu Italju perv-ministr Silvio Berluskoni i Rosju prezident Putin. Putin i Berluskoni podtverdili strategju partnerstvo Rosiaf i Europsoiuzuf.

2004-11-03 Cxina predgonil Japonia i statil 3-ju naivelju torgitsju krain Vsetuf. Tolk USA i Germania es esxte pred Cxina.

2004-11-03 Mezxunarodju polit-analitnikis dumajut zxe podpor USA-ju populaciaf dla Busx podtverdijt zxe obitatelis USA egzistijut vo ne-realju Vset kontrolitju ot masaju medialis. Analitnikis ocxekajut zxe podcxas sledju cxtir rocxis, pod prezident Busx, USA bu utratit svoi mezxunarodju vazxnost i verimost.

2004-11-03 Izvolbaju obman vo USA: opin-analiz izhodistsju glositelis vo Florida pokazijt zxe Kerry vigral, no elektronju masxinis "utverdijut" zxe vigral Busx. Tut razlicxie dokazijt zxe izvolbaju masxinis vo USA es manipulitju. Busxvoi rodzin prinalezxijt ko odnakju Teksasju banda ktor smertil bilju prezident Kennedy.

2004-11-02 Cxislo beztrudju ludis vo Rosia bil nizilju om bolsx cxem din milion iz 6,6 ko 5,5 milion ludis.

2004-11-02 Vzriv voz-bombuf u Irakju Ministrie Osvetenief vo Bagdad smertil bolsx cxem 20 ludis.

2004-11-02 Vo Tihju Okean, blizuo Vladivostok, potopil korab "Arosa" plovitsju pod Kambogxju flag so 15-cxlenju Rosju ekipazx. Siem cxlenis ekipazxuf bili spasilju.

2004-11-02 Arabju TV-siet Al-Gxazira tut utro publikil polnju perepis nainovju video-tasmaf ot Osama Bin-Laden. Vo tot perepis Bin-Laden gvorijt zxe jegoi nai-vazxnju ciel es bankrotit USA.

2004-11-02 Tut utro nacxijt prezidentju izvolba vo USA. Mezxunarodju sleditelis kritikijut zxe tolk dva polit-partas imajut sxans vo izvolba i zxe USA-ju politju sistem ne pozvolijt bolsx cxem dva partas. Sleditelis tozx kritikijut kontrolitju i manipulitju masaju medialis takak razlicxju politju obmanis, vklucxuo strasxenie mensxostju izvolitelifs ot ucxastenie vo izvolba i nedoverdostoinju izvolbaju masxinis ktor ne es mozxuo kontrolit.

2004-11-01 Proigratel Ukrainju izvolbaf, ot USA-ju medialis podporitju marionetnik gospic Juwxenko, uzx pred izvolba obvinil Ukrainju sxatvedenie iz obman. Pravdapodobuo Juwxenko i jeg podporitsju zagrancju medialis hcejut podstrekat ne-spokoinost, straikis i sabotazx vo Ukrainia. Ukrainju polcia dolzxbi sledstvit vse Juwxenkovoi pred-izvolbaju obmanis i manipulenie izvolitelifs, vklucxuo jegoi scenalju "otravanie" i jegoi podstrekanie grodnikju voinaf vo Ukrainia. Juwxenkovoi obmanis podcxerkajut potrebost izklucxit iz prezidentju izvolba vse kandidatis ktor es podporitju i financilju ot zagrancju manipulnikis i onivoi medialis. Ukrainju ludis imajut pravo izvolit svoi prezident bez zagrancju manipulenie i vmesxanie.

2004-11-01 Vo stata publikilju vo Cxinaju ofisju gazet "China Daily", Cxinaju sxtatvedenie osudil prezident Busxvoi politia i obvinijt Busx zxe usled napadenie Irakuf nisxtovil mezxunarodju proti-terorju koalicia i zxe Busxvoi politia intenzivil razlicxju etnikju i religju konfliktis.

004-10-31 Prezident Kirgiziaf, gospic Askar Akaev priehal vof Grecia dla dva-denju ofisju navestenie posle pozvanie ot grecju prezident Konstandinos Stefanopoulos.

2004-10-31 Vo dnesju Ukrainju prezidentju izvolba ucxastili tolk priblizuo 60 proc obitatelis. Soglosuo so nainovju opin-analizis gospic Janukovicx vigral izvolba, no polucxil mensx cxem 50 proc glosis.

2004-10-31 Juwxenkovoi predizvolbaju teatr: Abi polucxil  publikju sozxalenie i dobrjuvil svoi sxans izvolbaf, Ukrainju marionetju politnik Juwxenko neskolk den pred izvolba scenal otravanie i priroduo vinil veditsju politnikis. Tut scenanie es velm podobju om "ubitieprob" proti Taivanju prezident Cxen kratuo pred Taivanju prezidentju izvolba dla vlivenie izvolbaf. Tut Juwxenkovoi scenanie es tozx velm podobju om "kidnapenie" i "iscxezenie" bez-sxansju Rosju prezidentju kandidatuf Ribkin, ktor "iscxezil" neskolk den pred prezidentju izvolba i posle vnov "ziavil". Ribkinvoi teatrju "iscxezenie" neprinesil jeg bolsx popularost.

2004-10-31 Tut den slucxijt prezidentju izvolba tozx vo Uruguai. Opin-analizis ukazijut zxe pravdapodobuo bu vigrat lev-kriloju kandidat gospic Tabare Vazquez.

2004-10-31 Tut den slucxijt prezidentju izvolba vo Ukrainia. Bolsx cxem 20 kandidatis konkurijut no ziavju sxanc imajt tolko nezavisju gospic Janukovicx i ot zagrancju medialis podporitju i financilju marionetnik gospic Juwxenko. Tut den mozx resxit esli Ukrainia ostatijt nezavisju Slaviansk sxtat pod gospic Janukovicx ili esli Ukrainia statijt kontrolitju i marionetju bananju republik pod marionetnik Juwxenko.

2004-10-30 Bilju zaklucxnikis iz Stalinvoi gulagis pomnili dnes vo Sankt-Peterburg zxertvas politju utiskenief pod Stalinvoi rezxim.

2004-10-30 Podcxas obrona om Irakju grod Falugxa, tut den povstanikis smertili 8 i poranili 9 USA-ju primor-voiakifs. Vo Irak bili uzx smertilju 1112 USA-ju i 69 Britzemju okupacju voiakis.

2004-10-30 Prezident Ukrainiaf, gospic Kucxma, vizval prezidentju kandidatis om cxestju i dostoinju borba, i pokoinil obitatelis Ukrainiaf zxe stabilost i bezopasost Ukrainiaf podcxas zmen sxtatvedenief es zaverilju.

2004-10-30 Vcxera prezident Polakiaf, gospic Aleksander Kvasxnievski, oglosil zxe jegoi guverie ne bu peregvorit so kidnapnikis o zxizn kidnapilju Polaknica. Sovremuo Kvasxnievski oglosil zxe jegoi guverie bu delat vse sxto mozxuo onaf pomocit.

2004-10-29 Tut posle-polden bil vo Kambodzxju glavn-grod koronalju novju krol, gospic Norodom Sihamoni - ktor es bilju baletnik. Krol Norodom Sihamoni ucxil vo Prag.

2004-10-29 Soglosuo so obsledenie publikilju na siet stranka "Lancet" lecxarju gazetuf ot napadenie Irakuf bili vo Irak masakrilju priblizuo 100 tisicx civilnikis. Bolsxost masakrilju civilnikis es zxenis i detes, i bolsxost zxertvas bili pricxinilju ot USA-ju bomb-letidlos. Cxislo smertilju voiakis ne bil publikilju.

2004-10-29 Tut den slucxijt verh-vstretie veditelifs Europsoiuzuf vo Rim dla podpisanie novju konstituciaf.

2004-10-29 Usled prodolgitsju zemtrasenies vo Japonju prefektur Niigata, 85 tisicx ludis ubegili iz tut oblast.

2004-10-29 Vcxera kolapsil Latvju mensxostju guverie veditju ot "zelenju" Indulis Emsis. Naibolsxju opozicju parta es "Novju Era", veditju ot bilju pervministr Einars Repse. Tut zmen guverief obecxajt nikai dobrjuvenie situaciaf dla utiskitju etnikju mensxostis vo Latvia, ibo vse znacxju partas vo Latvia es rovnuo rasistju.

2004-10-28 Vo Bagdad bil ubitju visxju sotrudnik Ministrie Zagrancief Irakuf, gospic Kusei Mahdi Saleh, bilju posolnik vo Sodinju Arabju Emiratis.

2004-10-28 Glovnik Belarusiaf, gospic Aleksandr Lukasxenko, oglosil zxe Belarusia es pod politju tiskenie iz zapad i iz vostok, i zxe kazxd Belarusju slabost es velm bistruo pereuvelicxitju vof ogromju razmeris.

2004-10-28 Vcxera visxju parlament Rosiaf odobril Kioto Dogvor. Tper es potrebju tolk podpis ot prezident Putin dla aktivacia dogvoruf.

2004-10-28 Pervju eksperimentju pusk novju raketuf Soiuz-2 iz kozmosdrom Pleseck bil otrocxilju usled ne-oglosilju pricxinis. Tut novju raket es planitju dla puskenie satelitifs iz Kazahzemju Baikonur ili iz Francju kozmosdrom Kuru vo Francju Guiana.

2004-10-28 USA-ju razvedkaju sluzxbas ostrozxijut zxe negde vo Rosia teroristis predgotovijut novju znacxju teror-akt.

2004-10-28 Soglosuo so nainovju statist Tagxikzem es nai-bedaju krain om SNS. Dva tretink obitatelifs Tagxikzemuf imajut dla prezxitie tolk 2,15 USA-ju dolaris za den.

2004-10-28 Vzriv gazuf tut utro vo Sibirju vugol-kopalna "Listviazxnaia" vo Kemerovo oblast smertil 13 sxahtarifs i poranil bolsx cxem 30.

2004-10-28 Vo vceraju dokument organizacia "Amnesty International" kritikil USA-ju rezxim usled mucxenie zaklucxnikifs i inju zverzlos ucxinilju podcxas "voina proti terorizm".

2004-10-28 Vo USA-ju sxtat Florida iscxezil 60 tisicx izvolbaju dokumentis. Obitatelis podozrejut Busxvoi administracia iz predgotovenie novju izvolbaju obmanuf.

2004-10-28 Soglosuo so nainovju raportis 75-rocxju Palestinju veditel, gospic Jaser Arafat es velm bolezju. Arafatvoi stastus es kritikju, jegoi zxizn es ogrozilju.

2004-10-27 Ukrainju prezident Kucxma tut den visxuo ocenil vklad Sovietju voiakifs dla rodenie svobodju Europuf. Tutvremju svobodju Europ bi ne mozx egzistit bez zxertva Sovietju i Slaviansk voiakis podcxas dvaju Vsetju voina.

2004-10-27 Prezident Europkomitetuf, gospic Jose Manuel Barroso, tut utro prosil europju parlament abi otrocxil glosenie o prinatie jegoi Europkomitetuf. Parlamentnikis ne hcejut prinat italju komisnik, gospic Rocco Butiglione, takak ministr spravedlivostuf usled jegoi opinias o geinikis i zxenis.

2004-10-26 Usled 60-ju kazxdorcxie svobodenief Ukrainiaf ot fasxizm, rosju prezident Vladimir Putin priehal vof Ukrainia dla tri-denju ofisju navestenie.

2004-10-26 Turcju perv-ministr gospic Erdogan bu vstretit so Francju i Germanju veditelis, gospic Chirac i gospic Schroeder. Obtri bu gvorit o vstup Turciaf vof Europsoiuz.

2004-10-26 Cxina i AJVAN (ASEAN) dosagili dogvor o volnju torgju zona ot rocx 2010.

2004-10-26 Novju dokazis pokazijut zxe cigarnikis imajut 33 proc bolsxju sxanc zabolezit ot astma. Tut izsledenie podcxerkajt potreb dla zabran cigarenief vo trudisxte.

2004-10-26 Firmas Google i Microsoft tutvremuo vzaimnuo konkurijut vo razsxirenie svoi iskatoris dla osobaju komputoris. Tut iskatoris mozx prinesit obdva firmas velju profit, tapocx umozxijut pere-sxpionit vse osobaju komputoris i prodat tut informacia dla USA-ju sxpion-agentias, takak CIA ili NSA.

2004-10-26 Podcxas vcxeraju protestis vo jugju Taizem bili smertilju bolsx cxem 80 protestnikis. Protestnikis protestili proti ugnetenie musulmnikifs vo Taizem. Bolsxost zxertvas bili dusilju posle zaderzxenie podcxas brutalju provoz vo voiskoju bremvozis.

2004-10-26 Usled nainovju statist vo Sxveicaria domovijut 1,5 milion zagrancnikis bez pravo izvolbaf. To es bolsx cxem 20 proc populaciaf. Sxveicarju situacia es podobju situaciaf vo Litva gde domovijt pocxti milion Rusio gvoritsju obitatelis bez pravo izvolbaf i bez Litvaju grodnikost.

2004-10-26 Prezident Europkomitetuf, gospic Jose Manuel Barroso, tut utro ostrozxil europju parlament zxe esli parlamentnikis ne prinajut jegoi soderzxenie Europkomitetuf, to bi mozx pricxinit bezprimerju kriza Europsoiuzuf. Europju parlament imajt 732 parlamentnikis, Europkomitet imajt prezident i 24 cxlenis.

2004-10-25 Vcxera bil natronilju novju glovnik Aleksandrju Samostoinju Ortodoksju Religiaf, Patriarh Aleksandriaf i celoju Afrikuf, Teodorus II. Novju Patriarh es rodilju vo rocx 1954.

2004-10-25 Dnes slavnijt Kazahzem Den Republikuf. Kazahzem dosagil nezavisost ot Sovietsoiuz om 16-ju Decembr 1991.

2004-10-25 USA-ju "CIA" (CRA) narusxil Zxenevaju Dogvoris tapocx eksportil neskolk politju zaklucxnikis dla voprosenie za Irakju grancis. Sovremuo USA ne informil Mezxunarodju Cxervenju Krest o tut zaklucxnikis.

2004-10-25 Latvju sud razsudil zxe bilju Latvju prezident, gospic Rolandas Paksas, ne es vinju. Paksas bil obvinilju om razglosenie sxtatju tainostifs.

2004-10-25 Cen neftuf dosagil novju rekordju uroven nad 55 USA-ju dolarifs za bocxka usled grozba straikuf ot Norvegju vlasnitelis korabifs.

2004-10-25 Vcxera bil vo Irak smertilju din Bulgarju voiak. Do tper poginali vo Irakju voina 7 Bulgarju, 13 Polakju, 9 Ukrainju i 3 Slovakju voiakis.

2004-10-24 Kozmosju korab Soiuz pristanil vo Kazahzem, nesitsju 2 Rosju kozmosnautis - Genadi Padalka i Juri Sxagrin, spol so din USA-ju kozmosnaut - Mike Fincke.

2004-10-24 Usled nedostacxju bezopasost, mensx cxem 1 proc mozxju Serbju izvolitelis ucxastili vcxeraju izvolbaf vo Kosovo. Soglosuo so guvernik, gospic Soren Jessen-Petersen, serbju izvolitelis imali svoi pravo glosit kidnapilju usled strasxenie.

2004-10-24 49 svezxuo trenirilju ne-oruzxilju Irakju voiakis bili smertilju podcxas jehanie vo 3 minibusis blizuo Iranju granc. Povstanikis prostuo stopili civilju minibusis i prikazili rekrutnikis izlazit i lezxit na zem, gde bili iz blizost zustrelilju.

2004-10-24 Gibel posle gibel. Posle monstrju uragan Tokage ktor podcxas neskolk prosxlju denis smertil 78 ludis, vcxera vecxer  i prosxlju nocx Japonia udaril tri zemtrasenies ktor smertili prinaimensx 23 i poranili bolsx cxem tisicx-dva-sto ludis. Naisilaju zemtrasenie bil  6,8 gradusis Rihtersxkalaf.

2004-10-23 Tut utro otkril vo Litva konferencia ktor obsudijt mozxostis blizenief mezxu Rosia i Europsoiuz. Ucxastnikis besedili tozx o diskriminenie Rus-gvoritsju obitatelis Baltiaf i o problemis so grancju perehod dla obitatelis Kaliningradju oblastuf.

2004-10-23 843 bilju USA-ju voiakis neposlusxili prikaz vernut vof voisko-sluzxba i otehat vof Irak ili Afganzem. Tut bezposlusxost pokazijt i dokazijt ne-popularost Irakju i Afganzemju voinas vo USA.

2004-10-22 Podcxas pervju 9 mesiacis tut rocxuf bili vo Cxecxnia smertilju 532 sotrudnikis pravo-ohronatsju agentias. Sovremuo bili vo Cxecxnia kidnapilju 184 ludis.

2004-10-22 Dinnades rocxis sledenief 2 zemlaju satelitifs umozxil nauknikis tocxnjuvit krivenie prostoruf krug zemla usled zemlaju pritiazxenie. Obdva sledilju satelitis bili tiagalju priblizuo dva metris kazxd rocx usled krivenie prostoruf.

2004-10-22 Rosju Duma, ili nizjusx parlament, bu tut den glosit o ratifikacia Kiotoju Protokoluf. Esli Kiotoju Protokol posle ratifikacia ot Duma bu tozx ratifikilju ot visxju parlament Rosiaf, to bu umozxit tof realizacia. Kioto Protokol, stremlijt nizit globju teplenie.

2004-10-22 Novju naukju izsledenie podtverdijt tasxto nauknikis uzx dolguo podozreli: pre-hudju ili pre-tolstju muzxis imajut nizjusx kvalit spermafs i tapocx imajut problem oplodit zxenis. Podobuo nizilju oplodimost imajut tozx pre-hudju ili pre-tolstju zxenis. Normalju teloju tiazxost es nai-nobrju ne tolk dla zdrovie no tozx dla plod-rodost.

2004-10-21 Soglosuo so nainovju obgodas ludju genetju kod soderzxijt tolk mezx 20 i 25 tisicx genetis. To es mensx cxem predvremuo mislitju.

2004-10-21 USA-ju sxtatvedenie oglosil sankcias proti Belarusia usled "narusxenie ludju pravos". Vo inju slovis, ziavijt zxe Busxvoi rezxim es nespokoinju zxe ne mozxil zamestit prezident Lukasxenko so svoi marionetnik.

2004-10-21 Katastrof vo Cxinaju vugol-kopalna smertil prinaimensx 56 sxahtaris. Bolsx cxem 90 sxahtaris es esxte  zapoimalju pod zem.

2004-10-21 Cxislo zxertvas uraganuf Tokage uzx perevisxil 60 i cxislo poranilju ludis perevisxil 300. Uragan Tokage es naj-mocju uragan ktor udaril Japonia podcxas posledju 13 rocxis.

2004-10-20 Tut den otstupil turc-kiprju koalicia veditju ot gospic Mehmet Ali Talat.

2004-10-20 Uragan Tokage es uzx 10-ju uragan (taifun) ktor udaril Japonia podcxas tut-rocxju sezon. Uragan Tokage smertil prinaimensx 15 ludis vo zapadju Japonia, na ostrov Sxikoku.

2004-10-20 Cen neftuf perehoduo nizil pod 53 dolaris za bocxka, no analiznikis ocxekajut zxe skor cen neftuf bu vnov visxit usled visxitsju spotrebenie.

2004-10-20 Abi pomocil Busxvoi vnov-izvolba, Britzemju sxtatvedenie oglosil peremestenie nektor svoi voiskoju otdelis iz jugju Irak vof Bagdad. Peremestenie Britzemju otdelis bu podporit USA-ju masakr proti sunitnikis vo Falugxa i vo takzvanju Sunitju Triugolik.

2004-10-20 USA-ju letidlos ktor bombili obitatju cxast Falugxaf, nisxtovili 2 civilnikju domis i ubili din bremenju zxen i cxtir detes. Vcxera povstanikis strelili iz minamet mezxu Irakju narodju gvardnikis i smertili 4 gvardnikis i poranili 80 inju ludis.

2004-10-20 Tut den podgrobili vo India legendaju zlo-proslavju bandit Veerappan. Poskroz ubities i kidnapenies ktor sposobil,  Veerappan  bili popularju mezxu bedaju ludis ktor pogledili jeg takak "Robin Hood" ili "Janosxik" pomocitsju bedaju ludis.

2004-10-20 Buvremju klimatju zmenis sposobilju ot teplilnaju efekt mozx pricxinit ekonomju katastrof vo ne-razvilju krainis i nisxtovit onif razvitie. Tut vivod dosagil mezxunarodju grup 17 pomoc-agentiafs "Working Group on Climate Change and Development".

2004-10-20 Vo Rosia tut den vnimajut 308-ju kazxd-rocxie Rosju flotuf.

2004-10-20 Posle vcxeraju otber mianmarju (burmaju) pervministruf, tut utro bil vovodilju novju pervministr, generalnik Soe Win.

2004-10-20 Vo Belarusju glavn-grod Minsk vcxera zaderzxili 46 opozicnikis ktor protestili proti referendum ktor umozxijt prezident Lukasxenko kandidatit vo sledju prezidentju izvolba.

2004-10-20 Novju Indonezju prezident, gospic Susilo Bambang Yudhoyono, bit tut utro prisagalju vof funkcia. Posle vovodenie vo funkcia prezidentuf, novju prezident obecxal velju ekonomju reformis ktor bu podporit zagrancju investenie vo Indonezia.

2004-10-18 Bomb ktor vzrivil vo sred Bagdaduf tut den smertil 6  i poranil 26 ludis.

2004-10-18 Germanic domovitsju vo severju Taizem, Hans-Otto Schiemann, nameruo infekcil prinaimensx 90 Taizemju zxenis so imun-bolez.

2004-10-18 Vo grecju glavn-grod Aten polcia zaderzxil dva muzxis i din zxen ktor zaklucxili mlodju 16-rocxju bremenju Bulgarica i cxekali rodenie onai detef abi dete posle rodenie mozx prodat.

2004-10-18 Popularju Belarusju politnik, prezident Lukasxenko, vigral vcxeraju referendum ktor umozxijt jeg kandidatit vo triju prezidentju izvolba. Plus cxem 77 proc izvolitelis soglosili so referendum. Referendumuf ucxastili bolsx cxem 70 proc mozxju izvolitelis.

2004-10-18 Cen neftuf perevisxil novju rekordju uroven  55 USA-ju dolarifs za bocxka.

2004-10-17 Vnutr USA-ju voina-baz u Irakju grod Falugxa tut vecxer slucxil silaju vzriv. Pricxinis i posledok vzrivuf esxte ne es znalju.

2004-10-17 Tut den tisicxis ludis viprosbali iztiaganie Britzemju voiskof iz Irak, podcxas masaju protest vo London.

2004-10-17 Tut den prezidentis Tagxikzemuf i Rosiaf, gospicis Emomali Rahmonov i Vladimir Putin, otkrili novju Rosju voiskoju baz vo Tagxikzem.

2004-10-17 Soglosuo so raport Vsetju Organizaciaf Zdrovief, ot 1 Marc do tper vo zapaduo-Sudanju Darfur oblast poginali 70 tisicx ludis usled razlicxju pricxinis.

2004-10-17 Novju obnazxenies dokazijut zxe tozx USA-ju zaklucxnikis vo Guantanamo Zaliv bili vistavilju mucxenie i zloupotrebenie.

2004-10-16 Neznalju faktoris ili otravas vo obsredie ogrozijut perezxitie tritink amfibju bio-sortifs. Nauknikis ostrozxijut zxe vimiranie amfibju bio-sortifs mozx sluzxit takak ukazenie zxe nesxto velm vazxnju slucxijt vo zemlaju atmosfer i obsredie, i zxe posle amfibzveris bu tozx ludis ogrozitju .

2004-10-16 Usled svezxju nasilie vo Afganzem tut den bili smertilju 6 ludis vo glavn-grod Kabul, vklucxuo USA-ju voiak.

2004-10-16 Irakju povstanikis nacxili napadit Irakju Kristnikis. Tut den vzrivili 5 bombis vo 5 Bagdadju Kristju hramis.

2004-10-16 Soglosuo so raportis, visxju Iranju cxinovnik skazal predstavatelis Europsoiuzuf zxe Iran ne ostanit svoi obogatenie uraniumuf za sorobenie Europsoiuzuf vo oblast jadroju energiaf.

2004-10-16 Kosmosju korab Soiuz TMA5 uspehuo pristanil u Mezxunarodju Kozmosju Stancia so 3 kozmosnautis - 2 rosju i 1 iz USA: Salizxan Sxaripov, Juri Sxargin i Leroy Chiao.

2004-10-16 Prezident Ukrainiaf, gospic Leonid Kucxma, tvoril Ukrainju zagrancju razvedka. Soglosuo so Ukrainju guverie, Ukrainia potrebijt zagrancju razvedka dla ohrona svoi interesifs.

2004-10-16 Usled demografju katastrof vo Rosia pricxinilju ot peremaluo rodenief patriarh Rosiaf, Aleksei Dvaju, otkril vo Moskva tut den konferencia o tut tem.

2004-10-16 Plus is plus USA-ju voiakis vo Irak otskazajut sledit prikazis. Bezposlusxost voiakifs rizikit svoi zxizn za bezspravedlivju voina statijt vazxnju problem dla okupacju voisko.

2004-10-16 Palestinianis es gnev-zlostju usled svobodenie Izraelju nacxalnikuf ktor brutaluo smertil 13-rocxju Palestinju mlodica. Takak Palestinianis ocxekali, Izraelju sud razsudil zxe Izraelju nacxalnik es bezvinju.

2004-10-16 USA-ju guverie usilijt utiskit zxurnalistis abi razglosili svoi informnikis. Viprosba abi zxurnalistis razglosili svoi informnikis narusxijt medialju svobod i es tipovju vse ugnetitsju rezximifs.

2004-10-15 Rosju raket Proton-M startil tut utro iz Baikonur. Proton-M es nesitsju USA-ju tele-komunikacju satelit vof 37 tisicx km visxju orbit.

2004-10-15 Imun-bolez infekcias vo Rosia dosagili uroven priblizuo 0.8% obitatelifs i blizijut uroven epidemiaf (1.0%).  Razsxirenie imun-bolezuf vo Rosia es velm vazxnju zdrov-problem i polit-problem Rosiaf. Ziavuo Rosju mlodnikis ne prinajut imun-bolez dost vazxnuo.

2004-10-15 Deficit USA-ju guverief dosagil rekordju uroven 413 gigalion dolaris. Pred cxtir rocxis tamgda Busx preimal sxtatvedenie guverie imal bugxetju nadplus. Do tper esxte niktor USA-ju prezident ruinil sxtatju bugxet tak bistruo i takak Busx. Podcxas prosxlju rocx USA-ju guverie tratil 2,3 teralion no sberil tolk 1,9 teralion dolar nalogifs.

2004-10-15 Silaju zemtrasenie udaril Taivan tut polden. Soglosuo so razlicxju merenies zemtrasenie imal mezxu 6.7 i 7.0 gradusis Rihtersxkalaf. Soglosuo so nainovju raportis neskolk ludis bili poranilju no nikai bili smertilju. Vo Taivan es naivisxju budov Vsetuf, "Taipei 101". Vo rocx 1999 opustosxitsju zemtrasenie Rihtersxkalaf 7,6 ktor udaril Taivan razrusxil 50 tisicx budovis i smertil bolsx cxem 2000 ludis.

2004-10-15 USA-ju okupacju voisko napadil podcxas celoju nocx Irakju povstanikju grod Falugxa. Tut es znacxju napad proti sunitju povstanikis vo takzvanju "Sunitju Triugolik". USA-ju voisko es podporitju ot svezxuo trenirilju Irakju otdelis rekrutilju iz beztrudju bedaju Irakju muzxis.

2004-10-14 Brem-nesitsju Kanadaju firma MK Airlines podtverdil zxe toi brem-letidlo Boeing-747 avaril vo Halifax, Kanada. Vse sxes cxlenis ekipazxuf bili smertilju. Avarilju letidlo bil delalju vo USA.

2004-10-14 Dva bombju vzrivis vnutr Bagdadju "Zelenju Zona" smertili prinaimensx 8 ludis. "Zelenju Zona" es naibolsx ohronatju cxast Bagdaduf.

2004-10-14 Rosju prezident Putin oglosil podcxas svoi navestenie Cxinaf, zxe strategju partnerstvo mezxu Rosia i Cxina es din iz jegoi popredostis.

2004-10-14 Novju veditel Somaliaf, prezident Abdullahi Yusuf, bil vovodilju vof ofis vo Kenju grod Nairobi.

2004-10-14 Kambodzxju 9-cxlenju tronju sovetgrup oznacxil novju krol, gospic Norodom Sihamoni - ktor es bilju baletju tancnik.

2004-10-14 USA-ju firma "General Motors" (Vse-obicxju Motoris) oglosil anulenie 12 tisicx work-mestofs vnutr Europsoiuz, glavnuo vo Germania.

2004-10-14 Usled vcxeraju vzriv neft-trubvoduf vo vostkoju Meksik, cen neftuf vnov skacxil nad 54 dolaris za bocxka.

2004-10-14 Kosmosju korab Soiuz TMA5 dosagil oznacxilju elipsju orbit. Vo korab jehajut 3 kozmosnautis, 2 rosju i 1 iz USA: Salizxan Sxaripov, Juri Sxargin i Leroy Chiao.

2004-10-14 Prezident rosju federaciaf, Vladimir Putin priehal dla ofisju 3-denju navestenie Cxinaf vof Peking. Putin nadezxijt visxit vzaimnju torgenie mezxu Cxina i Rosia.

2004-10-14 Izraelju nacxalnik ktor brutaluo ubil 13-rocxju palestinju mlodica bil pererivilju iz sluzxba. Inju 10-rocxju mlodica bil zustrelilju podcxas ucxenie vo sxkol.

2004-10-14 Vcxera slucxil vo USA-ju sxtat Arizona triju i posledju prezidentju besed mezxu Busx i Kerry. Soglosuo so pervju oglosis Kerry vigral tozx tut besed -no esxte es tri tizxdenis do izvolba i mnoguo mozx zmenijt.

2004-10-13 Busxvoi administracia planijt ugostit diplomatnikis iz G8 krainis dla konferencia o Iran i o podozrenies zxe Iran stroit jadroju oruzxies.

2004-10-13 Tut den koncijt ofisju 40-denju smutenie za 338 zxertvas Beslanju Masakruf.

2004-10-12 Rosju kozmosju agentia predgotovijt simulitju Marsju misia. Sxes dobrovolnikis bu izolitju vo simulitju Marsju stancia podcxas 500 den.

2004-10-12 Organizacia "Zgled Ludju Pravofs" oglosil zxe prinaimensx 11 polit-zaklucxnikifs podozrelju iz sorobenie so Al-Kaida "iscxezili" vo USA-ju zaklucxilnas vo Irak, i zxe neskolk zaklucxnikifs bili mucxitju. Tper egzistijut "iscxeznikis" ne tolk vo Argentinia i Cxilezem no tozx vo Irak.

2004-10-12 USA-ju okupacju voisko podporitju ot Irakju gvardia  napadil siem mecxetis vo grod Ramadi.

2004-10-11 Rosia protesil proti otkritie Cxecxnju teroristju siet-strankaf vo Finzem i proti Finzemju dva-licoju standard proti terorizm.

2004-10-11 Cenis neftuf ostatijut nad novju rekordju uroven 53 dolarifs za bocxka, usled uporju trevog o situacia vo Nigeria i usled utratenie 25 proc neftju produktenief iz Meksikju Zaliv.

2004-10-11 Iran i Rosia dosagili dogvor o vernutie upotrebilju jadroju palivof vo Rosiaf. Rosia budovijt vo juguo Iranju grod Busxehr tisicx magawattju jadroju elektrikilna ktor bu vovodilju vo rocx 2006.

2004-10-11 Podcxas posledju dva rocxis visxenie CO2 gazuf vo Zemlaju atmosfer velicxil nad 2ppm rocxuo. To es 35 proc bolsx cxem podcxas predidilju rocxis. Nauknikis boiajut zxe tut visxenie mozx startit vazxnju zmenis vo Zemlaju klimat. Nekai znacxju prirodju katastrof es mozxju esxte podcxas tut desrocxie.

2004-10-11 Usled nainovju izsledenie obicxju antibiotik doxycycline stopijt rakbolez vo misxis. Doxycycline stopijt priblizuo 1/7 tipis rakbolezuf takak zxe blokijt Myc gen ktor kontrolijt biokletju razmnozxenie.

2004-10-11 Francju prezident gospic Chirac es navestitsju Cxina. Chirac hcejt visxit torg mezxu Francia i Cxina. Francia predvisxijt Vset bez USA-ju perevazxie, Vset vo ktor egzistijut neskolk rovnpravoju mocju sxtatis.

2004-10-11 Usled uragan Maon ktor udaril Japonia do tper bili 7 ludis smertilju, 5 es iscxezilju i bolsx cxem 50 poranilju. Naibolsx vreduf ucxinil uragan Maon vo obast Sidzuoka. Podcxas tut rocx zapisili vo Japonia i vo vostokju Azia rekordju cxislo uraganifs. Nauknikis dumajut zxe tut-rocxju silaju uraganju sezon vo vostokju Azia i vo vostokju Amerik bili pricxinilju ot klimatju zmenis usled cxlovekju deianie.

2004-10-11 Pervju krug parlamentju izvolbaf vo Litva vcxera vigral "Parta Truduf".

2004-10-11 Tut utro umiral proslavju USA-ju aktor Christopher Reeve (Kristofr Riv) usled serdce-stop. Reeve bil naidobruo znalju za svoi rola om "Superman" (nad-cxlovek). Podcxas prosxlju 9 rocxis Reeve bil kalekalju usled avaria. Reeve imal tolk 52 rocxis.

2004-10-10 Novju potopis vo Indju sxtat Assam smertili prinaimensx 88 ludis i bolsx cxem sto tisicx ludis utratili domos.

2004-10-10 Izraelju voisko podvergil obstreluf palestinju otbegnikju tabor Gxabalia.

2004-10-10 Nauknikis vo Tagxikzemju Institut Astrofiziaf uziavili ot sxto zavisijt bistrost kometifs.

2004-10-10 Prinaimensx 7 bozx-sluzxnikis bili smertilju ot bomb vzrivilju vnutr sxiitju mecxet vo vostokju Pakizem. Samubitsju bombnik pronikil vnutr mecxet posle on napadil ohronatelifs so krugla-met.

2004-10-10 Podcxas verh-vstretie so Ukrainju prezident Kucxma, gospic Putin oglosil: "mi vse stremlime abi Ukrainia bil silaju i dostacxpolnju".

2004-10-10 Organiznikis Ansari X-vigraf, ktor podporil stroenie privatju kozmosju korabuf SpaceShipOne, spol so "World Technology Network" (Vsetju Tehnologju Siet), planijut oglosit novju vigras dla podpor izsledenief vo lecxarstvo, energia, nanotehnologia i transport.

2004-10-10 Australju veditel gospic "John Howard" vnov vigral izvolba poskroz Australianju otvergenie jegoi ucxast Irakju voinaf i poskroz otvergenie jegoi priatelost so USA-ju prezident Busx. Howard vigral usled dobrju ekonomju situacia vo Australia. Australju ekonom rastijt hvala rastenie Cxinaju ekonom i hvala visxitsju Australju torg so Cxina.

2004-10-10 Tut utro, podcxas navestenie Irakuf ot USA-ju ministr obronaf gospic Donald Rumsfeld, dva razlicxju voz-bombis vzrivili vo Bagdad i smertili prinaimensx 17 ludis.

2004-10-10 14 afganzemju prezidentju kandidatis viprosbajut novju izvolba, usled izvolbaju obman i manipulenie ot perehodju prezident Karzai. Popri izvolbaju obman, zabran dostupuf nezavisju kandidatifs ko medialis es naivazxnju izvolbaju prestupie Karzaivoi rezximuf. Priroduo Angloic gospic Robert Barry, "nezavisju sleditel" es proti novju izvolba, bo marionetnik gospic Karzai ziavijt takak vigratel tut manipulilju izvolbaf.

2004-10-09 Prinaimensx 15 USA-ju prazdennikis bili smertilju usled avaria autobusuf vo sxtat Arkansas. Prazdennikis hceli navestijt kasinos vo sxtat Misisipia.

2004-10-09 Nezavisju prezidentju kandidatis vo Afganzem viprosbajut boikot i stop izvolbaf usled obmanis i obvlivenie izvolitelifs ot podporitelis perehodju prezidentuf Karzai.

2004-10-09 Uragan Ma-on pricxinil ulca-provozju haos vo sredju Japonia, specialuo vo oblast krug Japonju glavn-grod Tokio. Prosxlu tizxden tropik-buria Meari smertil 27 ludis.

2004-10-09 Cxlenju krainis Sovetuf om Bezopasost vo Sodinju Narodifs odnakmisluo prinali Rosju proti-teroristju rezolucia. Tut rezolucia viprosbajt sudvodenie ili vidanie vse osobas ktor podporijut, financijut ili ucxastijut teror-aktifs.

2004-10-09 Tut utro nacxil prezidentju izvolba vo Afganzem. Neskolk nezavisju zgleditelis sledijut spravedlivost izvolbaf. Analiznikis ocxekajut zxe tutvremju ot USA izberilju i podporitju perehodju prezident Karzai bu vigrat, bo inju kandidatis imajut prakticxuo nikai medialju pokrite.

2004-10-08 Kalekalju Kanadaju pod-lodka, HMCS Chikoutimi, ktor bil vredilju ot pozxar u Irlandju breg, es tper tiagatju vof port.

2004-10-08 Afrikanica iz Kenia, gospica Wangari Maathai, vigral Nobelju Vigra za mier.

2004-10-08 Germanic Rudolf Binding predgotovil raport vo ktor oglosijt zxe ludju pravos vo Cxecxnia es "katastrofju". Tut raport spol so dokazis zxe Cxecxnju teroristis polucxijut podpor iz Germania, Austria i Sxveicaria, podporijt podozrenies zxe Germansk-gvoritsju nov-nacistis planijut i podporijut terorizm vo Cxecxnia abi razlomili Rosia. Sxto Hitler ne dosagil vo voina, hcejut Sxveicgermanju i Germanju nov-nacistis tper dosagit so terorizm.

2004-10-08 Zavtra slucxijt prezidentju izvolba vo Afganzem. Soglosuo so neutralju sleditelis tut prezidentju izvolba es velm bezspravedlivju bo USA-ju marionetnik, gospic Karzai, polucxil prinaimensx 20 raz bolsx pokritief vo sxtatuo kontrolitju medialis cxem libktor inju kandidat. Usled tut manipulenie publikju omnenief nezavisju kandidatis ne imajut spravedlivju sxans izvolenief. Vcxera vzrivili neskolk bombis vo glavn grod Kabul, takak protest proti tut din-storonju izvolba.

2004-10-08 Tut utro tozx slucxil relativuo malju vzriv bombuf u Indonezju posoldom vo Parizx. Autoritet gvorijt o 10 poranilju i nikai smertilju ludis.

2004-10-08 Tut utro prinaimensx tri bombis vibuhili u Egiptju hotelis polnju so Izraelju turistis. Pervju otgodas gvorijut o 40 miortvnikis, vklucxuo neskolk Slavsk turistis. Naivelju vzriv slucxil u Taba Hilton hotel na Sinai polostrov.

2004-10-07 Tut vecxer Irakju povstanikis puskili dva ili tri raketis proti Sxeraton Hotel vo sred Bagdaduf.

2004-10-07 Pisatelica Elfrid Jelinek, iz Austria, vigral Nobelju Vigra za literatur. "Jelinek" es origuo Cxehju imen ktor znacxijt "malju jelen". Soglosuo so historju iztecxis Austria i Bavaria bili origuo cxistuo Slavju zemis, ktor bil napadilju i okupacilju ot primitivju germansk gvoritsju kocxevnikis.

2004-10-07 Ministr zagrancief Europsoiuzuf, gospic Havier Solana, viprosbal ot vedenie Ukrainiaf abi zagotovil svobodju i cxestju izvolba. No Solana ne obiasnijt pocx neviprosbajt svobodju i cxestju izvolba tozx ot USA-ju sxtatvedenie, gde izvolbaju obmanis i kontrol medialifs bili dokazilju.

2004-10-07 Resxenie Europkomitetuf rekomendit start peregvorifs o vstup Turciaf vof Europsoiuz razdelijt Europsoiuz i grodnikis Europsoiuzuf. Naibolsx ogrozilju krainis usled vstup Turciaf vof Europsoiuz es sosedju krainis Turciaf, takak vse malju Slaviansk krainis. Na primer Bulgaria terpil 500 rocxis pod Turcju utiskenie, genocid i okupacia.

2004-10-07 Novju ofisju USA-ju raport ktor dokazijt zxe Sadam Husein imal nikai oruzxie masaju nisxtovenief gda USA napadil Irak, vskresil besed o obspravedlenie napadenief i voinaf proti Irak.

2004-10-07 Cen neftuf dosagil tut utro novju rekordju uroven vo Azju birzas. Novju recordju cen neftuf es 52.23 USA-ju dolarifs za bocxka. Poki produktenie neftuf es ogrozilju usled uragan Ivan i usled politju situacia vo neft-produktitsju krainis, neft spotrebenie visxletijt specialuo vo Cxina i vo USA.

2004-10-07 Tut utro vzrivil silaju voz-bomb vo sred-Pakizemju grod Multan. Vibuh smertil prinaimensx 40 ludis podcxas pomnenie smertenief sunitnikju ekstremistju vediteluf, Maulana Azam Tarik, ktor bil zustrelilju vo Islamabad. Mezxu poranilnikis es tozx piat polcnikis.

2004-10-06 Vzriv voz-bombuf blizuo Irakju granc so Siuria smertil 12 i poranil 25 Irakju Narodju Gvardnikifs.

2004-10-06 Nasilie trasijt Gaza uzx podcxas siemju den. Izrael prodolgijt svoi napadenies proti Palestinju obitatelis Gazaf so raketis, vrotletis i kriloletis.

2004-10-06 Usled tiskenie ot USA-ju sxtatvedenie, Europkomitet rekomendil nacxit peregvoris o vstup Turciaf vof Europsoiuz. Bolsxost obitatelis Europsoiuzuf es proti prinatie Turciaf vof Europsoiuz. USA tiskijt Europsoiuz abi prinal Turcia no analiznikis ostrozxijut zxe vstup Turciaf ogrozijt Bulgarju, Grecju i inju kulturis i narodis. Sovremuo USA tiskijt Europsoiuz proti peregvoris so Rosia, bo USA boiajt zxe usled sodinenie Europsoiuzuf so Rosia, novju soiuz bi bil bolsx silaju, ekonomuo i voiskouo, cxem USA.

2004-10-06 Poki cen neftuf ostatijt nad 50 dolaris za becxka, Rosju neft-firmas produktijut taskolk mozxuo. Rosju produktitelis tper produktijut bolx cxem libgda predvremuo i profitijut iz visxju cenis.

2004-10-05 Cxtiri USA-ju voiakis ktor sluzxili vo Irak, bili tut den vo sud cxitatju obvinenies iz ubitie Irakju Generalnika iz Irakju Republikju Gvardia. Irakju generalnik Abid Hamid Mauhusx bil posle zaderzxenie vo Irakju grod al-Kaim brutaluo dusilju.

2004-10-05 Iran oglosil zxe tper mozx postroit raketis so dosag plus cxem 2000 km. Takai raketis mozx dosagit Izrael. Ekspertnikis gvorijut zxe Iran dobrjuvit i predgotovijt svoi obrona bo ocxekajt napadenie ot Izrael.

2004-10-05 Indonezju prezidentica, gospica Megawati Sukarnoputri ktor es docx pervju Indonezju prezidentuf, gospic Sukarno, slezpolnuo prinal rezult pervju indonezju pramju prezidentju izvolbaf vo ktor pobedil gospic Yundhonoyo so 60.6 proc glosifs.

2004-10-05 Vcxera pervju privatju kozmosju korab "SpaceShipOne" dosagil granc kozmosuf (100km) dvaju raz vnutr din tizxden i vigral 10 megalion dolaris nagrada.

2004-10-05 Organizacia "Amnesty International" osudil Kanadaju dvarazju standard dla ohrona "belju" i "cxervenju" zxenifs. Prinaimensx 500 amerindju zxenis iscxezili podcxas prosxlju 30 rocxis i Kanadaju polcia pokazil maluo interes onif naidit ili pomocit.

2004-10-05 Masakrenie Palestinianis ot Izraelju voisko prodolgijt - poskroz mezxunarodju protestis. Vcxera i tut utro poginali 9 palestinianis i 1 Izraelju voiak. Naivelju brutalostis Izraelju voiskof slucxijut vo Gaza.

2004-10-04 Ukrainia i Bulgaria dogvorili prinat bez-vizaju jehanie dla svoi grodnikis.

2004-10-04 Podcxas prosxlju mesiac ot USA podporitju marionetju Afganzemju prezidentju kandidat, gospic Hamid Karzai, polucxil bolsx cxem 75% pokritief vo sxtatuo kontrolitju medialis. Inju 17 kandidatis polucxili spol mensx cxem 25% pokritief. Usled takai neproporcju podpor dla marionetju Hamid Karzai, ne es mozxuo ocxekat spravedlivju izvolba vo Afganzem. Nespokoinost so medialju pokritie kandidatifs bil virazxilju tozx vo raport ot Sodinju Narodifs ktor bil publikilju prosxlju posubotak.

2004-10-04 Usled perebremenie so azilnikis Italia otvozil 500 mozxju azilnikis vof Libvia, pred-gda oni mozxili aplikit om polit-azil. Neskolk krainis kritikili Italia zxe Italia narusxijt mexzunarodju dogvoris.

2004-10-04 Polakju ministrie obronaf oglosil zxe Polakia bu nizit cxislo svoi voiakifs vo Irak om 40 proc do konc rocx 2005. Tper Polakia imajt 2500 voiakis vo Irak.

2004-10-04 Bilju generalnik, gospic Yundhonoyo, statil novju prezident Indoneziaf. Soglosuo so Indonezju izvolbaju komitet gospic Yundhonoyo vigral 60.6 proc glosifs.

2004-10-04 Vo vcxeraju parlamentju izvolba vo Slovenia vigral Slovenju Demokratju Parta, SDS. Veditel SDS, 46-rocxju gospic Janez Jansa, oglosil zxe jegoi sxtatvedenie prinesijt maluo zmenis vo Slovenju ekonomia i politia.

2004-10-04 Tut den nacxijt vo Kanadaju grod Vankuver 55-ju vstretie predstavatelis kozmosju agentiafs ktor ucxastijut konstruktenief Mezxunarodju Kozmosju Stanciaf - MKS.

2004-10-04 Tut den es 47 rocxis ot vzlet pervju sintetikju satelituf Zemlaf, "sputnik IS3". Usled tut kazxdrocxie dnes vo Rosia slavnijut Den Kozmosju Voiskof. Kozmosju Voisko es otdel Rosju voiskof specializilju om kozmosju obrona Rosiaf. Rosju Kozmosju Voisko bil osnovilju om 1.juni 2001.

2004-10-04 Tut den scxitajut glosis vo Abhazia posle vcxeraju "prezidentju izvolba". Abhazia es Gruzinju provincia, obitatju perevazxuo ot Rusis, ktor iskajt nezavisost ot Gruzinia.

2004-10-04 Vo sever-vostokju Taizem umiral 9-rocxju mlodica usled infekcia ptakju gripuf. Tut rocx vo Taizem umirali uzx 11 i vo sosedju Vietnam uzx 20 ludis usled ptakju grip.

2004-10-04 Duzinas Iraknikis bili smertilju i poranilju tut utro usled vzrivis dva mocjubombifs vo sred Bagdaduf.

2004-10-04 Gensek Sodinju Narodifs, gospic Kofi Annan osudil Izraelju voiskoju operuvanie vo Gaza ktor smertil duzinas Palestinianis. Izrael tverdijt zxe dla svoi ohrona potrebijt tvorit "ohronaju zona" vnutr Gaza. No Izrael ne obiasnijt pocx ne tvorijt tut "ohronaju zona" vnutr svoi teritoria vzamen vnutr uzx perepolnju teritoria Gazaf.

2004-10-04 USA-ju voisko dosagil kontrol Irakju groduf Samara posle brutalju i krovju borba podcxas ktor poginali bolsx cxem 130 Iraknikis. Soglosuo so svidenie Irakju obitatelis Samaraf, bolsxost smertilju Iraknikis bili bezvinju ne-oruzxilju civilnikis. Gnev i smutok Irakju ludis dosagil novju uroven, i mozx vedit ko visxenie nasilief vo Irak.

2004-10-03 Vo jugju Francia polcia zaderzxil veditel Baskju narodju organizaciaf ETA. Organizacia ETA probijt uzx dolgju rocxis osnovit nezavisju i svobodju Baskia. Francju polcia zaderzxil obdva gospic Mikel Antza i jegoi podrugica gospica Soledad Iparraguirre.

2004-10-03 USA-ju prezidentju kandidat "Kerry" skazal vo svoi propaganda zxe USA-ju prezident "George Bush" es lgar.

2004-10-03 Teror vo sever-vostokju India prodolgijt i sxirijt. Teroristis uzx vzrivili 9 bombis, smertili bolsx cxem 50 i poranili bolsx cxem 100 ludis. Popri bombis teroristis tozx upotrebijut strelenie iz krugla-metis vo cxlovekju grupifs.

2004-10-02 Wimbledonju tenisju cxampionica Maria Sxarapova udobuo vigral nad Luksemburgnica Anne Kraemer, i dosagil final om "Hansol Korea Open".

2004-10-02 Tri bombis vo sever-vostokju India ubili prinaimensx 35 i poranili bolsx cxem 50 ludis. Din bomb vzrivil vo stancia i inju vo rinok vo grod Dimapur. Triju bomb vibuhil vo sosedju sxtat Assam.

2004-10-02 Brutalju napadenies Izraelju voiskof proti Palestinianis podcxas prosxlju 2 den smertili 16 ludis. Europsoiuz osudil Izraelju brutalost i rovnuo Izraelju nai-velju podporitel, USA, voprosil moderenie brutalostifs ot Izraelju voisko.

2004-10-02 Start Rosju kozmosju korabuf "Soiuz", ktor bu prinesit 10-ju ekspedicia na Mezxunarodju Kozmosju Stanciaf, es planitju na 14-ju Oktobr 2004.

2004-10-02 Irakju duhnikis obvinijut USA-ju voisko iz zlo-upotrebenie Irakju detes takak cxlovekju sxtitis. Soglosuo so Irakju duhnikis 35 Irakju detes ktor bili smertilju prosxlju tizxden bili upotrebitju ot USA-ju voisko takak cxlovekju sxtitis; takai zloupotrebenie civilnikifs narusxijt mezxunarodju zakonis i Zxenevaju Dogvoris.

2004-10-02 Usled vred pricxinilju vo Florida podcxas tut uragan-sezon, vnov-vzletenie USA-ju kozmosju kozmosju perevozuf "sxatl" bu vnov otrocxilju do Mai ili Juli 2005.

2004-10-02 Nigerju sxtatvedenie dosagil dogvor so tri grupis povstanikifs ktor ogrozijut Nigerju neft-produktenie. Politju situacia vo Nigeria podcxas prosxlju mesiac visxil cen neftuf nad 50 dolaris za bocxka. Poskroz peresmirie so Nigerju povstanikis ekspertnikis ocxekajut zxe cen neftuf ostatijt visxju, usled visxitsju spotrebenie, specialuo ot Cxinaju i inju Azju bistruo rastitsju ekonomias.

2004-10-01 Podcxas vstretie mezxu Francju prezident Chirac i Germanju sxtatveditel Schroeder, obdva oglosili zxe bu podporit Turcju kandidatur dla cxlenstvo vo Europsoiuz.

2004-10-01 Sam-ubitsju bombnik smertil 28 i poranil bolsx cxem 50 ludis vo sxiitju mecxet vo vostokju pakizemju grod Sialkot.

2004-10-01 Podcxas prosxlju nocx USA-ju okupacju voisko nacxil velju ofenziv proti Irakju grod Samara. Tri i pol tisicx USA-ju voiakis podporitju ot tisicxis svezxuo trenirilju Irakju voiakis, letidlos, vrotletis, satelitis i tankis masakrijut Irakju civilnikis i nedostacxuo oruzxilju povstanikis ktor probijut ohronat religju simbolis. Soglosuo so sleditelis mezxu Irakju povstanikis es nikai zagrancnikis.

2004-10-01 Soglosuo so opin-analiz USA-ju prezidentju kandidat Keri vigral vo vcxeraju prezidentju besed mezxu Prezident Busx i Gxon Keri vo Floridaju grod "Coral Gables".

2004-09-30 Tut den bil velm krovju vo Irak. Razlicxju bombis ubili bolsx cxem 50 ludis, vklucxuo 35 detes i poranili duzinas. Cxislo napadeniefs vo Irak visxijt i visxijt, okupacju voisko i marionetju polcia ne es sposobju spokoinit situaciaf.

2004-09-30 Soglosuo so analiz medialifs Sxveicgermanju, Germanju i Austrju firmas kupili bolsxost medialifs vo novju cxlenju krainis Europsoiuzuf. Na primer vo Slovakia tut grup kontrolijt 97 proc medialifs, i takak kontrolijut Slovakju izvolbas, politia i ekonomia.

2004-09-29 Sxveicgermanju i Germanju neonacistis obvlivili Europsoiuz abi zabranil vstup vof Europsoiuz dla cxtir naivisxju predstavatelis Belarusiaf. Takak hcejut nacistis obvlivit izvolbas i politia vnutr Belarusia i zamenit politnikis ktor ohronajut interes Belarusju ludifs so svoi podkupju marionetnikis.

2004-09-29 Analiz izvolbaju masxinifs upotrebitju vo vse izvolbas vo USA pokazijt zxe tot masxinis es ni bezopasju ni tocxnju i zxe rezult vse izvolbafs es mozxuo velm prostuo zmenit. Tut analiz dokazijt zxe izvolbaju obman slucxil podcxas mnoguo rocxis vo vse izvolbas vo USA. Naicxasto obman priaznil USA-ju republikju parta. Sxef firmaf Diebold ktor postroit tot masxinis es znalju podporitel republikju partaf.

2004-09-29 Vo Ukrainia blizijt prezidentju izvolba. Proti nezavisju kandidat Janukovicx stanijt ot zagrancju silas i zagrancju medialis podporitju marionetnik, gospic Juwxenko. Zagrancju manipulnikis investijut dengi vof Janukovicx tapocx nadezxijut zxe Janukovicx razdarijt Ukrainju bogatstvo dla zagrancju firmas takak slucxil vo inju sreduo i vostokuo Europju krainifs.

2004-09-29 Mezxunarodju cen neftuf vcxera perevisxil uroven 50 dolarifs za bocxka.

2004-09-28 Vo Taizem slucxil pervju dokazimju cxlovek-cxlovek perenes ptakju gripuf. 11-rocxju mlodica infekcil svoi mama i obdva umirali. Nauknikis dumajut zxe tut slucx es neobicxost.

2004-09-28 Vcxera i dnes vo posxt-ofis vo Slovakju glavn-grod Bratislava bolsx cxem 50 ludis zabolezili ot voina-gaz Fosgen. Origin tut gazuf esxte ne es znalju.

2004-09-27 Sxveicarju izvolitelis vcxera otvergili novju zakon ktor bi lehkjuvil osadenie zangrancnikifs. Tut-vremuo Sxveicarju politia es plus i plus dominiritju i obvlivitju ot Sxveicgermanju nov-nacistis i rasistis. Nov-nacistju SVP polit-parta ktor podporijt ugnetenie etnikju mensxostis polucxijt plus i plus podpor ot rasistju Sxveicgermanju populacia.

2004-09-27 Rosju voisko neutralizil teroristju baz vo jugju Cxecxnia. Tocxnju cxislo smertilju teroristis ili voiakis esxte ne es znalju.

2004-09-26 Florida napadil uzx cxtirju uragan tut sezonuf, uragan Jeanne. Tut posledju uragan prinesil potopis i visxil ogromju vred pricxinilju ot tri predidilju uraganis tut sezonuf.

2004-09-26 Usled universalju i celo-Vsetju osudenie Beslanju Masakruf, Cxecxnju super-terorist Mashadov ofisuo vo medialis tozx osudil tut masakr i svoi blizju koleg Basaev. Soglosuo so sleditelis Mashadov osudil Basaev tolk vo medialis, no realuo Mashadov i Basaev so-robijut i spol planijut novju masakris, takak spol-planili Beslanju Masakr.

2004-09-25 Novju dokazis pokazijut zxe krol-sxefis Cxecxnju terorizmuf ktor organizijut i financijut Mashadov i Basaev es realuo Sxveicgermanju potomkis Germanju nacistis ktor iz Sxveicaria cxerez terorizm probijut razrusxit Rosia. Soglosuo so sleditelis bez bombenie, napadenie i opustosxenie Sxveicariaf svobodju Vset ne mozx vigrat voina proti terorizm. Krol-sxefis Vsetju terorizmuf bezopasuo sidijut vo "neutralju" Sxveicaria poki Vset terpijt.

2004-09-24 Slovenia grozijt Horvatia zxe bu blokit vstup Horvatiaf vof Europsoiuz usled granc-spor mezxu Horvatia i Slovenia.

2004-09-24 Poskroz problemis i kazxd-denju bombenies Irakju neizvolilju prezident Alaui tverdijt zxe Irak es uspehju.

2004-09-23 Esxte bolsx cxem tisicx ludis vo Haiti es iscxezilju. Novju ogbodas gvoriju o bolsx cxem 2000 smertilju usled tropik-buria Jeanne.

2004-09-22 Cecxnju super-teroristica zaderzxilju ot rosju polcia, ktor organizil i predgotovil cxecxnju sam-ubijnicas, imal kontaktis vo Germania, vo Austria i vo germanju Sxveicaria. Tot dokazijt zxe Cxecxnju terorizm es planitju i financitju ot germansk gvoritsju neonacistis cxoi roditelis posle Dvaju Vsetju Voina ukrili vo Sxveicaria ot gde tper planijut nisxtovenie Rosiaf, nisxtovenie vse Slavianifs i vnov-tvorenie Triju Nacistju Imperuf. Soglosuo so sleditelis, nacistju potomkis iz Germania ktor do tper prezxili vo Sxveicaria i Sxveicgermanju nov-nacistis razrusxili Sovietsoiuz i tper skroz Cxecxnju terorizm probijut razrusxit Rosija. Sovremuo tot nacistis probijut cxerez kontrol i dominirenie Europsoiuzuf vnov-tvorit Triju Nacistju Imper.

2004-09-22 Tropikju burias i dozxdis podcxas neskolk prosxlju den sposobili masaju bolotskolzis vo Haiti i ubili bolsx cxem 700 ludis. Bolotoju tecxis topili ludis i nisxtovili domis.

2004-09-18 Sxes Venezuelju voiakis i din neft-inzxener bili smertilju usled napadenie ot oruzxilju grup blizuo Kolombju granc.

2004-09-18 Tut utro nacxil vo Irak vzrivit svezxju volna bombeniefs. Samubitsju voz-bombnik smertil pred polcju stancia vo severju grod Kirkuk 18 ludis. Vo grog Bakuba, severuo ot Bagdad, vzrivil voz-bomb i poranil 10 ludis.

2004-09-18 Generaju pod-prokuraturnik Rosiaf, generalnik Vladimir Kolesnikov, oglosil zxe generalju prokuratur imajt dokazis zxe obdva Aslan Mashadov i Sxamil Basaev es otvetju za Beslanju Masakr.

2004-09-18 Tut utro naidil polcia vo sred Moskvaf dva silaju bombis ukrilju vnutr ostanilju vozis. Polcju specialistis neutralizili bombis, i tper polcia iskajt otvetju teroristis.

2004-09-18 Vcxera USA-ju sxtatvedenie oglosil zxe bu koncit posledju sankcias proti Libvia, bo Libvia bil sorobimju vo oblast oruzxief masaju nisxtovenief.

2004-09-17 Vzriv neft-trubvoduf vo Nigeria smertil neskolk duzinas ludis. Soglosuo so Nigerju autoritet vzriv ne bil pricxinilju ot teroristis no ot kradnikis neftuf.

2004-09-17 Usled uragan Ivan iz "Alabama Gulf Coast" zverogrod ubegil 3m dolgju i 450kg tiazxju aligator Cxaki (Chuckie).

2004-09-17 Samubitsju bombnikis vzrivili 2 voz-bombis vo sred Bagdaduf i ubili prinaimensx 8 i poranili bolsx cxem 40 ludis.

2004-09-17 Soglosuo so teroristju siet-stranka, cxecxnju super-terorist, Sxamil Basaev, prinal otvetost za Beslanju Masakr. Basaev vedijt takzvanju "Riadus-Salihin" grup teroristifs.

2004-09-17 Prosxlju nocx USA-ju voisko napadil irakju grod Falugxa i bombil neskolk domis. Soglosuo so USA-ju raportis USA-ju voiakis ubili 60 "povstanikifs". No soglosuo so raportis irakju lecxarifs, priblizuo 30 ludis bili ubilju prosxlju nocx vo Falugxa, bolsxost zxenis i detes.

2004-09-17 Soglosuo so nainovju cxislos sleditelis obgodajut vred pricxinilju ot uragan Ivan mezxu 2 i 10 gigalion dolaris i mezxu 20 i 30 smertilju. Ostatie uraganuf Ivan teper prinesil tropikju dozxd vo velju oblast jug-vostokju USAf. Potopis es ocxekatju.

2004-09-16 Razlicxju Polakju firmas i sxtatju agentias predlozxili darit dla Beslanju lecxdomis i sxkolis razlicxju orudie, komputoris, instrumentis i meblenie.

2004-09-16 Marionetju prezident Afganzemuf, gospic Hamid Karzai, tut den edva ubegil iz vrotlet ktor napadili povstanikju raketis.

2004-09-16 Priblizuo 80 proc obitatelis Ukrainuf podporijut podnimanie Rusju jazikaf na uroven ofisju ili sxtatju jazikaf.

2004-09-16 Podcxas verh-vstretie Sodrugief Nezavisju Sxtatifs (SNS) vo Kazahzemju grod Astana, Rosju prezident Putin bil izvolilju novju predsiditel SNS. Prosxlju predsiditel bil Ukrainju prezident Kucxma.

2004-09-16 USA-ju prezident Busx kritikil Rosju reformis oglosilju pred neskolk den ot prezident Putin. No Busx neizvinil USA i svoi administracia za manipulenie medialifs i izvolbafs vo USA.

2004-09-16 Vcxera i dnes vo Rosia naidili silaju bombis blizuo velju obitatju domis. Ziavuo cxecxnju i inju teroristis vnutr Rosia imajut sxtedrju podpor ot zagrancju manipulnikis.

2004-09-16 Generalju sekretarnik Sodinju Narodifs, gospic Kofi Annan, oglosil zxe USA-ju napadenie i voina vo Irak es proti-zakonju i zxe narusxil harta Sodinju Narodifs tapocx ne imali i ne imajut pozvolenie ot Sovetgrup Bezopasostuf.

2004-09-16 Afganzemju sud naidil tri USA-ju grodnikis vinju iz zloupotrebenie zaklucxnikifs vo privatju zaklucxilna vo Kabul. Tri osudilju USA-nikis imali porti-zakonju privatju zaklucxilna vo privatju dom vo Kabul. Osudilnikis utverdili zxe deiali so pozvolenie ot USA-ju i ot Afganzemju rezximifs.

2004-09-16 Uragan Ivan es pobitsju breg jugju USAf. Sred uraganuf es ocxekatju blizuo grod Mobile vo sxtat Alabama. Pervju otgodas gvorijut o mozxju vred krug cxtir gigalion dolaris.

2004-09-15 Posle opustosxenie Karibiaf i zapadju Kubaf, uragan Ivan blizijt breg jugju USAf. Uragan Ivan ogrozijt USA-ju breg ot Florida do Luiziana.

2004-09-15 Tut den Beslanju detes vernuli vof sxkolis, no bolsxost detefs i roditelifs imajt esxte strah om novju teror-aktis.

2004-09-15 Prezident Polakiaf, gospic Kvasxnievski, priehal dla dva-denju ofisju navestenie Sxveicariaf.

2004-09-15 Usled statist Sodinju Narodifs, populacia Vsetuf visxil podcxas prosxlju rocx o 67 milion ludis. Bolsxost velicxenief bil vo krainis triju Vsetuf.

2004-09-15 Tut den slucxijt vo Kazahzemju grod Astana vstretie prezidentifs Rosiaf, Ukrainiaf, Belarusiaf i Kazahzemuf. Glavnju tem vstretief es borba proti terorizm.

2004-09-15 Cxlenis Italju humanistju organizaciafs iztiagali iz Irak usled teror-aktis i kidnapenies Italju grodnikifs.

2004-09-15 Cxecxnju super-terorist Ahmed Zakaev, ktor polucxil polit-azil ot Britzemju dva-licoju sxtatvedenie, razkrituo oglosil i razkrituo grozil zxe jegoi teroristis bu ucxinit esxte inju teror-aktis takak Beslanju Masakr. Jegoi grozbas bili publikilju vo USA-kontrolitju medialis, takak CNN.

2004-09-15 Soglosuo so raportis Sxveicaria trenirit cxecxnju teroristis vo bazis dla trenirenie sxveicarju polciaf i voiskof. "Neutralju" Sxveicaria tozx treniril i financil Kosovoju teroristsis i veditelis teroristju UCK voiskof.

2004-09-14 Usled velju vzriv vo sred Bagdaduf, u polcdom, prinaimensx 47 ludis bili smertilju i duzinas bili poranilju. Tocxnju pricxin vrzivuf esxte ne es znalju.

2004-09-13 Podcxas posledju 24 cxasis USA-ju voisko ubil prinaimensx 78 Iraknikis i poranil bolsx cxem dva sto. Bolsxost zxertvafs bili Irakju civilnikis.

2004-09-13 Vcxera bili vo Saudia obezglovilju tri civilju polcnikis ktor kontrabandili hasxisx. Obezglovenie, otrezba rukifs i nogifs, ili bicxenie es normalju karas pod islamju zakon.

2004-09-13 Tisicxis izraelju ekstremnikis protestijut vo Izrael proti planitju iztiaganie i peredomovenie iz okupacilju i kradilju oblastis Gazaf.

2004-09-13 Uragan Ivan ktor smertil prinaimensx 60 ludis vo Karibia, posle prohod nad Jamaika vnov siljuvil om kategoria 5 Uragan. Sovremuo uragan Ivan imajt vitr so bistrost plus cxem 260km/cxas, i dvigajt naprav zapadju Kubaf. Kubaju sxtatvedenie planijt evakuacit din i pol milion ludis iz ogrozilju obastis zapadju Kubaf.

2004-09-12 USA-ju voisko tut den napadilo obitatelju cxastis Bagdaduf. Soglosuo so autoritet 26 ludis bili smertilju i bolsx cxem 90 poranilju. Bolsxost zxertvas bili civilinikis.

2004-09-11 Mezxu smertilju cxecxnju terroristis Beslanju masakruf, polcia identifikil telo teror-nacxalnikuf, Nur-Pasxi Kulaev.

2004-09-11 Vo final tenisju Grand Slam, "US open" es dva Rusicas, Svetlana Kuznecova i Elena Dementjeva.

2004-09-11 Rosju ministr zagrancief, gospic Sergei Lavrov, deklaril zxe Rosia ne bu derzxit peregvoris so cxecxnju teroristis, ni Mashadov, ni Basaev.

2004-09-11 Vcera protestili tisicxis ludis vo Moskva pred Britzemju i USA-ju posoldomis proti Britzemju i USA-ju podpor dla Cxecxnju teroristis. Soglosuo so protestnikis USA i Britzem zloupotrebijut azil-pravo dla ohrona i ukritie teroristifs.Cxecxnju terorist Ilias Ahmadov polucxil azil vo USA, i cxecxnju terorist Ahmed Zakaev polucxil azil vo Britzem. Protestis bili veditlju ot Vladimir Zxirinovskivoi polit-parta.

2004-09-11 Tisicxis Iraknikis prodolgijut demonstacias proti "agresia okupacju voiskof" vo Bagdadju pred-grod "Sadr-Grod" gde USA-ju voiakis ubili mnoguo podporitelis om Muktada al-Sadr.

2004-09-11 USA-ju medialis tut den pomnijut napadenie Novjorkuf pred 3 rocxis. Poki USA-ju medialis stoianuo, den posle den, uzx tri rocxis gvorijut o napadenie Novjorkuf, plus brutalju napadenie Beslanuf iscxezil iz USA-ju medialis posle neskolk den i Beslanju teroristis es podporitju i ohronatju ot USA-ju rezxim.

2004-09-10 Protislavianizm vo Europsoiuz: Europsoiuz ignorijt narusxenies ludju pravos slaviansk etnikju mensxostifs vo Europsoiuz. Europsoiuz ignorijt zakritie Rusju sxolifs vo Latvia, i pravos Rusju mensxostuf dla prosvetenie vo svoi jazika. Sleditelis dumajut zxe to es tolk vopros vremuf do zabranenie vse slaviansk jazikafs vo Europsoiuz.

2004-09-10 Protislavianizm vo USA: silaju vzriv nisxtovil Ukrainju cerkov vo sever-vostokju USA-ju sxtat Konektikut, vo grod "Colchester" u Atlantju primorie. Polcia sledsvijt tut vzriv no Slavianis ocxekajut zxe USA-ju polcia bu "naidit nisxto". Protislavianizm i proti-slaviansk rasizm es pozvolitju vo USA i slaviansk sleditelis podozrejut zxe es podporitju ot USA-ju sxtatvedenie.

2004-09-10 Sever-Osetju parlament izvolil novju pervministr: gospic Alan Boradzov. Predidilju pervministr otstupil posle Beslanju teror-akt usled ktor 350 ludis bili smertilju.

2004-09-10 Indonezju islamistju teror-grup, "Gximaia Islamia" prinal otvetost za bomb-vzriv vo Indonezju glavn-grod Gxakarta ktor, soglosuo so nainovju raportis, smertil 9 i poranil bolsx cxem 180 ludis.

2004-09-10 Vo video-tasma peredavalju vo arabjuTV-siet al-Gxazira, pod-nacxalnik al-Kaidaf, Aiman al-Zauahiri, oglosijt zxe jugju i vostokju Afganzem es kontrolitju ot al-Kaida, i zxe USA es proigratsju ne tolk vo Afganzem no tozx vo Irak, i zxe es tolk vopros vremuf gda USA-ju voisko izkrovijt ili otbegijt iz Afganzem i iz Irak.

2004-09-10 Soglosuo so svidenie visxjusx USA-ju generalnikifs pred Senatju komitet USA narusxil Zxenevju Dogvor tapocx tainuo derzxil plus cxem sto zaklucxnikifs vo Irak bez uvedomenie Mezxunarodju Komitetuf om Cxervenju Krest.

2004-09-09 Vcxera velm silaju uragan "Ivan" udaril ostrov Grenada, ubil 12 ludis i vredil 90% domis. Uragan "Ivan" es kategoria 5 uragan ktor imajt 250km/cxas vitr; "Ivan" tper dvigajt vof napravenie Jamaika.

2004-09-09 Tut utro USA-ju okupacju voisko vo Irak napadil Irakju grodis Falugxa i Tal-Afar i ubil prinaimensx 10 ludis. USA-ju voina vo Irak i smertenie civilnikifs visxijt napruzxie i teror-aktis vo celoju Vset.

2004-09-09 Gde es krol-sxefis Cxecxnju terorizmuf za ktor Rosia oglosil 300 milion Rublis nagrad? Super-terorist Aslan Mashadov polucxil azil ot Busxvoi administracia i domovijt negde vo USA. Jegoi gvornik i pomocnik Ahmed Zakaev polucxil azil ot Britzemju administracia i domovijt negde vo Britzem. Zlozvernik Sxamil Basaev es ukritsju negde vo Kavkazju oblast. Dolzxbi Rosia tozx predlozxit azil dla Osama bin Laden takak USA i Britzem predlozxijut azil dla cxecxnju teroristis?

2004-09-09 Tut utro vzrivil silaju bomb u Australju posoldom vo glavn-grod Indoneziaf, Gxakarta. Usled pervju raportis prinaimensx 8 ludis bili smertilju i bolsx cxem 160 poranilju. Usled tut teror-akt cenis na Indonezju birza dolpadali.

2004-09-08 Pozxar vo Turcju miedzju kopalna u grod Kure ubil 19 kopanikis. Kopalna es priblizuo 180 km severuo ot Turcju glavn-grod Ankara.

2004-09-08 Brazilju autobus nesitsju 46 pasazxiris dolpadal vof propast. Prinaimensx 11 pasazxiris bili smertilju.

2004-09-08 USA-ju kozmosju kapsul "Genesis" doltreskil vo Mohaveju Pustinia vo USA posle 3 rocxju eksperimentis.

2004-09-08 Esxte tut den Britzemju propagandju medial "bbcworld" na svoi siet-stranka nazvajt cxecxnju super-teroristis Aslan Mashadov i Sxamil Basaev takak "rebels" (povstanikis) i "leaders" (veditelis). Ocxviduo Britzemju imperizm ne es miortvju.

2004-09-08 Rosju ministrie bezopasostuf oglosil nagrad 10 milion dolaris za informacia ktor pomocijt neutralizit cxecxnju teroristis Aslan Mashadov i Sxamil Basaev. Poskroz zverzlos ucxinilju i organizilju ot tut dva super-teroristis, USA-ju rezxim i medialis nazvajut tut super-teroristis "povstanikis". Soglosuo so tut logik, Osama bin Laden es tozx povstanik, i Busx dolzxbi pozvat jeg om vecxera i  dla peregvoris i predlozxit jeg vse sxto on zxelajt. Poskroz Rosju i Slavju podpor vo USA-ju borba proti terorizm, USA esxte imajt politia dva standardifs dla teroristis i podporijt proti-slaviansk terorizm.

2004-09-08 Posle vcxeraju smertenie prinaimensx 4 USA-ju voiakifs vo Irak, USA dosagil i perevisxil tragedju statist 1000 smertilju voiakifs vo Irakju voina - startilju ot tutvremju prezident Busx. Tutvremuo uzx 1129 koalicju voiakis bili smertilju vo Irak, vklucxuo slaviansk voiakis. Prezidentju kandidat Kerry obecxal iztiagat USA-ju voiakis iz Irak podcxas sledju cxtir rocxis.

2004-09-07 Tut den slucxili masaju soberenies i marsxis vo celoju Rosia proti terorizm. Tut den es tozx dvaju den zxalenief za Beslanju zxervas terorizmuf .

2004-09-07 Rosju sxtatvedenie, vklucxuo prezident Putin, kritikijut USA-ju sxtatvedenie za podpor cxecxnju terorizmuf. USA-ju sxtatvedenie prodolgijt so svoi mroz-voinaju mislenie, i prodolgijt so svoi podpor dla vse proti-Slaviansk teror-grupis. Posle protestis ot Rosju sxtatvedenie proti vstreties mezxu Busxvoi administracia i Cxecxnju  teroristis, vsegda otvetijut takak: "Rezervime nasx pravo gvorit so libkor grup".

2004-09-07 Posle zverzloju teror-akt vo Beslan, celoju Vset voprosijt gda Britzem bu stopit ohronat krol-sxef cxecxnju terorizmuf, Aslam Mashadov i pocx Britzem imajt dvarazju standard. Din standard proti arabju teroristis, i inju standard proti cxecxnju teroristis. Poki Britzem bu ohronat krol-sxef cxecxnju terorizmuf Mashadov, Kavkaznikis bu imat nikai mier i zverzlos bu prodolgit.

2004-09-07 Prosxlju nocx izraelju vrotletis napadili stadion vo Gaza, ubitsju 14 i poranitsju 20 palestinianis.

2004-09-07 Prosxlju nocx dorogju bomb ubil din USA-ju voiak poki jegoi konvoi proehal u mesto vzrivuf. Uzx 994 USA-ju i mnoguo inju "koalicju" voiakis bili ubilju vo Irak.

2004-09-07 Soglosuo so svidenie poimalju teroristuf iz Beslan, Beslanju teror-akt bil organizilju i vedilju ot Aslan Mashadov i Sxamil Basaev i ciel teror-aktuf bilo nacxit voina cxrez celoju Kavkaz. Soglosuo so sleditelis Aslan Mashadov es "Osama bin Laden" cxecxnju terorizmuf. Mashadov domovijt vo Britzem gde es ohronalju ot Britzemju sudis i sxtatvedenie i ot gde organizijt novju teror-aktis vklucxuo Beslanju zverzlo.

2004-09-06 Lecxaris uspehuo koncili serdceju ob-arterju hirurgia bilju USA-ju prezidentuf, gospic Bill Clinton. Clinton es tper 58 rocxju.

2004-09-06 Potokju doxzdis, zem-skolzis i potopis vo jug-zapadju Cxinaju provincia Sicxuan smertili uzx prinaimensx 76 ludis i inju 52 es iscxezilju. Cxinaju voisko probijt spasit ludis zapoimalju usled potopis.

2004-09-06 Vzriv voz-bombuf vo Irakju grod Falugxa tut den nisxtovil dva USA-ju "Humvee" vozis, ubil 7 USA-ju primor-voiakis i 3 Iraknikis.

2004-09-06 Usled uragan Frances vo jug-vostokju USA cxtir milionis ludis ostatili bez elektrik. Do tper es raportilju nikai zxertvas pricxinilju ot tut uragan. Prosxlju nocx Frances slabjuvil statil tropik-buria, no autoritet ostrozxijt zxe Frances mozx vnov siljuvit posle bu prohodit nad Florida i bu dosagit Karib-morie.

2004-09-05 Zem-skolzis i blesk-potopis vo jug-zapadju Cxinaju provincia Sicxuan smertili prinaimensx 19 ludis i inju 21 es iscxezilju.

2004-09-05 Vo Irak prodolgijt borba proti teroristis. Vo Irakju grod Latifia 12 Irakju polcnikis bili smertilju vo borba proti teroristis. Vcxera sam-ubitsju bombnik ubil 17 ludis vo Irakju grod Kirkuk.

2004-09-05 Vo Rosia prodolgijt zxalenie za zxertvas teroristju napadenief vo Beslan. Novju suma poginalju zalozxnikifs es 333. 420 spasilju zalozxnikis es esxte vo razlicxju lecxdomis, vklucxuo 234 detes. Teror-aktuf ucxastili 32 teroristis, iz ktor 30 bili smertilju. 10 smertilju teroristis bili Arabis, ostatju teroristis ziavuo bili Cxecxnianis.

2004-09-05 Silaju zemtrasenie trasil zapadju Japonia, no pricxinil nikai smertenie, tolk 4 poranilju. Zemtrasenie imal 6.8 gradusis Rihtersxkalaf.

2004-09-04 Bilju prezident USA-f, gospic Clinton, vcxera terpil mensxju serdce-napad. Jegoi lecxaris oglosili zxe Clinton bu operuvatju.

2004-09-04 Ekipazx Mezxunarodju Kozmosju Stanciaf (MKS) predgotovil MKS dla prinatie Europju gruz-raketifs ktor bu zapasit MKS ot Oktobr 2005.

2004-09-04 Vcxera posle cxecxnju teroristis nacxili ubit zalozxnikis i vzrivili dva bombis vnutr Beslanju sxkol, Rosju special-voisko bil prinudilju probit spasit ostatju zalozxnikis. Teroristis upotrebili detes takak cxlovekju sxtitis i strelili iz pozad detes. Posle pozxar nacxil vnutr sxkol teroristis ne-pozvolili detes otkrit oknos i mnoguo detes bili dusilju; spasiteli naidili mnoguo palilju telos. Soglosuo so nainovju statist priblizuo 322 bezvinju ludis, vklucxuo 155 detes, bili smertilju, 704 spasilju, no mnoguo spasilju ldis bili poranilju i potrebili lecxarju opeka. Special-voisko ubil 27 i zaderzxil 3 zxiznju teroristis. Soglosuo so raportis 3 inju teroristis ubegili, i autoritet zakril vse grancis kruguo obvlivilju oblast. Prinaimensx 10 teroristis bili iz Arabju krainis. Bolsxost oruzxief i vibuhivof bil ukrilju vo sxkol podcxas letoju ispravenies. 10 cxlenis special-voiskof bili smertilju.

2004-09-04 Italju politnik, gospic Julio Andreoti, oglosil zxe es nikai sumnenie zxe Cxecxnju teroristis i al-Kaida sorobijut. Andreoti tozx skazal zxe nedavnju visxenie terorizmuf es pricxinilju ot USA-ju napadenie Irakuf.

2004-09-04 Uragan "Frances" ktor es blizitsju Florida bil dol-klasifilju vof klas 2 uragan, posle toi vitr slabjuvil na mensx cxem 160 km/cxas.

2004-09-03 Novju mega-uragan "Frances" blizijt Floridaju Atlantju primorie ot Bahamaju ostrovis. Uragan "Frances" es priblizuo dva raz plus velju cxem uragan "Charley" ktor napadil Florida pred tri tizxden.

2004-09-03 Nainovju otgodas pokazijut zxe mozxuo ot tisicx do 1200 zalozxnikis es vo Beslanju sxkol. Tut zverzlo cxecxnju ekstremnikifs es porovnimju tolk zo Nacistju zverzlos podcxas posledju Vsetju voina.

2004-09-03 Predstavateli Europsoiuzuf osudili ne tolk vzrivis dva Rosju letidlos no tozx vzriv u Moskvaju Rizxskaia metro-stancia takak kidnapenie detes vo Sever-Osetju grod Beslan: "Ne mozx egzistijt nikai obspravedlivenie za ubitie ili poranenie civilnikifs".

2004-09-03 Oruzxilju dezertnik vo Rosju Tih-okeanju primorie blizuo Vladivostok ubil tri polcnikis i poranil cxtirju. Polcia i voisko iskajut tut dezertnik.

2004-09-03 Zverzlo Cxecxnju teroristifs ktor kidnapili detes vo Sever-Osetju grod Beslan nai-dobruo pokazijt fakt zxe mucxijut zalozxnikis posred glod. Teroristis prinajut nikai eda, pitivo ili lekis dla zalozxnikis i tak opasijut zxizn i zdrovie detes i vse zalozxnikifs. Ne tolk terorizm, kidnapenies no tozx mucxenie. Tot pokazijt pravdaju lico Cxecxnju terorizmuf, i pokazijt pocx celoju Vset dolzx pomocijt izkorenit Cxecxnju terorizm i ekstremizm.

2004-09-02 Tut den prodolgili protestis proti sxkolju reform vo Latvia soglosuo so ktor Rusju sxkolis dolzx poucxit 60% subiektis vo Latvju jazika. Bolsx cxem 25 tisicx ludis ucxastili protestifs vo Laatvju glavn-grod Riga. Li Rusju i inju Slaviansk mensxostis imajut nikai pravos vo Europsoiuz?

2004-09-02 Plus cxem cxtir tisicx Palestinju zaklucxnikis vo Izraelju zaklucxilnas nacxili 17-ju den glod-straikuf. Zaklucxnikis protestijut proti zlo-upotrebenie vo Izraelju zaklucxilnas.

2004-09-02 Sud vo Haag nanudil advokat dla obrona om gospic Milosxevicx. Gospic Milosxevicx ne hce prinat advokat, on hce seba sam obronat.

2004-09-02 Zalozxnikju drama vo Severju Osetia prodolgijt. Soglosuo so nainovju informacia cxecxnju teroristju ekstremnikis derzxijut priblizuo 300 zalozxnikis, bolsxost detes. Rodzinnikis derzxilju zalozxnikifs ostatili celoju nocx krug oblezxilju sxkol.

2004-09-01 Generalju sektretarnik Sodinju Narodifs, gospic Kofi Annan, dnes viprosbal bistrju puskenie vse detes, roditelis i poucxitelis ktor bili poimalju ot cxecxnju teroristis vo jugju Rosia.

2004-09-01 Tut utro priblizuo 20 Cxecxnju teroristis napadili sxkol vo Rosju Sever-Osetia blizuo Cxecxnju granc, i poimali priblizuo 200 zalozxnikis: detes, poucxitelis i roditelis.

2004-08-31 Gospic Milosxevicx nacxil svoi obrona pred sud vo Haag oglositsju zxe obvinenies proti on es "bezskrupulju lgas" i "predatelju izkrivenies historiaf". Poka obviniteli imali tri den dla cxitanie obvineniefs proti on, Milosxevicx polucxil tolk cxtiri cxasis. Li mozx Milosxevicx ocxekat spravedlivju sudenie ot proti-slaviansk sud?

2004-08-31 Prinaimensx 8 ludis bili ubilju i neskolk poranilju usled vzriv voz-bombuf u vhod vof "Rizxskaia" podzemju metro stancia vo sred Moskvaf.

2004-08-31 Soglosuo so video ktor polucxil Arabju TV-siet al-Gxazira, Irakju ekstremistis ubili i obezglovili 12 Nepalju zalozxnikis "za sorobenie so USA-ju okupacju voisko".

2004-08-31 Dva Palestinju sam-ubitsju bombnikis pocxti odnakvremuo vzrivili dva autobusis vo Izrael i ubili 16 ludis. Bolsx cxem 90 ludis bili poranilju.

2004-08-31 Gospic Arun Gandhi, vnukic om Mahatma Gandhi, podcxas navestenie vo Palestinia, osudil nasilie ucxinilju proti Palestinju ludis i sovetil Palestinju ludis prinat beznasilju borba proti okupacia. Gandhi skazal: "utverdijte na vasx pravos i viprosbajte vasx svobod spokoinuo".

2004-08-31 Tut utro nacxil bilju prezident Jugslaviaf, gospic Slobodan Milosxevicx, svoi obrona pred sud vo Haag. Sleditelis viraznijut zxe sudenie om Milosxevicx i inju Slavju politnikifs iz bilju Jugslavia ziavijt takak rasistju presledenie Slavianifs, bo nikai sudnik imajt Slaviansk origin poskroz fakt zxe Slavianis es nai-velju etnikju grup Europuf. Tozx prokuratornica, gospica Carla del Ponte, es Sxveicarju Germanica, ktor imajt historia kradenief i germanizenief Slaviansk detes, i inju presledenie Slavianifs vo Sxveicaria. Gospica del Ponte ziavijt vinju iz narusxenies mezxunarodju Genocidju dogvoruf.

2004-08-31 Tut den nacxijt vo Rosju grod Socxi u Cxernju Morie verh-vstretie i besed mezxu Rosju, Germanju i Francju prezidentis, gospicis Putin, Schroeder i Chirac.

2004-08-30 Gvornik Rosju ministrief zagrancief, gospic Aleksander Jakovenko, oglosil zxe Rosia i Jordania besedijut o sposobis kak dosagit dolgvremju stabilizenie vo Irak. Tut tizxden bu priehat Jordanju krol Abdulah II dla ofisju navestenie Rosiaf.

2004-08-30 Irakju povstanikis vzrivili glavnju jugju neftvod. Soglosuo so Irakju perehodju pervministr gospic Alaui, tut napadenie vredijt Irakju ekonomia.

2004-08-30 Dalkuo kontrolilju bomb vzrivil vcxera pred ofis USA-ju firmaf vo Afganzemju glavn-grod Kabul. Tut firma zagotovijt ohrona dla Afganzemju neizvolilju "prezident" gospic Karzai. Dev ludis bili smertilju, vklucxuo prinaimensx 3 USA-nikis i 3 Nepalnikis.

2004-08-30 USA-ju voisko napadil Irakju povstanikis vo sever-irakju grod Mosul. Prinaimensx 34 ludis bili poranilju i dva Iraknikis bili smertilju. Sleditelis voprosijut pricxin dla tut napadenie. Mozxuo zxe USA-ju voiakis hceli "ugvorit" Iraknikis abi prinali USA-ju "demokratia".

2004-08-30 Prezident Mezxunarodju Olimpiadju Komitetuf (belgian Jacques Rogge) vcxera vecxer ofisuo koncil Olimpiad vo Grecju Aten. Olimpiad 2004 bil velju triumf dla Slaviansk atletnikis, dla Slaviansk sport i dla celoju Slavianstvo. Slaviansk atletnikis vigrali 185 medalis, bolsx cxem USA i Cxina spol.

2004-08-30 Usled ofisju oglosenie priblizuo 80 proc izvolitelis ucxastili prezidentju izvolbaf vo Rosju Cxecxnia. Vigral gospic Alu Alhanov, podporitju od centrju Rosju sxtatvedenie. Rezult izvolbaf podporijt Rosju utverdenies zxe Cxecxnju teroristis imajut malju podpor mezxu Cxecxnju obitatelis. Opozicju teroristis ne hcejut prinat proigra i obvinijut Rosju sxtatvedenie iz obman. Soglosuo so neutralju sleditelis es nikai dokazis zxe izvolba ne bil pravilnju.

2004-08-30 Vcxera protestili sto tisicxis ludis vo Novjork proti prezident Busx i jegoi mezxunarodju politia, specialuo proti Busxvoi voina vo Irak. Protestnikis nesili nadpisis takak: "Busx, velm dobrju lgar". Priblizuo 250 protestnikis bili zaderzxilju.

2004-08-29 Tut utro nacxil izvolba vo Rosju Cxecxnia. Podcxas izvolba polcia vnimala din mlodju muzx so plastju sak ktor hcel vhodit vo izvolbaju stancia. Posle polcia sledila tot mlodju muzx, on seba vzrivil i smertil. Nikai inju ludis bili poranilju.

2004-08-29 Soglosuo so al-Gxazira arabju TV dva Francju zxurnalistis bili kidnapilju vo Irak. Kidnapitelis viprosbajut perevrot Francju zakonuf ktor zabranijt nesenie musulmju glov-tkanis vo Francju sxkolis.

2004-08-28 Rosju sledstviteli uzx naidili sledis vibuhivof vo ostatie oba letidlofs ktor doltreskili pred neskolk denis. Islamistju grup "Islambouli Brigades" prinal otvetost za tut dva teror-aktis.

2004-08-28 Usled masaju protestis proti planilju navestenie USA-ju ministruf obronaf gospic Colin Powell vo Grecia, Powell anulil svoi navestenie. Grecju protestnikis vo Aten nesili proti Powell nadpisis takak: "Ubitel Powell, iscxezij!" i podobuo.

2004-08-28 Al-Sadrvoi milcia, takzvanju Mehdi Voisko, nacxili zmenit zaklucxnikis so Irakju rezxim. Zmenenie zaklucxnikifs es soglosju so peresmirie posredilju ot Vel-aiatolnik Ali al-Sistani. Tot peresmirie uzx podcxas neskolk denis normalizijt i spokoinijt situacia vo sviatju grod Nagxaf. Obitatelis i torg postupuo vernujut vof normalost.

2004-08-28 USA-ju federacju polcia FBI imajt dokazis zxe Izrael imajt vnutr Pentagon vo visxju mesto svoi sxpion. Usled dokazis tut Izraelju sxpion vo Pentagon imajt mozxost vlivit politia USA-ju sxtatvedenief i prezidentuf. Inju sleditelis dumajut zxe Izrael i Izraelju podpornikis imajut mnoguo sxpionis ne tolk vo Pentagon no tozx vo inju znacxju mestos vo razlicxju USA-ju institutis i ministries.

2004-08-27 Novju dokazis pokazijut zxe cxecxnju sam-ubitsju teroristis pricxinili avaria dva Rosju letidlofs pred tri den. Sledstviteli naidili sledis vibuhivof vo ostatie prinaimensx din letidlo i podozrejut prinaimensx din cxecxnju 27-rocxju zxen ktor dolzxbi but mezxu smertilju pasazxiris. Tut dva teror-aktis slucxili neskolk den pred Cxecxnju izvolba.

2004-08-27 Organizacia "Raportnikis bez Grancis" osudili ubitie Italju zxurnalistuf gospic Baldoni vo Irak takak "barbarju akt". Vo Italju glavn-grod Rim protestili bolsx cxem milion ludis proti voina vo Irak i proti prisutost Italju voiskof vo Irak.

2004-08-27 Kuba oglosil prestanie diplomatju otnosenief so Panama usled Panamaju amnestia dla dva agentnikis ktor probili ubit Kubaju prezident gospic Fidel Kastro vo rocx 2000.

2004-08-26 Irakju vel-aiatolnik Ali al-Sistani priehal vo svoi domof vo Nagxaf abi spokoinil situacia vo tut Irakju sviatju grod. Jegoi priehanie vitali tisicxis grodnikis Nagxafuf.

2004-08-26 Tisicxis studentis i poucxitelis vo mensxostju sxkolis vo Latvia protestijut proti politia Latvju sxtatvedenief nisxtovit etnikju mensxostis i prinudit etnikju mensxosti ucxit vo Latvju jazika vmest vo svoi rodju jazikas. Takai politia narusxijt ne tolk cxlovekju pravost mensxostifs, no tozx mezxunarodju genocidju dogvor. Ziavuo Europsoiuz imajt inju zakonis dla Slavianis cxem dla inju narodostis, i razkrituo pozvolijt ugnetenie i nisxtovenie Slavianifs i slavsk kulturifs, vo stil nacistju ugnetenief.

2004-08-26 Mina-metju napadenie mecxetuf vo Irakju grod Kufa ubil 25 i poranil prinaimensx 60 ludis. Plus pozd marsx protestnikifs bil obstrelitju ot neznalju snaiperis. Iraknikis obvinijut USA-ju voisko.

2004-08-26 Tut den imajut ludi vo Rosia den zxalenief za zxertvas dva pred-vcxeraju aviacju avarias vo ktor poginali 89 ludis gda dva Rosju letidlos tipuf TU-134 i TU-154 pocxti odnakvremuo doltreskili.

2004-08-25 Sovremuo so napadenie sxiitju groduf Nagxaf i Imamnik Ali Mecxet, USA-ju letidlos delali naletis na sunitju grod Falugxa, severuo ot Bagdad.

2004-08-25 Irakju vel-aiatolnik Ali al-Sistani posle zagrancju lecxenie vernul vof Basra i spesxil vse Irakju ludis, specialuo vse sxiitnikis, abi marsxili vof grod Nagxaf, i abi so svoi marsx spasili Nagxaf pred opustosxenie ot USA-ju voisko i ot voisko Irakju marionetju rezximuf.

2004-08-25 Cxina nacxil evakuacit obitatelis iz jug-vostokju primorju oblast pred taifun Aere ktor ocxekajut dnes vecxer ili zavtra. Autoritet uzx evakuacil cxetvert milion obitatelis.

2004-08-25 Dva Rosju letidlos ktor vcxera vecxer vzletili iz odnakju Moskvaju "Domodedovo" letisxte pocxti odnak-vremuo vzrivili vo vozduh kratuo pred 23 cxasis Moskvaju vrem. Slediteli podozrejut Cxecxnju teroristis. Vo tut dva avarias priblizuo 90 ludis utratili zxizn.  Tozx vcxera vzrivil bomb u Moskva-ju autobus-ostanka i poranil cxtir ludis. Ziavuo tut vse tri teroristju napadenies es poviazju i ucxinilju ot odnakju teroristju grup.

2004-08-24 Pocxti tri sto otbegnikis iz bedaju krainis pristanili na Italju ostrov Lampedusa. Italju autoritet podozrejt zxe to ne es polit-otbegnikis no tolk ekonomju otbegnikis ktor iskajut plus dobrju zxizn vo Europsoiuz.

2004-08-24 Ministr obronaf Irakju ne-izvolilju rezximuf deklaril ultimatum proti Mehdi voisko ktor esxte derzxijt Imamnik Ali Mecxet vo Irakju grod Nagxaf. Ministr grozil: "otidijte ili umirajte". Irakju ne-izvolilju rezxim derzxijt moc so podpor ot bolsx cxem sto tisicx USA-ju voiakis.

2004-08-24 Cxinaju telekomunikacju firmas pokazijut interes zakupit Rosju telekomunikacju softver. Sorobenie mezxu Rosia i Cxina vo oblast telekomunikaciaf rastijt velm bistruo.

2004-08-24 USA-ju sxtatvedenie vnov vmesxajt vo Ukrainju vnutr-politia skroz kritikenie konstruktenief kanaluf mezxu Dunav i Cxernju Morie vo jugju Ukrainzem.

2004-08-24 Voz-bomb ktor vzrivil tut utro vo jugju Bagdad ubil dva ludis. Bomb cielil ubit ministr prosvetenief gospic Sami al-Mudhaffar. Ministr ubegil bez poranenie.

2004-08-23 Ekonomju rastenie Ukrainiaf vo pervju sxes mesiacis 2004 bil 13,5%. Prezident Ukrainiaf, gospic Kucxma, imajt ciel velicxenie Ukrainju ekonomiaf o 100% podcxas sledju 10 rocxis.

2004-08-23 Sever-Koreaju ministrie zagrancief oglosil zxe dalkjusx peregvoris so USA es nesmislju tapocx USA otvergil i anulil vse bilvremju dogvoris.

2004-08-23 Kuba otvergil USA-ju "pomoc" dla zxertvas uraganuf Cxarli vo Kuba. Ot USA prelozxilju "pomoc" tolk 50 tisicx dolaris Kuba otvergil takak unizitsju. Kuba otgodat zxe ekonomju vred pricxinilju ot USA-ju sankcias es uzx 72 gigalion dolaris.

2004-08-22 Vo Venezuela dol-treskil voiskoju letidlo tipuf "Short C-35 Sherpa". Avaria smertil 25 pasazxiris i dva cxlenju ekipazx. C-35 Sherpa letidlos es gotovilju vo USA.

2004-08-22 Posle vcxeraju bombenie politju soberenief opozicju partaf ktor smertil 19 i poranil 300 ludis, dnes nacxili vo celoju Bangladesx opozicju protestis proti sxtatvedenie.

2004-08-22 Scxot-proverka rezultifs Venezuelju referendumuf podtverdil vigra om Hugo Chavez i otvergil obvinenies USA-podporilju opoziciaf zxe referendum bil obmanju. Protinikis om Hugo Chavez (i Busxvoi rezxim) prostuo ne hcejut prinat proigra i planijut dalkjusx protestis i sabotazx.

2004-08-22 Vcxera USA-ju voisko zaderzxil sxef polciaf vo Irakju grod Ramadi. Pricxin zaderzxanief ne es znalju. Tozx vcxera vo grod Ramadi bil ubilju nacxalnik kriminalju polciaf. Ne es znalju esli tot dva slucxis vo Ramadi es sviazilju.

2004-08-21 Neskolk granatis ktor vibuhili podcxas soberenie opozicju partaf vo Bangladesxju glavn-grod Daka, poranili bilju perv-ministrica Bangladesxuf gospica Sxeih Hasina i smertili 19 inju ludis.

2004-08-21 Denis Rusju Kulturuf vo glavn-grod Macedoniaf Skopje koncili uspehuo i umozxili blizenie dva slaviansk narodifs i kulturifs. Denis Macedonju Kulturuf bu slucxit vo Rusia vo rocx 2005.

2004-08-21 Soglosuo so raportis voiskoju operuvanie krug Imamnik Ali Mecxet vo Irakju grod Falugxa bil vcxera vecxer pererivilju abi bili umozxilju dalkjusx peregvoris.

2004-08-20 Maoistju povstanikis vzrivili dva bombis vo Nepalju glavn-grod Katmandu.

2004-08-20 Pakizemju komitet dla ludju pravos viprosbajt sledstvie smertenief duhnikuf "Kari Nor Mohamed" ktor umiral podcxas polcju viprosbanie. Pakizemju lecxaris falsxili jegoi smert-uverenie i skazali zxe umiral usled serdce-napad.

2004-08-20 Prosxlju nocx USA-ju letidlos bombili Nagxaf, specialuo Nagxafju grobisxte i oblast krug Imamnik Ali Mecxet.

2004-08-20 Novju dokazis pokazijut zxe lecxaris USA-ju voiskof podporili zloupotrebenie politju zaklucxnikifs vo Abu-Greib zaklucxilna i zxe nevnimali lecxarju opeka zaklucxnikifs. USA-ju lecxaris tozx falsxili smert-uverenies, abi ukrili i maskili zloupotrebenie zaklucxnikifs i zverzlos USA-ju voiskof.

2004-08-20 Mezxunarodju cen neftuf neizbezxuo blizijt uroven 50 dolarifs za bocxka. Voina vo Irak i visxitsju spotrebenie es glavnju pricxinis visxitsju cenuf.

2004-08-19 Tut vecxer nacxil novju borba krug Imamnik Ali Mecxet vo Nagxaf. USA-ju voiakis probijut smertit Muktada al-Sadr i jegoi podporiteli vo mecxet. Usled raportis dva mecxetju vezxas bili vredilju.

2004-08-19 USA-ju voisko pricxinilo velju masakr vo predgrod Bagdaduf, Sadr-Grod. 50 Iraknikis i 1 USA-ju voiak bili smertilju.

2004-08-18 Soglosuo so raport ot FBI Albanis es novju mafia-sxefis vo USA. Albanis zamenili Italju mafia-sxefis vo USA i tper kontrolijut bolsx zlocxinitelis cxem libktor inju grup. Tper delajut Kosovoju Albanis vo USA proti USA-ju grodnikis tamsxto delali pred neskolk rocxis tolk vo Kosovo proti Serbis. Koncuo Ameriknikis imajut to sxto hceli.

2004-08-18 Rusju i Ukrainju pervministris Mihail Fradkov i Viktor Janukovicx tut den vo Socxi podpisili mezxuguverju dogvor o sorobenie vo strategju gazju i neftju promisl.

2004-08-18 Soglosuo so dopis puskilju ot al-Sadrvoi Bagdagju ofis i cxitalju vo Irakju Narodju Siezd, Muktada al-Sadr soglosijt otoruzxit svoi Mehdi voisko i vstupit vo Irakju politia.

2004-08-18 Prezidentis Rusiaf i Ukrainiaf vstretili uzx 9-ju raz tut rocx vo Rusju otdihju grod Socxi u Cxernju morie. Prosxlju raz vstretil Putin i Kucxma vo Jalta podcxas verhju vstretie organizaciaf Spolju Ekonomju Prostoruf.

2004-08-18 Tehnicxnikis vo Baikonur, Kazahzem, predgotovijut vzlet kozmos-korabuf "Soiuz" ktor bu prinesit rusju kozmosnaut Salizxan Sxaripov i USA-ju astronaut "Leroy Chiao" vof Mezxunarodju Kozmosju Stancia dla sxes-mesiacju poslanie. Triju cxlen ekipazxuf esxte ne es znalju.

2004-08-17 Minametju napad vo sred Bagdaduf ubil prinaimensx 7 ludis. Irakju partizanis probili napadit polcju stancia no osxibili ciel.

2004-08-17 Kozmos-korab "Cassini" uziavil dva novju satelitis Saturnuf.

2004-08-17 Ot zagrancju silas podporilju i financilju opozicia ktor proigral vo Venezuelju referendum ne hce prinat rezult i planijt protestis i promislju sabotazx.

2004-08-16 Irakju narodju siezd soglosil poslat delegacia vof Irakju sviatju grod Nagxaf abi ugvorili duhnik Muktada al-Sadr i jegoi podporitelis otidit iz Imamnik Ali Mecxet.

2004-08-16 Venezuelju prezident Hugo Chavez vigral referendum 58 proti 42 procent. Venezuelju izvolitelis podtverdili Chavez vo prezidentju ofis. Protinikis, financilju i podporilju ot zagrancju mocis, hceli otberit Chavez iz prezidentju ofis i zamenit Chavez za marionetju rezxim. Prosxlju prezident USA "Jimmy Carter" ktor kontrolil referendum podtverdil Chavezvoi vigra.

2004-08-15 Rusju ministr obronaf, gospic Sergei Ivanov, oglosil zxe Rusia bu dalkue razvit svoi strategju jadroju voisko.

2004-08-15 Prezident Busx navestijt oblastis Floridaf ktor bili afektilju ot uragan Cxarli. Sleditelis ukazijut zxe Busx zloupotrebijt tut prirodju katastrof dla pred-izvolbaju propagand.

2004-08-15 Rusju aviacju promisl imajt problem konkurit proti intensivuo subsidilju Europju i USA-ju aviacju promisl. Ekspertnikis viraznijut zxe dla prezxitie Rusju aviacju promisl dolzx koncentrit na neskolk nai-uspehju letidlos, i zxe potrebijt subsidias ot Rusju sxtatvedenie.

2004-08-15 Tut den slavnijt Belarusia den vozduh-voiskof. Tisicxis ludis zgledili vozduhju predziavenie pilotifs i parasxutnikifs vo predgrod Minskuf.

2004-08-15 Tut den umiral vo Irak ukrainju voiak kapitan Jurij Ivanov. Ivanov bil smertilju ot mina jug-vostokuo ot Bagdad. Uzx 7 ukrainju voiakis bili smertilju vo Irak i 20 bili poranilju.

2004-08-15 Tisicxis ludis protestili vo ulcas jug-Koreaju glavn-groduf Seoul proti planis sxtatvedenief poslat voisko vof Irak.

2004-08-15 Usled teroristju bombju napadenie vo Indju sxtat Asam, poginali 18 ludis.

2004-08-15 Serial bombifs vzrivil vo Bagdadju zelenju zona, gde es ukritju neizvolilju sxtatvedenie Irakuf. Vzrivis slucxili podcxas recx perehodju prezidentuf gospic Alaui.

2004-08-15 Otdel Ruandaju voiskof priehal vof Darfur. Ruanda es pervju Afrikju krain ktor poslal voisko vof Darfur, ohronat priblizuo 80 sleditelis Sodinju Narodifs.

2004-08-15 Dosagimju rezultat uraganuf Cxarli i buriaf Boni vo Florida pokazijt zxe prinaimensx 18 ludis bili ubilju. To es mensx zxertvas cxem ekspertnikis ocxekali.

2004-08-15 Tut den slucxijt vo Venezuel referendum o prezident Hugo Chavez. Protinikis om Hugo Chavez hcejut vo tut referendum otberit Chavez iz ofis. Naprotiv Hugo Chavez obvinijt protinikis zxe referendum es financilju i organizilju ot USA-ju tainju sluzxbas i zxe hcejut zamenit jegoi nezavisju sxtatvedenie so USA-ju marionetis.

2004-08-14 Sxiitju duhnik Muktada al-Sadr viprosbal otstupenie neizvolilju marionetju rezximuf Irakuf. Al-Sadr gvoril zxe to es zxelanie Irakju ludis i zxe on borbajt za Irakju narod. Sleditelis podtverdijut zxe al-Sadr es mnoguo bolsx popularju cxem sovremju rezxim.

2004-08-14 Vo polakju grod Krakov vo vek 93 rocxis umiral Nobelju laureat gospic Cxeslav Milosx.

2004-08-14 Prosxlju nocx dobruo oruzxilju i organizilju grup napadil Tutsis iz Kongo vo otbegnikju tabor vo Burundia. Grup ubil bolsx cxem 150 Tutsiju otbegnikis.

2004-08-14 Soglosuo so raportis Irakju sxtatvedenie obecxal zxe ne bu zaderzxit duhnik Muktada al-Sadr. No sleditelis voprosijut esli es mozxju verit Irakju marionetju sxtatvedenie?

2004-08-14 Irakju autoritet zakril glavnju neft-trubvod v oblast groduf Basra, usled trevog om sabotazx. Sleditelis dumajut zxe tot cxin bu podporit dalkjusx visxenie cenifs neftuf.

2004-08-14 Rusju bez-pilotju gruz-raket "Progres M-50" uspehuo pristanil u Mezxunarodju Kozmos-Stancia i prinesil potrebju palivo, voda i kislor dla ekipazx.

2004-08-14 Nezavisju Irakju duhnik Muktada al-Sadr viprosbajt peresmirie mezx jegoi poklonnikis i USA-ju okupacju voisko. Sleditelis ne ocxekajut zxe USA bu prinat tut predlozxenie peresmirief tapocx nevipolnijt USA-ju glavnju ciel: smertit Muktada al-Sadr i takak otpirat jeg mozxost ucxastit vo buvremju izvolba proti marionetju rezxim.

2004-08-14 Posle udarenie Floridaju breg, uragan "Charley" (Cxarli) utratil sila i iz kategoria 4 krug-buria statil kategoria 1 buria. Charley pricxinil mensx vred cxem ludis ocxekali. Poskroz malju vred pricxinilju ot tut uragan, prezident Busx deklaril Florida katastrof-oblast. Takak hce Busx so sxatju dengi dla katastrof-oblast kupit izvolitelis vo blizitsju prezidentju izvolba.

2004-08-13 Katastrofju situacia Turcju koleafs i poezdifs vnov pricxinil izkoleanie poezduf. Tut den gruz-poezd izkoleal vo sredju Turcia no scxastuo pricxinil nikai smert.

2004-08-13 Velm opasju uragan "Charley" (Cxarli) blizijt Floridaju breg. Uragan Charley es kategoria 4 krug-buria. Milionis ludis predgotovijut dla tut prirodju katastrof.

2004-08-13 Tut vecxer nacxil Olimpiad vo grecju glavn-grod Aten. Grandiozju obrad razkritief zgledili 70 tisicx ludis vo olimpiadju stadion i milionis (ili gigalionis?) skroz televidenie.

2004-08-13 Mexzunarodju Olimpiadju Komitet viprosbal peresmirie vo Nagxaf podcxas Olimpiad no USA-ju gvornikis otskazali nekai peresmirie. Tot podtverdijt podozrenies zxe USA-ju voisko planil Nagxaf-ju masakr odnak-vremuo so Olimpiad abi ubegili medialju vnimanie.

2004-08-13 Poskroz masaju evakuacia bolsx cxem 400 tisicx ludis  vo Cxinaju jug-vostokju provincia Czxenczian (Zhejiang) taifun Rananim ubil uzx 115 ludis, poranil bolsx cxem 1800 ludis, nisxtovil pocxti 19 tisicx domis i mnoguo urozxa vo celoju provincia.

2004-08-13 Soglosuo so oglosenie sxiitju gvornikifs, gospic Muktada al-Sadr bil poranilju ot sxrapnel, no ocxekajut zxe posle lecxenie vo Imamnik Ali Mecxet bu zdrovit.

2004-08-12 Rusju prezident, gospic Vladimir Putin, oglosil visxenie sxtat-budzxetuf dla obrona o 40%. Mezxunarodju sleditelis vitajut tut stup i dumajut zxe bu pomocit rovn-vazxie silafs vo Vset.

2004-08-12 Sleditelis podozrejut zxe USA-ju Nagxafju masakr bil planilju slucxit odnak-vremuo so Olimpiad abi raportenie o tut masakr bil ukrilju pozad raportenie iz Olimpiad.

2004-08-12 Iranju sxtatvedenie podal Irakju posolnikuf vo Teheran protest proti zaderzxenie Iranju zxurnalistifs vo Irak.

2004-08-12 Vo Cxinaju provincia Czxenczian nacxil evakuenie 278 tisicx ludis usled buria i blizitsju taifun Rananom.

2004-08-12 Britju autoritet pozvolil pervju klonenie cxlovekju embrionifs dla terapju cielis.

2004-08-12 Usled masaju protestis vo Macedonju glavn-grod Skopje, macedonju parlament otrocxil novju zakon o vnov-razdelenie Macedoniaf. Novju zakon bil viprosbalju ot Europsoiuz i podajt bolsx moc i teritoria dla albanju mensxost.

2004-08-12 Nalet USA-ju voinaju letidlofs na Irakju grod al-Kut ubil 72 ludis i poranil bolsx cxem 150. Bolsxost zxertvas bili mierju i bezoruxzilju grodnikis. Grod al-Kut es din iz neskolk vazxnju centrifs sxiitju odolenief proti USA-ju okupacia.

2004-08-12 USA-ju voisko vo Irak startil velju voinaju ofenziv proti Irakju grod Nagxaf, i specialuo proti podporitelis nezavisju sxiitju duhnikuf Muktada al-Sadr. Ciel ofenzivuf ziavijt smertenie om Muktada al-Sadr, i takak vonklucxenie politju opoziciaf.

2004-08-11 Sotreskenie dva turcju poezdifs pricxinil smert prinaimensx 6 ludifs i poranil priblizuo 100.

2004-08-11 Polakju fermaris vo severju Polakia blokili dorogis vklucxuo Polakuo-Rusju granc-perehod vo Bezledi. Takak hcejut zemdelatelis protestit proti nizju zakupju cenis psxencuf i repaf.

2004-08-11 "Progres" gruz-raket nesitsju 2 i pol tona zapasuf dla Mezxunarodju Kozmosju Stancia "ISS" uspehuo vzletil iz Baikonur.Gruz-raket nesijt voda, kislor i palivo.

2004-08-10 Usled opustosxitsju dozxdis podcxas prosxlu mesiac plus cxem 40 tisicx rodzinis vo Severju Korea ostatili bez-domoju.

2004-08-10 Ukrainju centrju izvolbaju komitet planijt razdelenie reklamju resursifs vo razlicxju medialis mezxu vse 26 prezidentju kandidatis. Tper dva nai-silaju kandidatis ziavijut Viktor Janukovicx i Viktor Juwxenko.

2004-08-10 Prosxlju nocx slucxili dva bomb-vzrivis vo turistju cxast Istanbuluf. Soglosuo so nai-novju raportis dva ludis bili smertilju i 11 poranilju.

2004-08-10 USA-ju flot-pehot (primor-voisko) celoju nocx napadili sxiitju povstanikis vo sxiitju sviatju grod Nagxaf. Sleditelis vidijut napadenie Nagxafuf takak probka USA-ju okupacju voiskof vonklucxit i nisxtovit politju opozicia marionetju rezximuf. Sxiitju povstanikis borbajut ne-rovnvazxju voina proti dobruo orudilju USA-ju profesju voiakis so telo-pancir, vozduh-podpor, nocxju ocxkis i nai-modernju oruzxie.

2004-08-09 Ot USA-ju okupacju voisko vo Irak izberilju i podporilju guvernik groduf Nagxaf pozvolil voiskoju operuvanie blizuo nai-sviatju mecxet sxiitju Islamuf, "Imamnik Ali" mecxet. Vnutr "Imamnik Ali" mecxet es politju opozicnik sovremju Irakju rezximuf, duhnik Muktada al-Sadr.

2004-08-09 Usled dva avarias podcxas 1 den vo Japonju jadroju elektrikilna 5 robnikis bili smertilju i neskolk poranilju. Robnikis bili ubilju ot goracxju ne-radioaktivju par ktor imal temperatur bolsx cxem 200 gradusis. Soglosuo so Japonju gvornikis nikai radioaktivost ubegil vof obsredie.

2004-08-09 Egiptju voisko i breg-ohrona spasili 12 zagrancju nurnikis vo Cxervenju Morie. Piat portugalnikis, piat britnikis i dva belgianis utratili seba podcxas nurenie.

2004-08-09 Vibuh voz-bombuf 70 km severuo ot Bagdad ubil 7 polcnikis i poranil 14 ludis.

2004-08-09 Gruzinju ministr obronaf, gospic Georgi Baramidze, priehal vof Moskva dla besed so Rusju predstavatelis o situacia vo jugju Osetia.

2004-08-08 Dva bombis vzrivili vo Islamistju sxkol vo Pakizemju vel-grod Karacxi. Dva ludis bili ubilju i 42 poranilju. Motiv tut zlo-cxinuf ne es znalju.

2004-08-07 Irakju neizvolilju rezxim zakril ofis om al-Gxazira TV-siet vo Bagdad. Sleditelis vidijut tot cxin takak cenzur i probka Bagdadju rezximuf i toi USA-ju kontrolitelifs nisxtovit svobodju presa i opozicju politpartas vo Irak. Posred nisxtovenie opoziciaf hce tut rezxim derzxit moc vo Irak tozx posle buvremju izvolba.

2004-08-07 Tut den Rusia i rusju voda-voisko slavnijt svoi pervju morju pobed nad sxvedju voda-voisko vo rocx 1714. Tot pobed podal Rusia kontrol Baltmorief.

2004-08-07 Glovnik Tadzxikzemju proti-narkivoju agentiaf, gospic Gafor Mirzoev, bil zaderzxilju. Mirzoev es podozretju iz ubitie i derzxenie protizakonju oruzxief.

2004-08-07 Korab so siemdes pasazxiris plovitsju iz Dominikaju Republik vo Portorikof zagaduo iscxezil. Lodkas breg-ohronaf iskajut korab i pasazxiris.

2004-08-07 Usled neskolk sneg-lavinis vo Kirgizia na Han-Tegri verh neskolk alpinistis es iscxezilju i autoritet boiajt zxe tot alpinistis es smertilju.

2004-08-07 Munson dozxdis i potopis vo jugju Azia razsxirijut i cxislo zxertvafs es uzx bolsx cxem 1900 ludis.

2004-08-07 Uzx neskolk den USA-ju voisko masakrijt Sxiitnikis krug i vo Irakju sviatju grod Nagxaf. Masakrenie slucxijt pod imen i so podpor ot marionetju, ne-izvolilju rezxim Irakuf ktor boiajt nezavisju i popularju duhnik Muktada al-Sadr. Al-Sadr imajt razsxirilju podpor mezxu obitatelis Irakuf i mozxbi vigrat izvolba i iztiskit marionetju USA-ju podporilju rezxim.

2004-08-06 Rusju posolnik vo Sodinju Narodis oglosil zxe pravos Serbju i inju etnikju mensxostifs vo Kosovo es bolsx i bolsx narusxitju i zxe onivoi izolenie visxil podcxas prosxlju tri rocxis.

2004-08-06 Tut utro Rusju grancnikis hvatili bolsx cxem tisicx kilogram heroinuf na Tajikzemju - Afganzemju granc.

2004-08-05 USA-ju okupacju voisko vo Irak visxil nasilie vo Irak posle napadil podpornikis om duhnik Muktada al-Sadr vo Nagxaf. Podcxas napadenie, Sadrvoi "Mehdi Voisko" dol-strelil din USA-ju vrotlet.

2004-08-05 Soglosuo so raport osnovilju om svidenie tri britju zaklucxnikifs iz Guantanamo, vse zaklucxnikis vo USA-ju voina-baz vo Guantanamo bili sistemuo mucxilju i zloupotrebilju.

2004-08-05 Podcxas pozxar vo prazden-centr vo vostokju Francia poginali prinaimensx 7 detes vo vek ot 13 do 15 rocxis. Pricxinis pozxaruf esxte ne es znalju. Prazden-centr bil sxkol dla kon-jehanie.

2004-08-05 Vse 15 pasazxiris i pilotis, na Mi-8 vrotlet ktor dol-treskil vo Tiumanju oblast Rusiaf poginali.

2004-08-05 USA-ju ministie zagrancief oglosil svoi interes vo problemis mezxu Jug-Osetia i Gruzinia. Sleditelis dumajut zxe USA-ju sxtatvedenie hce zloupotrebit tut problemis abi mozx vstupit vof i kontrolit sredju Azia.

2004-08-04 Vsetju Torgju Organizacia (VTO) vo Zxenev resxil zxe cukor-subsidias Europsoiuzuf narusxijut globju torgju upravenies i takak VTO podporil zxalovba predlozxilju ot Australia, Brazilia i Taizem.

2004-08-04 Cen neftuf vo Novjork dosagil novju rekord 44,34 USA-dolarifs. Nektor analiznikis boiajut zxe rekord cenis neftuf mozx vredit Vsetju ekonomia.

2004-08-04 Posle USA-ju i Britju voiakis tper tozx neskolk Danzemju voiakis es podozrelju iz zloupotrebenie Irakju zaklucxnikifs.

2004-08-04 Vo Irakju grod Mosul usled voina proti okupacju voisko 12 ludis poginali i 26 bili poranilju. Vse smertilju ludis bili civilnikis.

2004-08-04 Rusju sxtatvedenie otskazal vse otvetost za 200 tisicx smertilju Polakis podcxas Varsxavaju povstanie proti Germanis. Podcxas tot povstanie Rusju voisko tozx voinal proti germanju fasxistis i ne mozxil pomocijt Polakju povstanikis. Osxepotis razsxirilju vo Polakia proti Rusju svoboditelis es ocxvidju probka razsxtepit Polakis, Rusis i inju Slavianis, drug proti druguf.

2004-08-04 USA-ju voisko pokazijt interes postroit voina-bazis vo Bulgaria. Na primer soglosuo so USA-ju posolnik vo Bulgaria, gospic James Pardew, USA pokazijt interes zanat voina-baz Novo Selo vo vostokju Bulgaria. Inju krainis ktor pozvlolili vstup USA-ju voiskof nemozx tof nigda izgonit: Kuba, Filipinia, Taizem, Germania... USA-ju voina-bazis vo razlicxju krainis es upotrebitju ne tolk dla trenirenie voiskof no specialuo dla sxpionenie, kontrol i manipulenie politju razvitief vo tot krainis.

2004-08-04 Podnacxalnik soiuzuf rusju kazakifs, gospic Vladimir Naumov,  bil ubilju vo Moskvaju predgrod. Prokuratur sledstvijt tut zlocxin.

2004-08-04 Tut den slavnijut obitatelis Gibraltaruf 300 rocxis zanatief Gibraltaruf ot Britju voisko. Pred 300 rocxis Britju voisko izgonil Espanju obitatelis iz Gibraltar i osnovil voina-baz. Vo Espania protestijut ludis tut kazxdrocxie okupaciaf.

2004-08-03 Usled osxibka USA-ju zem-kontrolnikuf komunikacia mezx zem-kontrol i dva kozmos-nautis vo Mezxunarodju Kozmosju Stancia, podcxas onivoi kozmos-prohodka, bil pererivilju podcxas dvades minutis. Rusju zem-kontrolnikis spasili situacia posred tvorenie komunikaciaf cxerez inju kanalis.

2004-08-03 USA-ju voisko vo Afganzem masakril priblizuo 50 ludis, podozrelju iz odpor proti Afganzemju ne-izvolilju sxtatvedenie. Masakr slucxil blizuo Pakizemju granc.

2004-08-03 Vse USA-ju kozmos-odevis vo Mezxunarodju Kozmos Stancia es defektju usled nedostacxju holodenie i USA-ju astronautis dolzx upotrebit Rusju kozmos-odevis.

2004-08-02 Organizilju kriminalnikis vkidali rukju granat vof kasino vo Prag i poranili prinaimensx 18 ludis vklucxuo din dete.

2004-08-02 Ogromju pozxar vcxera vecxer vo proda-centr vo glavngrod Paraguaiuf, Asuncion, ubil prinaimensx 275 kupitelis. Soglosuo so sviditelis, dveris proda-centruf bili zaklucxilju i ludis nemozxili izhodit.

2004-08-01 Dva bobmis tut utro vo Irakju grodis Mosul i Bagdad ubili prinaimensx sxes ludis. Posle polden vzrivili esxte 3 bombis vo Bagdad, pred 3 razlicxju kristju cerkovis.

2004-08-01 Tut den Sxveicaria slavnijt narodju sviatak.

2004-08-01 Tut den pomnijut Polakis 60-ju kazxd-rocxie Varasxavaju povstanief proti Germanju okupacia. Podcxas tot povstanie Germanis ubili bolsx cxem dva sto tisicx polakju zxenis, muzxis i detes.

2004-07-31 Teplju i sunceju pogod vo zapadju Europ pricxinil visxenie kvantituf otbegnikifs, specialjuo ekonomju otbegnikifs, ktor probijut vstupit vof Europsoiuz. Dobrju pogod darijt ekonomju otbegnikifs smelost peresecxit Sredzemju Morie i plovit vof Italia.

2004-07-31 Dozxdis i potopis vo Rumania ubili 8 ludis. Podcxas zapadju Europ imajt sunceju i teplju pogod, Portugal i Espania imajut pozxaris, vostokju Europ imajt holodju leto i dozxd, i Rumania imajt potopis.

2004-07-31 Sovetgrup Bezopasostuf Sodinju Narodifs perevazxuo prinal rezolucia ktor grozijt Sudan so sankcias, esli ne stopijut zverzlos vo zapadju oblast Sudanuf, to es vo oblast Darfur.

2004-07-30 Tri bombis vibuhili vo Uzbekzemju glavngrod Tasxkent. Dva bombis vzrivili u USA-ju i Izraelju posoldomis, i triju bomb vibuhil u glavnju prokuratur. Spol Tasxkentju bombis ubili 3 i poranili 9 ludis. A novju grup, takzvanju Islamju Gxihad, dopuskil kladenie bombifs.

2004-07-30 Vzriv gaz-trubvoduf vo jugju Belgia ubil prinaimensx 17 i poranil priblizuo 200 ludis.

2004-07-29 Neskolk Ukrainju polit-partas sodinili abi podporili prezidentju kandidatur gospicuf Viktor Janukovicx. Ukrainju prezidentju izvolba bu slucxit om 31-ju Oktobr 2004.

2004-07-29 Perehodju prezident Irakuf, gospic Aiad Alaui, hvalal novju plan Saudju Arabiaf, poslat musulmju voisko vof Irak abi pomocili spokoinit situacia vo Irak.

2004-07-29 Cenis neftuf dosagili historuo naivisxju uroven, kruguo 42 dolaris za bocxka.

2004-07-29 Centrju Bank Rusiaf, CBR, anulil licencias tri rusju bankifs: Promexbank, Moszxilstroibank i Torgovju Sberbank. Pricxin anulenief, soglosuo so CBR, es narusxenie federacju bankju zakonifs.

2004-07-29 Katarju apelacju sud tut den resxijt apelacia dva Rusju grodnikifs ktor bili osudilju ot nizju sud za ubitie vediteluf om Cxecxnju opozicia, Jandarbiev, vo Katar.

2004-07-28 Rodzinis 6 Iraknikis ktor bili mucxilju i ubilju ot britju okupacju voisko viprosbajut nezavisju voprosenie onivoi smert ot Sodinju Narodifs.

2004-07-28 Okupacju voisko tut den ubil 35 Irakju povstanikis vo grod Suwayra, juguo ot Bagdad. Pocxti sovremuo sam-ubitsju voz-bombnik ubil priblizuo 70 ludis vo Baquba. Mensxju bomb vo Bagdad ubil sxes ludis. Sleditelis voprosijut gda stopib tut nasilie i terpenie vo Irak?

2004-07-28 Mezxunarodju humanizmju organizacia "Lecxaris bez Grancis" oglosil svoi iztiaganie iz Afganzem usled kidnapenies i ubities humanizmju dobrovolnikifs.

2004-07-28 Polcnik delatsju uzx piat rocxis vo Cxileju posoldom vo Kostarika zanal 9 zalozxnikis, i posle ubil 3 iz zanalju zalozxnikis i seba. Pricxin jegoi gnev ne es znalju.

2004-07-28 Tut rocxju letoju dozxdis i potopis vo jugju Cxina smertili bolsx cxem 400 ludis i prinudili 1,5 milion ludis evakuacit svoi domos.

2004-07-28 Sodinju Narodifs Visxju Komisia dla Otbegnikis kritikil Sxveicarju sxtatvedenie, specialuo gospic Christoph Blocher, usled planis delat zxizn dla politju otbegnikis plus slozxju. Gospic Blocher, novju cxlen Sxveicarju prezident-grupuf, tozx vedijt Sxveicarju ekstremnikju i rasizmju parta SVP.

2004-07-27 VTO (Vsetju Torgju Organizacia) nacxil peregvoris so Libvia o mozxju vstupenie Libviaf vo tut 147-narodju Vsetju organizaciaf. Neponimamuo takai vazxnju krainis takak Rusia i Ukrainia ne es cxlenis om VTO.

2004-07-27 Tut rocxju jug-Azju munsonju dozxdis i potopis vo India, Bangladesx, Pakizem i Nepal smertili uzx bolsx cxem tisicx ludis. Vo nizju i ploskju Bangladesx 2/3 krainuf es pod voda i 1/5 obitatelis es bez domoju.

2004-07-27 Cxtir-denju teatrju siezd USA-ju "Demoktratju Partaf" nacxil vcxera vecxer vo Boston. Glavnju ciel tut siezduf es oznacxenie om John Kerry takak Demoktratju prezidentju kandidat vo tut osenju USA-ju prezidentju izvolba. Inju ciel tut siezduf es visxenie obrazuf Demokratju Partaf vo USA-ju publikju mnenie.

2004-07-27 Rusju prezident Vladimir Putin podporijt plus bistrju formenie Spolju Ekonomju Prostoruf i Volnju Torgju Zonaf so Ukrainia abi velicxili produktivost oba ekonomias.

2004-07-25 Vo Turcia slucxil novju poezdju avaria. Vo vostokju Turcia sotreskil poezd so autobus i smertil prinaimensx 14 ludis.

2004-07-24 Rusju ministr zagrancief, gospic Sergei Ivanov, otpiral raportis soglosuo so ktor Rusia planijt poslanie voiskof vof Irak. Soglosuo so Ivanov takai raportis i spekulenie es bezmisl.

2004-07-24 Vo Serbia nacxil triju europju konferencia proti-globaliznikifs. Vo predgrod Belgraduf vstretili priblizuo 500 predstavatelis Europju krainifs, i iz razlicxju Severamerikju, Jugamerikju, Azju i Afrikju krainifs.

2004-07-24 Opustosxitsju potopis vo Bangladesx pricxinili uzx bolsx cxem dva sto poginalju ludis.

2004-07-24 Vibuh bombuf vo Turcju Sredzem-morju turistju grod "Kemer" vo hotel "Valeri Plazx" ubil priblizuo 20 ludis, vklucxuo neskolk Slaviansk turistis.

2004-07-24 Dvades-piat cxlenju sxtatis Europsoiuzuf oznacxili svoi kandidatis vof Europkomitet. Uzx oznacxilju prezident Europkomitetuf, gospic Jose Manuel Durao Barroso, oglosil zxe kazxdju iz 25 kandidatis polucxib svoi mesto vnutr Europkomitet. Europkomitet es glavnju administrju i vipolnitsju organ Europsoiuzuf.

2004-07-24 Vo grod Mostar tisicxis ludis slavnili simbolju vnov-otkritie om "Starju Most" nad reka Neretva. Starju Most bil originuo postroilju vo rocx 1566 i bil podcxas jugslavju voina vo rocx 1993 razrusxilju. Starju Most simbolijt most razumenief mezxu vse Slaviansk ludis i most vnov-sodinenief celoju Slavianstvof.

2004-07-24 USA-ju prostor-agentia NASA oglosil mensxenie svoi mezxunarodju obviazaniefs om konstruktenie Mezxunarodju Kosmos-Stanciaf i polnju stopenie letifs kozmosju perevozuf "shuttle" do rocx 2010.

2004-07-24 Irakju ekstremnikis kidnapili visxju Egiptju diplomatnik i pokazali spol so 7 predvremuo kidnapilju sxoferis vo videotasma peredavalju ot Arabju televidenie al-Gxazira. Egipt predlozxil pomoc dla Irakju marionetju rezxim.

2004-07-23 Soglosuo so novju dokazis prosxlju pervministr Espaniaf, gospic Aznar, platil dva milion US-dolaris dla din USA-ju advokatju ofis abi polucxil ot USA-ju parlament cxest-medal. Dva milion dolaris otbral Aznar ot Espanju sxtat. Ne es jasnju esli jegoi cxin es podkupstvo ili kradenie ili oba. So svoi kupilju "cxest-medal" Aznar hcel dobrjuvit svoi obraz vo Espania i vo Vset posle jegoi podpor Busxvoi napadenief Irakuf.

2004-07-23 Usled 10-ju kazxd-rocxie izvolbaf om prezident Belorusiaf gospic Lukasxenko, malju grup protestnikifs scenali vcxera nasilju protest. Tut malju protest bil pereuvelicxju vo neskolk zagrancju medialis. Sleditelis dumajut zxe tut protest bil financilju ot zagrancju organizacias ktor hcejut zamenit sovremju Belarusju sxtatvedenie so svoi marionetnikis.

2004-07-23 Usled avaria poezduf vo Turcia poginali prinaimensx 36 ludis i duzinas bili poranilju. Avarilju poezd  jehal iz Istanbul vof Ankara i nesil 9 sluzxnikis i 234 pasazxiris. Pricxin izkoleanief esxte ne es znalju, no sleditelis podozrejut nadmerju bistrost i perestarju koleas.

2004-07-22 Generalju sekretarnik Sodinju Narodifs, gospic Kofi Annan, ostrozxil Sudanju sxtatvedenie zxe ne delajut dost abi stopili genocid i zverzlos ucxinitsju ot arabju milcias proti cxernju Afrikanis. Arabju milcnikis upotrebijut strah, grozbas i masaju znasilenies abi izgonili cxernju Afrikanis iz zapadju oblast Sudanuf, takzvanju Darfur oblast.

2004-07-22 Dva USA-ju borba-letidlos tipuf F-18 sotreskili vo vozduh nad USA-ju sxtat Oregon.

2004-07-22 Nepriatju pogod pricxinil potop vo neskolk oblastis Cxinaf. Autoritet prikazil evakuacia bolsx cxem milion ludis. Do tut vrem poginali usled potop uzx bolsx cxem 400 ludis.

2004-07-22 Filipinju sxofer ktor bil kidnapilju i plus pozd puskilju ot Irakju teroristis vernul vof Manila, Filipinia. Teroristis puskili filipinju sxofer posle filipinju sxtatvedenie iztiagal svoi voisko iz Irak.

2004-07-21 Japonia terpijt ot goracx-volna. Bolsx cxem 210 ludis polucxili teplost-udar i neskolk poginali. Vo neskolk mestos Japoniaf merili bolsx cxem 40 gradusis.

2004-07-21 Perevazxju bolsxost (150 proti 6) Generalju Asembliaf Sodinju Narodifs podporili Palestinju rezolucia i osudili konstruenie Izraelju barieruf krug Palestinju oblastis vnutr zanatju Palestinia. Tolk sxes Izrael-podporitsju krainis takak USA, Izrael, Australia i Kanada bili proti.

2004-07-20 Vzriv gazuf vo zapad-ukrainju Krasnolimanskaia vugol-kopalna ubil prinaimensx 31 sxahtaris. Piat sxahtaris es esxte vo podzemie, dvanades sxahtaris bili spasilju.

2004-07-19 Tut utro bil ubilju veditsju cxlen om Hezbolah vo Beirut. Posle vlazenie vo svoi voz, jegoi voz bil vzrivilju ot silaju bomb. Sleditelis podozrejut Izraelju tainju sluzxba.

2004-07-19 Irakju povstanikis vzrivili bomb u vhod vof al-Dora polc-dom vo jugju Bagdad. Bomb ubil prinaimensx 9, vkluxcuo 3 polcnikis, i poranil priblizuo 52 ludis.

2004-07-18 Nalet USA-ju letidlos na Irakju grod Falugxa ubil 14 i poranil prinaimensx 3 ludis. Soglosuo so Irakju lecxar ktor lecxil poranilnikis, mezxu zxertvas bili i zxeni i detes.

2004-07-17 Tut utro vzrivili vo Irak dva bombis. Din bomb vibuhil vo BAgdad blizuo domof Irakju ministruf om spravedlivost. Dvaju bomb vzrivil vo Irakju grod Mahmudiah. Ministr ne bil poranilju no bombis ubili prinaimensx 10 i poranili bolsx cxem 30 ludis.

2004-07-16 Sudenie bilju prezidentuf Jugslaviaf, Slobodan Milosxevicx, bil vnov otrocxilju usled Milosxevicxvoi zdrovie.

2004-07-16 Turcju autoritetis zaderzxili Azerbju letidlo. Turcis utverdijut zxe Azerbia dlugijt bolsx cxem 3 megalion dolaris din Turcju firma iz Istanbul. Tot firma postroil vo Azerbia tkan-zavod, no soglosuo so Azerbju sxtatvedenie postroilju zavod bil mensxju cxem planilju.

2004-07-16 USA-ju ministr zagrancief, Colin Powell, kritikil nezavisju Arabju TV-stancia Al-Gxazira za peredavanie video-tasmas ktor Al-Gxazira polucxil ot teroristis. Sleditelis dumajut zxe realuo sxto naibolsx razdrazxdijt USA-ju sxtatvedenie es zxe Al-Gxazira peredavajt nezavisju zvestis ktor USA ne mozx kontrolit i cenzurit takak CNN i inju USA-ju medialis.

2004-07-16 Bilju Vsetju sxah-cxampion "Bobby Fischer" bil zaderzxilju vo Japonia usled USA-ju obvinenie zxe narusxil blokenie Jugslaviaf bo ucxastil sxah-cxampionief vo Jugslavia vo rocx 1992.

2004-07-16 Ogromju sxkolju pozxar vo jug-Indju grod Kumbakonam, vo sxtat Tamil-Nadu, ubil prinaimensx 90 detes vo vek mezx 4 i 10 rocxis. Sxkolveditel bil obvinilju iz bezostrozxost.

2004-07-15 Soglosuo so Rusju prokuratornikis, gospic Mihail Hodorkovskij osnovil i vedil organizilju kriminal-grup, cxoi ciel bil obmanuo polucxit podelis vo privatizilju firmas. Popri Hodorkovskij bili obvinilju tozx Andrei Krainov i Platon Lebedev.

2004-07-15 Vcxeraju vzriv u Bagdadju Zelenju Zona ubil 9 i poranil 40 ludis. Vcxeraju vzriv bil pricxinilju ot sam-ubitsju voz-bombnik. Tut utro vibuhil silaju bomb vo zapad-Irakju grod Hadithah, blizuo glavnju polcdom; bomb ubil prinaimensx 10 i poranil neznalju cxislo ludis.

2004-07-14 Usled tiskenie ot kidnapnikis filipinju civilnikuf, filipinju sxtatvedenie nacxil iztiaganie svoi 51 voiakifs iz Irak.

2004-07-14 Teroristju kidnapnikis vo Irak uzx ubili din bulgarju civilnik i grozijut ubitie dvaju kidnapilju Bulgaruf, esli okupacju voisko ne vipolnijt onivoi viprosbas. Bolsx i bolsx Bulgaris voprosijut seba esli onivoi sxtatvedenie delal pravilnju resxenie ucxastit Irakju voinaf.

2004-07-14 Bagdadju Zelenju Zona statil tut utro "Dimju Zona", posle silaju vzriv. Vo "Dimju Zona" es mestovilju USA-ju i Britju posoldomis. Tocxnju pricxinis vzrivuf esxte ne es znalju.

2004-07-13 Palestinianis viprosbajut spesxju sidenie Generalju Asembliaf Sodinju Narodifs dla obdumanie resxenief Mezxunarodju Suduf vo Haag ktor osudil Izraelvoi konstuktenie barieruf krug Palestinju oblastis.

2004-07-13 Irakju ministr ludju pravofs oglosil zxe vo Irakju zaklucxinlas es 99 zagrancnikis i 5400 Iraknikis podozretju iz oruzxilju napadenies ili terorizm.

2004-07-12 Rusju prokuratornikis i polcia nacxili sledstvie ubitief redaktnikuf Rusju izdanief Forbes zxurnaluf, gospic Pavel Hlebikov. Gospic Hlebikov kritikil Rusju oligarhnikis i sleditelis podozrejut zxe jegoi ubitie bil pomst ot kritikilju Rusju oligarhnikis.

2004-07-12 Bilju USA-ju prezident Gximi Karter (Jimmy Carter) priehal na polostrov Kamcxatka dla prazdenis. Karter priehal na svoi privatju krilolet.

2004-07-12 Poskroz osudenie Izraeluf  ot Mezxunarodju Sud vo Haag, Izrael prodolgijt konstuktenie barieruf krug Palestinju oblastis. Resxenie Mezxunarodju Suduf pogledijut Palestinianis takak moralju pobed nad Izrael.

2004-07-11 Alzxirju sud osudil nezavisju zxurnalist, gospic Hafnaoui Ghoul, om tri mesiacis zaklucxilnaf.

2004-07-08 Bulgarju prezident gospic Georgi Parvanov i jegoi zxen priehali vof Sankt Peterburg dla ofisju navestenie.

2004-07-08 Cxislo ubilju koalicju voiakifs vo Irak dosagil 1000, vklucxuo 21 slaviansk voiakifs: 6 Bulgaris, 6 Polakis, 6 Ukrainis i 3 Slovakis.

2004-07-07 Siemdes-din-rocxju (71) prezident Austriaf, Thomas Klestil (Tomasx Klesxtil), umiral usled serdceju problemis. Novju austrju prezident, Heinz Fischer (Hainc Fisxer), bu vovodilju vo ofis tut cxetverak.

2004-07-06 Raport Sodinju Narodifs vivodijt zxe imun-bolez sxirijt plus i plus bistruo i zxe ludstvo es proigratsju borba proti tut infekcju i smertuo opasju bolez. Uzx 38 megalion ludis vo celoju Vset es infekcilju so imun-bolez.

2004-07-05 Tut den indonezju glositelis izvolijut vo pervju pramju prezidentju izvolba novju prezident. Sleditelis predskazajut zxe tutvremju prezident gospica Megawati Sakarnoputri bu iztiskilju i ocxekajut zxe novju prezident bu gospic Susilo Bambang Yudhoyono.

2004-07-04 Vo Europju Futbalju Cxampionstvo 2004 vo Portugal vigral Grecia. Soglosuo so ekspertnikis naidobrju futbol-grup imal Cxehia, i Grecia vigral tolk usled scxastie.

2004-07-03 USA-ju okupacju voisko vo Irak naidil vo Bagdad zavodis i skladis dla oruzxie.

2004-07-03 Posle ubitie prinaimensx 37 ludis vo Taivan i vo Filipinia, tropik-buria "Mindulle" dvigajt vo naprav jugju Koreaf.

2004-07-02 Razlicxju mezxunarodju zakon-ekspertnikis oglosili zxe soglosuo so Irakju konstitucia Sadam Husain esxte es prezident Irakuf, i nikai Irakju sud imajt pravo jeg sudit. Irakju konstitucia gvorijt zxe nikai proti-zakonju vtorganie mozx otberit ili svalit zakonju prezident Irakuf i zxe vse takai probis es protizakonju. Vo inju slovis, Husain imajt pravda i soglosuo so Irakju konstitucia Sadam Husain esxte es Irakju prezident, imunju pred vsekai sudvodenie vo Irak.

2004-07-01 Rusju i USA-ku kozmosnautis vonidili iz mexzunarodju kozmosju stancia dla potrebju ispravenies. Prosxlju prohodka bil otrocxilju usled defektju kozmos-odev USA-ju kozmosnautuf ktor bil ispravilju so rusju socxastis. Dnesju prohodka i ispravenie bili uspehju.

2004-07-01 Milosxevicxvoi pomst? Suditel Richard May iz Oxford, Angloia, tut den umiral usled ne-znalju pricxinis. Suditel May podcxas prosxlu dva rocxis stroguo predsidil sud proti Slobodan Milosxevicx. Sleditelis dumajut zxe May bil velm zlopredmnitsju i bezspravedlivju ko Milosxevicx. Nikai suditel ili obvinitel proti Milosxevicx imajt slaviansk origin i tapocx ziavijt zxe celoju sud es rasistju, protislavju i bezspravedlivju. Li Carla del Ponte es imunju proti Milosxevicxvoi pomst?

2004-07-01 Otglosis i reakcias om Sadam Husainvoi ziavenie vo sudilna pridijut iz celoju Vset. Ogromju bolsxost otglosifs kritikijut zxe vse suditelis, sudju pisaris i sudju robnikis bili izbralju ot okupacju silas, i zxe sudju slisxenie bil cenzurilju. Inju kritiknikis es gnevju zxe Husain imal nikai advokat ili advokatju sovet.

2004-07-01 Tut den prosxlju prezident Irakuf, Sadam Husain, ziavil vo Irakju sud vo Bagdad. Tolk zxurnalistis iz USA-ju velm kontrolitju i cenzuritju medialis bili pozvolitju ucxastit slisxenief. Nikai nezavisju zxurnalistis ili medialis bili pozvolilju vo sudilna. Televidenie pokazil tolk obrazis om Husain bez glos, bez zvuk. Sleditelis dumajut zxe prezident Busx i Irakju marionetju sud i sxtatvedenie boiajut abi Irakju ludis i celoju Vset ne slisxil sxto Husain gvorijt. Husain ziavil ustatilju i starilju, usled 1 rocx pod USA-ju zaklucxenie i mozxuo tozx usled USA-ju zloupotrebenie i mucxenie. Naivazxnju zloupotrebenie suduf es vo fakt zxe tolk USA-ju zxurnalistis bili pozvolilju vo sudilna. Tut cenzurenie narusxijt vse mezxunarodju standardis.

2004-07-01 USA oglosil velicxenie nagraduf za predanie om al-Zarkaui iz 10 milion do 25 milion dolaris. Slediteli dumajut zxe tut obecxanie nagraduf es tolk pustju obecxanie ktor cenijt USA nisxto, tapocx 50 milion dolaris ktor USA obecxal za predanie om Sadam Husein, nigda ne viplatbal. Ne es pravdapodobju zxe USA bu viplatit tut obecxalju 25 milionis. USA-ju sxtatvedenie i toi oglosenies i obecxanies imajut nikai verimost.

2004-07-01 Glavnju USA-ju generalnik vo Irak, generalnik Sancxez, otstupil i bil zamenilju so generalnik Gxorgx Keisi. Sleditelis spekulijut zxe Sancxez bil zamenilju usled zloupotrebenie Irakju zaklucxnikifs.

2004-07-01 Posle 12-rocxju put "Cassini" (Kasini) kozmos-korab dosagil i startil orbitit Saturn.

2004-06-30 Rusia poslal korab polnju so psxenc vo Severju Koreaf. Korab prinesijt 35 tisicx tonas psxencuf takak pomoc dla Severju Korea.

2004-06-30 Alzxerju sxtatvedenie pererivil peredava al-Gxazira televidenief vo Alzxeria. Ziavuo alzxerju sxtatvedenie es neudobju so al-Gxaziraf obiektivju i nezavisju raportenie.

2004-06-30 Filipinju prezident, gospica Arroyo, posle vigranie prezidentju izvolbaf bil vnov-vovodilju vof prezidentju ofis. Opozicia ne uznal rezult izvolbaf i organizil protestis.

2004-06-30 Perehodju sxtatvedenie Irakuf ziavuo pereberil moc ot okupacju voisko, no vo vse guverju otdelis ostatili USA-ju sovetnikis, ktor realuo imajut vse moc i ktor kontrolijut Irakju marionetis.

2004-06-29 Podcxas recx vo Istanbul, prezident Gxorgx Busx prodolgil svoi vmesxanie vo vnutr-Europju politiaf. Poskroz protestis ot Europsoiuzju politnikis Busx skazal zxe "Turcia prinalezxijt vof Europsoiuz".

2004-06-29 Vrotlet Sodinju Narodifs dolpadal vo Siera Leone. Vse 24 pasazxiris poginali. Vrotlet nesil mierderzxitelis Sodinju Narodifs. Sodinju Narodis imajut pocxti 12 tisicx mierderzxitelis vo Siere Leone.

2004-06-28 Abi izbezxili napadenies i problemis ot Irakju povstanikis, USA scenali tut den vo Bagdad skorju perepodanie suverenostuf na marionetju perehodju sxtatvedenie Irakuf, ktor soderzxijt pocxti tolk USA-ju agentnikis. Dla ceremonia bili pozvalju tolk kontrolitju i dla-okupacju medialis, takak CNN, i nikai nezavisju ili neutralju medialis.

2004-06-28 Tut den nacxijt vo Obninsk, vo rusju Kaluga oblast, siezd slavnitsju 50 rocxis pervju Vsetju jadroju elektrikilnaf.

2004-06-28 Vo prezidentju izvolba vo Litva vigral 78-rocxju Valdas Adamkus. Adamkus polucxil 52 proc glosifs.

2004-06-27 Prezidentis Rusiaf, Ukrainiaf i Belorusiaf vstretili na tri-grancie tot tri krainifs, u malgrod Senkovka, i spol slavnili den mlodief.

2004-06-27 Dvaju krug prezidentju izvolbaf vo Serbia-Cxerngora vigral ot zagrancju manipulnikis i medialis podporitju i financilju Boris Tadicx. Tadicxvoi izvolba mozx znacxit konc om serbju nezavisimost i svobod.

2004-06-27 Iran oglosil zxe bu vnovnacxit stroit uraniumju centrifugis dla obogatenie uraniumuf.

2004-06-27 Izraelju voisko napadil palestinju grod Nablus i ubil sxes palestinju opozicnikis vklucxuo Naief Abu Sxarh, veditel Al-Aksa Mucxnikju Brigadifs vo Nablus.

2004-06-27 India i Pakizem zakoncili pervju den pervju peregvorifs posle sxes rocxis. Indju i pakizemju ministris zagrancief oglosili zxe peregvoris bili pozitivju. Ministris zagrancief bu vnov-vstretit sledju ponedelak.

2004-06-27 Tisicxis ludis vo Istanbul protestijut proti NATO-ju verh-vstretie i proti USA-ju prezident Busx ktor tozx priehal vof Istanbul. Busx hce ugvorit predstavatelis Europsoiuzuf prinat Turcia vof Europsoiuz. No Busx ne obiasnijt pocx on ne hce prinat Turcia vof USA i pocx Busx i USA vmesxajut vo vnutr-Europju politiaf. Prinatie Turciaf vof Europsoiuz grozijt narodju prezxitie om Grecis, Bulgaris, Macedonis i Serbis.

2004-06-26 USA oglosil 10 milion dolaris nagrad za predanie om al-Zarkaui, vo Jordania rodilju arabju partizan. No zapomnili oglosit zxe 50 milion dolaris ktor USA obecxali za predanie om Sadam Husein, nigda ne viplatbali.

2004-06-26 Dva voz-bombis ktor vibuhili vo  juguo-Irakju grod Hilla tut vecxer ubili prinaimensx 23 i poranili 58 ludis.

2004-06-26 Vo cxinaju glavngrod Pekin zaverhil triju krug sxes-storonju peregvorifs o sever-Koreaju jadroju problem. Peregvorifs ucxastijut predstavatelis iz: Rusia, Japon, Severju Korea, Jugju Korea, USA i Cxina.

2004-06-25 USA-ju letidlos bombili civilju domis so 240kg bombis vo Irakju grod Falugxa i ubili prinaimensx 25 ludis, vklucxuo zxenis i detes. USA-ju voisko oglosil zxe cielil na teroristis krug slavnju Jordanju terorist al-Zarkaui.

2004-06-25 Afganzemju partizanis tiazxuo poranili din i ubili dva USA-ju primor-voiakis vo vostokju Afganzem.

2004-06-25 USA-ju profesju mucxitelis vo Abu-Greib zaklucxilna mucxili i zloupotrebili tozx Slavianis. Ukrainju korabnikis ktor bili zaderzxilju usled falsx-obvinenies oglosili zxe tozx bili zlo-upotrebilju i mucxilju.

2004-06-25 Severju Korea oglosil zxe bu testit jadroju oruzxie esli Vasxington ne bu prinat onoi predlozxenies dla resxenie jadroju krizaf.

2004-06-25 Avaria benzinju tanker-vozuf vo polnju autobusifs vo jug-vostokju Iran ubil prinaimensx 90 ludis i poranil bolsx cxem 100.

2004-06-24 Starjusx Sadam Huseinvoi docx, Ragad, planijt kandidatit vo buvremju parlamentju izvolba.

2004-06-24 Usled silaju opozicia vo Sodinju Narodis, USA stopil svoi prosba izklucxit svoi grodnikis vo Irak iz mozxju sudvodenie ot Mezxunarodju Zlocxinju Sud vo Haag.

2004-06-24 Iran puskil 8 britju korabnikis i primornikis ktor pred neskolk den narusxili Iranju granc.

2004-06-24 Bombju vzriv vo Istanbulju autobus ubil prinaimensx 5 ludis i poranil bolsx cxem 20. Vzriv slucxil blizuo univerzitju lecxdom.

2004-06-24 Usled neskolk koordinilju napadenies vo razlicxju Irakju grodis tut den poginali prinaimensx 83 ludis i prinaimensx 240 bili poranilju. Napadenies slucxili vo Irakju grodis Bagdad, Falugxa, Mosul, Bakuba i Ramadi.

2004-06-23 Tri rusju letidlos vernuli 540 Serbju detes iz Kosovo vo vek 9 - 14 rocxis vo Serbiaf. Detes prazdenili vo 12 taboris krug Moskva.

2004-06-23 Soglosuo so novju knig predgtovitju vo USA i pisalju ot visxju CIA-ofisnik, al-Kaida es velm spokoinju so prezident Busx i jegoi proti-Arabju politia. Busxvoi politia podporijt proti-Amerikanizm i delajt rekrutenie novju teroristifs dla al-Kaida plus prostju. Al-Kaida hce podporijt Busxvoi prezidentju kandidatenie so neskolk novju napadenies pred USA-ju prezidentju izvolba.

2004-06-23 Predsiditel om "Republika Srpska", gospic Dragan Cxavicx, ocenil Srebrenicaju tragedia takak cxernju stranka vo historia Serbju naroduf.

2004-06-23 Polakju komputor-firma "ComputerLand" planijt razkritie pod-firmaf vo Saudju Arabia.

2004-06-23 Rusju prezident Vladimir Putin priehal vo Vladivostokuf dla izgledenie strategju voiskoju trenirenie "Mobilost-2004".

2004-06-23 Poskroz obezglovenie jug-Koreaju civilnikju zalozxnikuf vo Irak, jug-Koreaju sxtatvedenie oglosil poslanie tri tisicx novju voiakifs vo Irakuf.

2004-06-23 Vo Cxina bolsx cxem 40 ludis iscxezili i pravdapodobuo poginali usled avaria turistju lodkaf na cxinaju reka.

2004-06-23 Vo rusju oblast Ingusxetia nacxil tri-denju zxalenie za zxertvas vcxeraju teroristju napadenief. Novju suma poginalju ludis es 92, i poranilju ludis 120.

2004-06-22 Britju parlamentnik Terry Davis bil izbralju dla pozicia prezidentuf Europju Komitetuf.

2004-06-22 Zagadju vibuh ktor vzrivil elektrikju distribucisxte vo Alzxirju glavngrod ziavijt pricxinilju ot teroristis no alzxirju sxatvedenie esxte ne oglosil rezult svoi sledsvief.

2004-06-22 Usled 63-ju kazxdrocxie nacxitief 2-ju Vsetju Voinaf, prezident Rusiaf Putin kladil vienok u mogila neznalju voiakuf. Prezident pomnil milionis ludis ktor utratili svoi zxizn za obrona domozemuf.

2004-06-22 Prinaimensx 46 ludis bili ubilju i plus cxem 50 poranilju podcxas teroristju napadenies vo 3 grodis rusju Ingusxetiaf, ktor grancijt Cxecxnia.

2004-06-21 Pervju privatju kozmosju korab startil i posle 90-minutju let pristanil vo Mohave pustinia, Kalifornia. Takzvanju "SpaceShipOne" firmaf Scaled Composites, pilotilju o 62-rocxju Mike Mellvil, dosagil visxost 100km, to es mezxunaroduo uznalju granc kozmosuf. No tut pervju let bil tolk pod-orbitju let, i nedosagil bistrost potrebju dla orbitenie.

2004-06-21 Spor vnutr Europsoiuz krug izber prezidentuf Europju Komitetuf prodolgijt. Francia i Germania blokijut vse osobas iz novju cxlenju krainis i tozx iz Britzem, Irlandia, Danzem ili Sxvedia. Ziavijt zxe Francia i Germania hce spol dominirit celoju Europsoiuz.

2004-06-21 Cxtir USA-ju primor-voiakis bili ubilju vo Irakju grod Ramadi ktor es priblizuo 30km zapaduo ot Bagdad. Detailis ubitief ne es znalju. Do tper umirali vo Irak 961 okupacju voiakis vklucxuo 21 slavju voiakis: 6 Bulgaris, 6 Polakis, 6 Ukrainis i 3 Slovakis.

2004-06-21 Iranju voisko zaderzxil tri lodkas vo Iranju vodas blizuo Irakju granc. Na lodkas bili prinaimesx 8 voiakis, kartmapis i oruzxie.

2004-06-21 Alzxerju voisko, "Ludju Narodju Voisko" ubil neskolk islamistju povstanikifs vklucxuo veditel Nabil Sahraui.

2004-06-19 Vo grod Astan, Kazahzem, koncil vstretie mezxuguverju grupuf Eurazju Ekonomju Komunuf. Vo Eurazju Ekonomju Komun es: Rusia, Kazahzem, Belarusia, Kirgizia, Armenia i Tadzxikzem.

2004-06-19 Teroristju nalet USA-ju vrotletifs proti sever-Irakju sunitju grod Falugxa, nisxtovil 3 domis i ubil prinaimensx 16 ludis. Tut napadenie narusxijt peresmirie dogvorilju vo mesiac April, i soglosuo so kritiknikis dokazijt zxe USA ne es mozxuo doverit.

2004-06-19 Maoistju teroristis napadili vo Nepal polcju patrol-grup i ubili 18 ludis vklucxuo 4 civilnikis.

2004-06-19 Bezdragju vozduhlinias, vklucxuo Slovakju "SkyEurope", ekspanzijut vo Polakia i predlozxijut polakis novju sviazis i cenis dla letenie vo razlicxju Europju grodifs.

2004-06-19 Sxtatveditelis vse 25 krainifs Europsoiuzuf ktor vstretili vo Brusel soglosili so novju predlozxenie konstituciaf. Novju konstituciaf Europsoiuzuf dolzx esxte odobrit parlamentis vse 25 krainifs. Posle prinatie, novju konstitucia bu zakonju vo rocx 2007.

2004-06-18 Vo Moskva startil 26-ju Moskvaju Mezxunarodju Kinofestival.

2004-06-17 Glova Mezxunarodju Agentiaf Atomju Energiaf, gospic Mohamed al-Baradei, dopuskil zxe osxibil vo svoi obvinenies proti Iran i vo svoi podozrenies zxe Iran razvijt jadroju oruzxies.

2004-06-17 Teror i nasilie vo okupacilju Irak prodolgijt. Tut utro  voz-bomb vzrivil Irakju voiskoju rekrutisxte vo Bagdad, ubil prinaimensx 35 i poranil priblizuo 150 muzxis cxekatsju dla rekrutenie. Inju bomb ktor vzrivil severuo ot Bagdad ubil 6 i poranil 4 Irakju voiakis.

2004-06-16 Tut den Rusia i Kazahzem podpisili vo Tasxkent dogvor o strategju partnerstvo.

2004-06-16 Vo jugju Irak vcxera vecxer Irakju povstanikis vzrivili klucxju neftju trubvod i stopili eksportenie Irakju neftuf iz dva Irakju otbregju neft-pristanis. Povstanikis obvinijut okupacju voisko i marionetju sxatvedenie Irakuf iz kradenie Irakju neftuf. Pocxti sovremuo, tut utro vo sever-irakju grod Kirkuk, povstanikis ubili sxef dla bezopasost sever-irakju neftju firmaf, gospic Ghazi al-Talabani. I neskolk cxasis plus pozd povstanikis vzrivili tozx severju neftju trubvod iz grod Kirkuk vo Turcia. Tper es vse eksportis Irakju neftuf stopilju.

2004-06-16 Predstavatel Turciaf bil izberilju dla sekretarnik organizaciaf Islamju Konferencia.

2004-06-16 Usled poezd-avaria 170km juguo ot Indju grod Mumbai, umirali 18 ludis i priblizuo 50 bili poranilju.

2004-06-15 Kolombju povstanikis vo severju Kolombia, blizuo venezuelju granc, masakrili prinaimensx 34 fermaju robnikis. Masakrilju robnikis zxatvali koka-listis ktor es upotrebitju dla produktenie kokainuf. Pricxin napadenief ne es znalju.

2004-06-15 Taifun vo sredju Vietnam, vo provincia Binh Dinh, ubil prinaimensx 11 ludis i pricxinil mnoguo materju vred.

2004-06-15 Marionetju neizvolilju prezident Afganzemuf, gospic Karzai, boiajt visxitju nasilief pred pervju Afganzemju izvolba posle USA-ju okupacia.

2004-06-14 Pervju krug prezidentju izvolbaf vo Serbia - Cxerngora bil bezuspehju i vo dvaju krug bu ucxastit nezavisju Nikolicx i ot zagrancju manipulnikis podporitju Tadicx. Dvaju krug izvolbaf slucxijt posle dva tizxden. Euronews, CNN i inju medialis usled svoi podpor dla Tadicx jasnuo vmesxajut vo vnutrju politia om Serbia - Cxerngora.

2004-06-14 Masaju voz-bomb podcxas utroju spesx-vrem vzrivil tut utro vo sred Bagdaduf, poranil prinaimensx 60 i ubil trinades ludis, vklucxuo piat zagrancnikis.

2004-06-14 Vo parlamentju izvolba vo Europsoiuz vigrali pocxti vse opozicju partas. Glositeli virazxili svoi bez-spokoinost so politia sxtatveditsju partas i so stagnatitsju ekonomia. Sredju ucxastenie vo izvolba bil tolk 45 procent, nainizju ucxastenie bil vo novju cxlenju krainis, kruguo 28 procent. Nainizju 16 procentju ucxastenie bil vo Slovakia. Novju Europsoiuznikis es razcxarovilju so cxlenstvo vo Europsoiuz i so diskriminenie proti novju Europsoiuznikis, specialuo proti Slavianis.

2004-06-13 Predsiditel australju opozicju Trudju Partafs (Labor) obvinijt USA iz vmesxanie vo australju vnutrju politia. Neskolk cxlenis Busxvoi upravlenief oglosili zxe iztiaganie australju voiskof iz Irak bilbi katastrofju. Australju opozicia pogledijt takai oglosenies takak podpor dla sovremju sxtatvedenie.

2004-06-13 Polakia idijt skroz politju kriza. Prosxlju mesiac pervministr Marek Belka bezpobedil parlamentju glosenie doveruf i utratil svoi mesto. Posledju piatak prezident Kvasxnievski vnov-naznacxil Marek Belka pervministr no potrebijt soglos plus cxem pol 460-cxlenju parlamentuf.

2004-06-13 Tut den 19 cxlenju krainis Europsoiuzuf izvolijut cxlenis europju parlamentuf. Ostatju 6 krainis iz 25 uzx koncili izvolba. Rezult izvolbaf bu oglosilju tut vecxer ili zavtraju utro.

2004-06-13 Tut den slucxijt prezidentju izvolba vo Serbia - Cxernju Gora. Tri veditsju kandidatis es: Tomislav Nikolicx, Boris Tadicx, Bogoljub Karicx. Tolk Nikolicx ziavijt nezavisimju ot zagrancju manipulnikis.

2004-06-13 Tut utro Irakju povstanikis ubili 2 ministris perehodju sxtatvedenief, 4 polcnikis i 8 civilnikis.

2004-06-12 Tut den Rusia slavnijt sxtatju sviatak, Den Rusiaf. Predstavateli 180 etnikju grupifs iz 89 Rusju oblastis ucxastili marsxuf pred Kreml. Tut den vo celoju krain ludis gorduo pomnijut histor i geros Rusiaf.

2004-06-11 Prob perevrotuf vo Demokratju Republik Kongo (Kinsxasa) proti prezident Kabila bil bezuspehju.

2004-06-11 Novju dokazis pokazijut zxe cxislo teroristju napadenies vo Vset visxijt vzamen nizenie i zxe Busxvoi sxtatvedenie lgal o tot statist. Sleditelis dumajut zxe tot visxenie teroristju napadenies es usled visxenie om bez-spravedlivost vo Vset. Vkladitsju pricxinis es voina vo Irak, vo Afganzem i vo Palestinia.

2004-06-10 Prinaimensx 11 Cxinaju robnikis bili ubilju vo stroisxte vo severju Afganzem.

2004-06-08 Sxes vostok-Europju voiakis bili ubilju vo Irak: 3 Slovakis, 2 Polakis i 1 Litvanik.

2004-06-08 USA-ju voinaju letidlos napadili talibnikju cielis vo jugju Afganzem so bombis i raketis.

2004-06-08 Usled dva bombju vzrivis tut utro vo Irak umirali 15 ludis i bolsx cxem 120 bili poranilju. Mezxu zxertvas es tozx visxju polcju ofisnik i USA-ju voiak.

2004-06-08 Tut vecxer nacxijt G8-vstretie vo USA-ju sxtat Georgia. Vstretie bu vo rozkosxju hotel "Sea Island" u atlantju plazx. Ucxastijut veditelis iz Rusia, Japonzem, Germania, USA, Kanada, Francia, Italia i Britzem.

2004-06-07 Rusju prezident Putin priehajt vo Meksik dla pervju ofisju sxtatju navestenie.

2004-06-06 Polakju prezident Aleksander Kvasxnievski vstretil so prezident Putin vo Francia podcxas slavnenie om D-Den i besedili o dobrjuvenie vzaimnju otnosenief.

2004-06-06 Tut utro nacxil vo francju Normandia teatrju slavnenie om D-Den ktor ucxastijut tozx neskolk prezidentis i sxtatnikis. Naivazxnju bitva Dvaju Vsetju Voinaf ne bil D-den vo 1944, no bitva o Stalingrad vo 1942.

2004-06-06 Tut utro nacxil vo francju Normandia teatrju slavnenie om D-Den ktor ucxastijut tozx neskolk prezidentis i sxtatnikis. Naivazxnju bitva Dvaju Vsetju Voinaf ne bil D-den vo 1944, no bitva o Stalingrad vo 1942.

2004-06-06 Vo Kalifornia vcxera umiral bilvremju USA-ju prezident Ronald Regan vo vek 93 rocxis. Regan bil din iz naipopularju USA-ju prezidentifs. Glavnju pricxin smertuf bil alzhaimer-bolez.

2004-06-05 Vcxera katolikju papezx vstretil so prezident Busx, tut den papezx navestijt Sxveicaria.

2004-06-04 Piat USA-ju voiakis bili ubilju i piat poranilju ot bomb ktor vzrivil Humvee voz vo Bagdad. Uzx 825 USA-ju voiakis bili ubilju vo Irak.

2004-06-04 Vo Rusju grod Samara, blizuo Kazahzemju granc, vo perepolnju rinok vzrivil bomb ktor ubil 10 ludis i poranil 55.

2004-06-04 Francia predgotovijt dla slavnenie sxesdesju kazxdrocxief USA-Britju napadenief Hitlervoi Europ vo Francju Normandia. Takzvanju D-Den slucxil om 6.jun 1944, posle Sovietju voisko pocxti pokoril Hitlervoi Germania. Poki Sovietju voisko voinal proti Germania, USA-Britju voisko cxekal do posledju minut, gda Hitler uzx utratil svoi naisilaju otdelis, pokorilju i pobedilju ot slavsk voiakis.

2004-06-03 Tut den otstupil direktornik USA-ju Centrju Sxpionju Agentiaf (CIA) gospic Gxorgx Tenet. Tenet skazal zxe otstupijt usled osobju pricxinis, no sleditelis kritikijut Tenet za CIA-ju problemis podcxas prosxlju 7 rocxis.

2004-06-03 ONEZ (Organizacia Neft Eksportitsju Zemifs) vstretijt vo Beirut dla besed o cenis i o uroven produktenief. Poskroz velicxilju produktenie, cen neftuf podnimajt usled teroristju napadenies.

2004-06-01 USA-ju prezident Busx hvalal novuo izberilju perehodju sxtatvedenie Irakuf. Ziavuo Busx es spokoinju zxe novju perehodju sxatvedenie soderzxijt jegoi marionetis.

2004-06-01 Sunitnik, sxeik Gazi Al-Jauar, bil izberilju dla perehodju prezident Irakuf. Perehodju sxtatvedenie Irakuf es pogleditju takak marionetju sxtatvedenie izberilju ot okupacju voisko i vlivilju ot USA. Podcxas vovodenie novju sxtatvedenief vibuhili vo Irak dva bombis i ubili 14 ludis.

2004-06-01 Ot tut den es cigarenie vo restoranis i vo nocxklubis vo celoju Norvegia zabranilju.

2004-05-31 Pakizemju ministr prosvetenief prezxil raketju napadenie vo Pakizemju grod Kueta, blizuo Afganzemju grenc. Raket ubil din osoba i poranil dvanades.

2004-05-31 Saudju polcia oglosil zxe tri iz cxtir teroristis ktor ubili 22 ludis vo Hobar bili pozvolitju ubegit tapocx grozili zxe ubijut 242 ludis ktor derzxili takak cxlovekju sxtitis.

2004-05-31 Bomb vo Pakizemju portju grod Karacxi, ktor vzrivil vo Sxiitju mecxet, ubil prinaimensx vosnades (18) ludis.

2004-05-31 Novju dokazis ukazijut zxe USA-ju pod-prezident Dick Cheney (Dik Cxeini) bil vpletilju vo dostavenie torgovju zakazifs dla svoi predidilju naematel, firma Halliburton. Ziavijt zxe Dick Cheney dostavil dla firma Halliburton zakazis vo cena neskolk gigalion dolaris.

2004-05-30 Silaju burias vo USA ot Teksas do Velju Ozeros pricxinili 84 tornados, neskolk smertilju i mnoguo vred vo 8 sxtatis.

2004-05-30 Tut utro koncil zalozxnikju kriza vo Saudju grod Hobar posle Saudju voisko napadil budov gde teroristis derzxili zalozxnikis. Din terorist bil zaderzxilju i ostatju tri teroristis ubegili poskroz oblezxenie ot Saudju voisko. 22 zalozxnikis utratili zxizn.

2004-05-29 Vstretie mezxu verhju politnikis iz Europsoiuz i Latin-Amerik vo Meksikju grod Guadalahara vivodil zxe Organizacia Sodinju Narodifs dolzx statit plus vazxnju i plus mocju. Sovremuo politnikis nepramuo kritikili mezxunarodju politia Sodinju Sxtatifs i zloupotrebenie zaklucxnikifs vo Irak.

2004-05-29 Teroristis zustrelali sxes robnikis vo Saudju grod Hobar, ktor es priblizuo cxtirsto km sever-vostokuo ot Saudju glavngrod Rijadh.

2004-05-28 Silaju zemtrasenie vo severju Iran ubil bolsx cxem 50 ludis.

2004-05-27 Irakju jadroju fiznik, gospic Husein Sxahristani otskazal predlozxenie okupacju voiskof statit perv-ministr Irakuf.

2004-05-27 Rusju neft-firma Jukos dolzx platit 3,5 gigalion dolaris kara za obmanis i za neplatenie nalozxis.

2004-05-27 Novju otgodas potopuf vo Karibia gvorijut zxe es mozxju zxe potop ubil bolsx cxem dva tisicx ludis.

2004-05-27 Vo vcxeraju politju recx vo Nov-Jorkju univerzit prosxlju USA-ju pod-prezident Al Gore (Al Gor) skazal zxe prezident Busx es naibolsx bezcxestju prezident posle Richard Nixon (Ricxard Nikson) i zxe Busxvoi lgas i bezkompetentost opasijt celoju Vset i podporijt terorizm.

2004-05-26 Podcxas recx pred rusju parlament, prezident Putin oglosil zxe jegoi naivazxnju ciel podcxas sleditsju rocxis es borba proti beda i ekonomju rastenie Rusiaf.

2004-05-26 Posle ubitie dva rusju inzxenerifs, Rusju firma IES (Interenergoservis) ktor es vnov-stroitsju Irak oglosil zxe bu iztiagat vse svoi ludis iz Irak.

2004-05-26 Tainju raport USA-ju voiskof dokazijt zxe zloupotrebenie zaklucxnikifs vo Afganzem, vo Irak, vo Guantanamo i vo inju zaklucxilnas es plus cxastoju cxem ludis dumali.

2004-05-26 Vcxera bil vredilju nai-sviatju sxiitju mecxet, Imamnik Ali Mecxet vo Nagxaf. Sleditelis podozrejut USA-ju voisko iz napadenie mecxetuf.

2004-05-26 Dolpadenie vozduh-terminaluf vo Parizxju letisxte pred neskolk den pricxinijt financju problemis tozx dla francju vozduh-linia Air France.

2004-05-26 CIA-agentia oglosil zxe tut leto grozijt bolsxju napadenie USA-f ot Al-Kaida, i zxe ne-znajut ni gde ni gda.

2004-05-26 Neskolk krainis vklucxuo Rusia i Francia protestijut proti USA-ju planis om pseudo-suverenost dla Irak, i proti planis zxe USA-ju voisko bu ostatit polnuo pod kontrol USA-ju generalnikifs.

2004-05-26 Potop vo Haiti i vo Dominikanju Republik topil pocxti cxtirsto ludis. Potop bil pricxinilju ot intensivju dozxd podcxas neskolk den.

2004-05-25 USA i Britzem oglosili planis dla pseudo-suverenost Irakuf. Podla tot planis Irak bu imat marionetju sxtatvedenie izberilju i kontrolitju ot okupacju voisko i okupacju voiakis bu imunju pred sudvodenie za zverzlos proti ludstvo i za inju zlocxinis.

2004-05-25 Prezident Busx oglosil dolvalenie Abu-Greib zaklucxilnaf i budovenie novju plus modernju zaklucxilnaf. Busx ne-obiasnil esli vo novju zaklucxilna zaklucxnikis bu nesit novju plus modernju mehis na glov i topitju vo novju plus modernju vedros.

2004-05-22 Podcxas vstretie veditelifs om Arabju krainis vo Tunis, veditelis virazxili svoi gnev krug zloupotrebenie Irakju zaklucxnikifs vo USA-zanalju Irak.

2004-05-22 Japanju perv-ministr gospic Koizumi navestijt severju Korea.

2004-05-22 Novju perv-ministr Indiaf, gospic Manmohan Singh, bu vovodilju vo svoi ofis tut vecxer.

2004-05-22 Usled tiskenie ot sledstvitelis Pentagon dopuskil smert 37 polit-zaklucxnikifs vo Irak i vo Afganzem. Sleditelis podozrejut zxe tot zaklucxnikis umirali usled mucxenie.

2004-05-22 USA-ju voisko prodolgijt napadenie Irakju grodis Karbala i Nagxaf. Soglosuo gvornikis USA-ju voiskof, USA-ju voiakis ubili neskolk povstanikis vo tot grodis.

2004-05-21 Soglosuo Espanju ministrdom Obronaf, Espanju voisko zaverhil svoi iztiaganie iz Irak.

2004-05-21 Zxurnalist Rasxid Hamid Uali, iz Arabju Al-Gxazira TV-siet bil ubilju ot USA-ju snaiperis podcxas raportenie iz Karbalaju Hotel. Ocxviduo USA probijt stopit neutralju i obiektivju raportenie o USA-ju zverzlos vo Irak.

2004-05-21 USA dopuskil egzistenie tainju zaklucxilnaf blizuo Bagdadju letisxte. Vo tot zaklucxilna upotrebili USA-ju voiakis esxte bolsx zlozverju metodis mucxenief cxem vo Abu-Greib zaklucxilna.

2004-05-20 USA-ju voiakis napadili i pereiskali dom cxlenuf Irakju Guvergrupuf, gospic Cxalabi. No ne es jasnju pocx. Nektor sleditelis dumajut zxe tut napadenie bil tolko scenalju abi velicxili popularost om Cxalabi, ktor es podporilju ot Pentagon, abi Cxalabi vigral "svobodju izvolba" vo Irak.

2004-05-19 Podxas svadba vo zapad-Irakju grod USA-ju vrotlet napadil slavnitsju civilnikifs i ubil bolsx cxem 40 ludis, vklucxuo zxenis i detes. Din rodzin bil pocxti polnuo izgubilju.

2004-05-19 Vo Gaza podxas demonstrenie Izraelju vrotlet strelal raket vo grup bezoruzxilju protestnikifs. Trinades bezvinju civilnikis bili ubilju i 40 poranilju. Tot ubitie civilnikifs i nisxtovenie civilnikju domifs narusxijut mezxunarodju dogvoris, vklucxuo Zxenevaju dogvor.

2004-05-19 Tut den nacxil vo Bagdad teatr sudenief USA-ju voiakis ktor zloupotrebili Irakju zaklucxnikis. Sleditelis dumajut zxe tot sudenie es tolk dla propagand bo USA-ju voisko sudijt tolk neskolk obicxju voiakis i nikai nacxalnikis.

2004-05-19 Posle sonia Gandhi oglosi zxe ne bu kandidatit dla pozicia pervju ministruf Indiaf, vse onavoi ministris otstupili.

2004-05-19 USA polnijt svoi strategju zapas neftuf, poskroz visxju cenis. Arabju sleditelis podozrejut zxe USA polnijt svoi strategju zapas so neft kradilju vo Irak.

2004-05-18 Mezxunarodju olimpiadju komitet publikil spis piat velgrodifs izberilju dla 2012 olimpiad: Moskva, Madrid, Nov-Jork, London i Parizx.

2004-05-18 Britju pervju ministr Tony Blair oglosil zxe Britju voiakis bu ostatit vo Irak. Mozxju pricxin es visxitsju cen neftuf, i Britju zxelanie profitit iz Irakju neft.

2004-05-18 Tut utro Izraelju voisko napadil Rafah, otbegnikju tabor vo Gaza, ubil 15 ludis i nisxtovil neskolk domis. Podcxas prosxlju dva i pol rocxis Izrael nisxtovil uzx bolsx cxem tri tisicx domis.

2004-05-18 USA oglosil zxe bu peremestovit 3600 voiakis iz Jugju Korea vo Irak.

2004-05-17 Vo India nizili cenis na Mumbaiju birza o 11 procent.

2004-05-17 Vo Bagdad bil ubitju veditel Irakju sxtatvedenief, gospic Izzedine Salim.

2004-05-16 Indju vigralsju polit-koalicia soglosil so izvolba om Sonia Ghandi za pervju ministr Indiaf.

2004-05-16 Podcxas Vsetju Ekonomju Besed vo Jordania USA-ju ministr zagrancief Powell oglosil zxe Arabju vset dolzx pokazit bolsx gnev za obezglovenie USA-ju torgnikuf vo Irak. No Powell ne-obiasnil pocx USA pokazijt nikai gnev i nikai protest proti Izraelju zverzlos proti Palestinju ludis.

2004-05-16 Novju dokazis pokazijut zxe mucxenie zaklucxnikifs vo Irak bil prikazilju ot USA-ju ministr obronaf Donald Rumsfeld i ot prezident Busx i zxe tot metodis mucxenief prodolgijut vo Afganzem i vo Guantanamo.

2004-05-13 Otec obezglovilju USA-ju muzxuf oglosil zxe prezident Gxorgx Busx es spolvinju za smert jegoi sinuf.

2004-05-13 USA-ju politnikis ktor vidili daleju fotos i videos zloupotrebenief Irakju zaklucxnikifs oglosili zxe tot dokazis es esxte zlozverjusx cxem uzx publikilju fotos. Republikju politnikis protivijut publikenie tot fotos i videos.

2004-05-13 Abi pomstil smertenie 11 Izraelju voiakifs, Izrael napadil Gaza i ubil prinaimensx 23 Palestinju civilnikis. Izraelju vrotletis prostuo strelali dva raketis vof grupis bezoruzxilju civilnikifs.

004-05-12 Pervju raz podcxas trinades rocxis cen neftuf dosagil 40 dolaris (USD) za bocxka (151,4L).

2004-05-12 Irakju povstanikis obezglovili din USA-ju muzx, i publikili video tut obezgloveniefs. Povstanikis oglosili zxe tut obezglovenie bil pomst za USA-ju mucxenie Irakju zaklucxnikifs.

2004-05-12 Podcxas prosxlu dva den Palestinju partizanis ubili 11 Izraelju voiakis vo Gaza. Sovremuo Izraelju voiakis ubili prinaimensx trinades Palestinju civilnikis.

2004-05-11 Din Rus bil ubilju i dva bili kidnapilju vo Irak. Rusju posoldom probijt vse mozxostis dla svobodenie kidnapilju grodnikifs.

2004-05-11 Europsoiuz oglosil koncenie fermaju subsidias dla eksportis esli inju razvilju krainis bu delat odnakuo. Eksport-subsidias razvilju krainifs nisxtovijut ekonomias ne-razvilju krainifs.

2004-05-11 Novju dokazis pokazijut zxe Britju i USA-ju okupacju voisko vo Irak ubil mnoguo bez-oruzxilju ne-opasju civilnikis, vklucxuo zxenis i detes.

2004-05-10 Vladimir Putin predlozxil Rusju parlamentuf Duma, gospic Mihail Fradkov dla mesto pervju ministruf.

2004-05-10 USA-ju gazet "New Yorker" (Nov-Jorknik) publikil novju fotos zverzlofs iz Abu-Greib zaklucxilna vo Bagdad.

2004-05-10 Silaju hemju laser podcxas test vo USA-ju sxtat  Novju Meksiko, uspehuo dolstrelal velju raket. Podobju laseris bu tvorit osnov buvremju proti-raketju obronaf.

2004-05-10 Cxecxnju sxtatveditel Sergei Abramov pereberil moc vo Cxecxnia ot smertilju prezident Ahmad Kadirov.

2004-05-09 Germanzemju polcia zaderzxil 18-rocxju mlodic ktor programil komput-virus "Sasser" ktor prosxlju tizxden pricxinil komputorju problemis vo celoju Vset.

2004-05-09 Podcxas slavnenie koncuf 2-ju Vsetju Voinaf, bomb vo Cxecxnju grod Groznij ubil Cxecxnju prezident Ahmad Kadirov i prinaimensx trinades inju ludis i poranil prinaimensx 50.

2004-05-08 Din USA-ju primornik bil ubilju i din poranilju ot Afganju partizanis vo Afganzemju provincia Uruzgan.

2004-05-08 Vcxera sxiitju duhnik Muktada al-Sadr obvinil USA iz zlocxinis proti ludstvo i viprosbal sudvodenie proti vse pdozrenikis vo Irak.

2004-05-08 USA-ju ministr obronaf, Donald Rumsfeld, skazal parlamentju sledstvitelis zxe popri uzx publikilju fotos zloupotrebenief Irakju i inju polit-zaklucxnikifs egzistijut esxte inju fotos i videos ktor es esxte bolsx sadeistju i zlozverju. Rumsfeld ne-pozvolijt publikenie tot fotos i videos.

2004-05-07 Bomb vo Pakizemju grod Karacxi, ktor vzrivil vo sxiitju mecxet podcxas bogsluzxba, ubil prinaimensx 15 i poranil 90 ludis. Priblizuo 80 procent Pakizemju populaciaf es sunitnikis i 20 procent sxiitnikis.

2004-05-07 Osama Ben Laden predlozxil nagrad om 10kg zlato dla libktor osoba ktor smertijt Irakju guvernik Paul Bremer ili veditsju USA-ju generalnik vo Irak.

2004-05-06 Mezxunarodju cen neftuf dosagil naivisxju uroven posledju trinades rocxifs. Cxinaju i Indju bistruo rastitsju ekonomias podporijut visxenie cenuf.

2004-05-06 USA-ju politju filmdelatel Michael Moore (Maikl Mor) obvinijt "Disney Studios" om cenzur, tapocx Disney stopil distribucia jegoi film "Fahrenheit 9/11" ktor kritikijt Busxvoi rodzin i Busxvoi politia.

2004-05-06 USA-ju okupacju voisko vtorgil vo Irakju sviatju grod Nagxaf, zanal neskolk budovis i ubil prinaimensx cxtirdes Irakju povstanikis.

2004-05-06 Libvju sud osudil piat Bulgarju opekatelis i din Bulgarju lecxar na smertenie ot strela-grup. Podla Libvju sud, Bulgarju lecxitelis es otvetju za infekcenie 400 Libvju detes so imun-bolez. Osudilju Bulgarju lecxitelis utverdijut svoi bezvinost.

2004-05-06 Tut utro vibuhil voz-bomb vo Bagdad blizuo "Zelenju Zona" i ubil din USA-ju voiak i neskolk civilnikis.

2004-05-05 Posle masaju protestis vo Gruzinju oblast Agxaria,  veditel Agxariaf gospic Aslan Abasxidze otstupil i otidil iz Gruzinia.

2004-05-05 Tocxnuo sto den pred Olimpiad, vo Grecia pred Atenju polcdom vibuhili tri bombis.

2004-05-03 Novju komput-cxerv "Sasser" infekcil milionis komputoris na celoju Zemla. Usled tut cxerv neskolk Azju bankis ostatili zakritju.

2004-05-03 Tut utro silaju zemtrasenie trasil velju oblast vo sredju i jugju Cxile. Zemtrasenie imal 6.6 gradusis Rihtersxkalaf no pricxinil nikai zxertvas.

2004-05-03 USA-ju voina-baz u Irakju grod Nadxaf bil napadilju tut utro ot Irakju povstanikis.

2004-05-03 Ukrainia hcejt osnovenie volnju torgju zonaf, pred tvorenie Spolju Ekonomju Prostoruf. SEP (Spolju Ekonomju Prostor) es dogvor mezxu neskolk Europju i Azju krainis.

2004-05-03 Izraelju polit-parta Likud, parta om gospic Sxaron, otkidal Sxaronvoi plan iztiaganief iz Gaza.

2004-05-03 Poskroz dokazis USA-ju veditsju generalnik Richard Myers otpirajt zloupotrebenie polit-zaklucxnikifs vo Irak.

2004-05-02 Marek Belka statil novju ministr-prezident Polakiaf.

2004-05-02 Gospic Milorad Lukovicx-Legija, podozrenik za ubitie om Zoran Gxingxicx, poddaval om Serbju polcia. Gxingxicx imal mnoguo protinikis, bo bil podozreju za sluzxenie zagrancju silas.

2004-05-01 Podcxas prosxlju tizxden mezxunarodju medialis publikili dokazis o zloupotrebenie Irakju polit-zaklucxnikifs. Zloupotrebenie Irakju zaklucxnikifs ot USA-ju i ot Britju voisko es nikai izklucxenie, no es tipovju om zloupotrebenie vse USA-ju zaklucxnikifs. Ne tolk vo Irak, vo Afganzem, vo Guantanamo, no tozx vo vse USA-ju zaklucxilnas.

2004-05-01 Tut utro Eurposoiuz statil naivelju torg-grup Vsetuf, so cxtirsto-piatdes-piat milion obitatelis, vklucxuo plus cxem sxesdes milion slavianis.

2004-04-30 Tut vecxer des novju krainis Europsoiuzuf slavnijut vhod vof Europsoiuz. Zavtra bu polucxit Europsoiuz 75 milion novju obitatelis, bolsxost slavianis. Posle slavnenie sleditelis ocxekajut razcxarovenie novju obitatelifs, bo oni bu polucxit mensxju subsidias ot Europsoiuz cxem starju krainis, no dolzx platit odnakju nalozxis takak vse inju Europsoiuznikis.

2004-04-30 Borbanie mezxu musulmnikis i kristnikis vo sredju Nigeria pricxinil 120 miortvju i  plus cxem tisicx poranilju ludis.

2004-04-30 Usled zagrancju tiskenie Indonezju polcia vnov-zaderzxil musulmju duhnik gospic Abu Bakar Baasyir.

2004-04-30 Poste utratenie mnoguo voiakis, USA-ju primor-voisko vo Irak oglosil zxe bu ottiagat ot Falugxa i zxe bezopasost Falugxaf bu pereberit Irakju voisko veditju ot starju Irakju generalnikis.

2004-04-29 Rusia podporijt plus skorju konferencia o Irak, i plus skorju vpletenie Sodinju Narodifs vo kontrol Irakuf.

2004-04-29 Bulgarju ministr obronaf oglosil zxe Bulgaria bu poslat esxte din psiholognik vo Bulgarju polkuf vo Irak.

2004-04-29 Gospic Branko Crvenkovski vigral prezidentju izvolba vo Macedonia so 62 procent glosis.

2004-04-29 Des (10) USA-ju voiakis bili smertilju tut utro usled voz-bombenie i usled raket-granat vo Irak. Suma ubilju USA-ju voiakis vo Irak es uzx 737.

2004-04-29 Podla "Palestine Monitor" Izraelju voisko upotrebijt Palestinju detes takak cxlovekju sxtitis.

2004-04-28 Posle zverzloju napadenies om Irakju grod Falugxa ot USA-ju voisko, Kofi Anan, generalju sekretarnik Sodinju Narodifs, deklaril zxe okupacju voisko es otvetju za visxenie nasilief vo Irak. Tper es jansju zxe USA-ju napadis om Falugxa es mnoguo bolsx cxem prostju sam-obrona proti povstanikis.

2004-04-28 Posle vhod 10 novju krainis vof Eurosoiuz om pervju Mai 2004, ocxekajut ekspertnikis moderju ekonomju rastenie vo Europsoiuz. Tper novju Europsoiuzju krainis imajut bolsxju ekonomju rastenie cxem starju Eropsoiuzju krainis.

2004-04-28 11 korabnikis iz Britju jadroju podlodka Trafalgar bili pozvolilju izlazit posle virazxili sumnenie o bezopasost podlodkaf. Nekai sleditelis gvorijut o "povstanie".

2004-04-28 Taizemju polcia ubil plus cxem 107 musulmju povstanikis vo jug-Taizemju mecxet. Povstanikis hcejut otdelit musulmju oblastis ot Taizem.

2004-04-28 Podcxas prosxlju dva nocxis USA-ju voisko i vrotletis napadili Irakju grod Falugxa. Vo Falugxa nadoruzxilju USA-ju voiakis voinajut proti bezoruzxju Irakju civilnikis.

2004-04-26 Podcxas navestenie bulgarju prezidentuf Georgi Parvanov vo Irak, jegoi voz-grup bil napadilju ot Irakju partizanis. Bulgaria imajt okupacju voisko vo Irak.

2004-04-26 Sudaris mezxu kristnikis i musulmnikis vo Indonezju grod Ambon pricxinili des miortvju ludis.

2004-04-25 Cxislo zxertvas usled ogromju vibuhuf vo zapad-Koreaju stancia ktor slucxil prosxlu cxetverak dosagil 161 miortvju i plus cxem 1300 poranilju.

2004-04-21 Rusju kozmoskorab Soiuz so tri kozmosnautis bezproblemuo pristanil na Mezxunarodju Kozmosju Stancia.

2004-04-21 Vo glavn-grod om Saudia dnes vibuhil silaju bomb: 9 miortvju, 12 poranilju.

2004-04-21 Tut utro prinaimensx cxtir bombis vo Bagdad vzrivili tri polc-domis i 1 polc-sxkol i ubili prinaimensx 68 ludis vklucxuo 18 detes, i poranili priblizuo 200 ludis.

2004-04-21 Tut den, posle 18 rocxis zaklucxenief, puskijt Izrael gospic Mordehai Vanunu. Vanunu, obratnik vof Kristvera, razglosil Izraelju tainju program postroenief jadroju bombifs. Podla sleditelis Izrael imajt uzx bolsx cxem sto jadroju bombis.

2004-04-20 Arabju krainis viprosbajut S.N. rezolucia proti Izrael, usled Izraelju smertenie om Rantisi i inju Palestinju politnikifs.

2004-04-20 Podla doverju informnikis prezident Busx tainuo dogvoril so Saudju sxtatvedenie, zxe Saudia bu nizit cena neftuf pred USA-ju prezidentju izvolba tut osen, abi pomocili Busxvoi vnovizvolba.

2004-04-20 Podcxas bolsx i bolsx koalicju krainis iztiagajut voiskos iz Irak, USA-ju medialis manipulijut publikju mnenie dla poslanie bolsx USA-ju voiakifs vo Irakuf.

2004-04-20 Jordanju krol Abdulah oglosil otrocxenie svoi vstretief so prezident Busx. Slediteli dumajut zxe tot otrocxenie es usled Busxvoi podpor dla Sxaronvoi planis. Abdulah ne hce ziavit takak Busxvoi marionet.

2004-04-20 Honduras oglosil zxe bu iztiagat svoi voisko iz Irak takak bistruo kak mozxuo. Uzx bolsx cxem siemsto USA-ju voiakis utratili svoi zxizn podcxas okupacia Irakuf.

2004-04-19 India predgotovijt dla zavtraju masaju izvolba. Zavtra 650 milion Indnikis bu izvolit novju sxtatvedenie.

2004-04-19 Sxef om firma MacDonald's, gospic Canatlupo, umiral usled serdcenapad. Lecxaris ostrozxijut zxe MacDonald's eda pricxinijt serdcenapadis.

2004-04-19 Sever-Koreaju prezident Kim Jong II priehal na poezd vo Beijing dla cxtir-denju navestenie. Tut den bu gvorit so novju Cxinaju prezident Hu.

2004-04-19 Posle ubitie dva Hamasju veditelifs podcxas din mesiac, Hamas izvolil novju tainju veditel cxoi imen ne bu publikilju.

2004-04-19 Cxerstvju tri-cxlenju grup kozmosnautifs startil tut utro iz Baikonur vo Mezxunarodju Kozmosju Stanciaf. Kozmosnautis Gennadi Padalka i Edward Fincke bu ostatit sxes mesiac vo stancia. Triju kozmosnaut, Andre Kuipers, bu vernut posle 9 den so starju grup kozmosnautifs na zemlaf.

2004-04-18 Destisicxis ludis ucxastili podgrobenie palestinju vediteluf Rantisi vo Gaza, ktor bil vcxera ubilju iz Izraelju vrotlet. Izklucxuo USA pocxti vsektor krainis osudili tot ubitie. Rusia i Europsoiuz oglosili zxe takai politju ubities es protizakonju i narusxijut mezxunarodju dogvoris.

2004-04-18 Vo vcxeraju prezidentju izvolba vo Slovakia vigral gospic Gasxparovicx so 60% glosis. No tolk 30% Slovakju glositelis ucxastili izvolba.

2004-04-17 Tut vecxer masaju vzriv trasil Gaza. Izrael napadil novju veditel Hamasuf Rantisi i vzrivil jegoi voz. Kratuo posle napadenie Rantisi umiral vo lecxdom. Skroz smertenie razlicxju Palestinju veditelifs, Izrael ucxinijt sistemju obezglovenie Palestinju naroduf i podstrekajt terorizm.

2004-04-17 Usled promislju avaria vo jug-zapadju Cxinaju grod Chonqging autoritet prikazil masaju evakuacia. Avaria slucxil vo hemju zavod gde hlor-gaz ubegil iz siem kontainer.

2004-04-16 Tri Cxehju zxurnalistis ktor bili kidnapilju pred neskolk den, bili dnes razpuskilju.

2004-04-16 USA prikazal vse ne-osnovju personal, sluzxitsju vo USA-ju posoldom vo Saudia, vernut vof USA.

2004-04-15 Protestis proti Sxaronvoi sporju "mierju" plan sxirijut vo celoju Vset. Slediteli dumajut zxe tot plan tvorijt novju problemis i ne umozxijt usmirenie situaciaf.

2004-04-15 Pred Iranju posoldom vo Bagdad bil strelalju i smertilju Iranju diplomatnik. Sleditelis podozrejut USA-ju agentnikis, bo USA boiat vlivenief Iranju Sxiitnikifs vo Irak.

2004-04-15 Busx i Sxaron soglosili zxe Busx bu podporijt Sxaronvoi politia proti palestinianis i politia otbranief i okupaciaf palestinju zemifs. Za podpor Sxaronuf polucxijt Busx Sxaronvoi podpor dla prezidentju vnovizvolba. Sxaron imajt vliv so Vsetju Zxidju Kongres i so vlasnitelis USA-ju medialifs ktor kontrolijut i manipulijut USA-ju publikju mnenie.

2004-04-15 Vo dnesju izvolba vo Jugju Afrik sleditelis ocxekajut vigra om ANC (Afrikju Narodju Kongres).

2004-04-15 Tut utro Izraelju vrotlet bez pricxin strelal vo tolpa ne-oruzxilju ludis vo jugju Gaza i vazxnuo poranil 15 palestinianis.

2004-04-15 Na zvuktasma ktor polucxil Al-Gxazira TV, Osama Ben Laden predlozxijt peresmirie dla Europju krainis.

2004-04-14 Rusju federacia oglosila poslanie letidlofs vo Irakuf dla evakuacia vse Rusju grodnikifs. Francia i Japonia tolk ostrozxili svoi grodnikis abi otidili iz Irak i Filipinia oglosila iztiaganie svoi voiskof iz Irak.

2004-04-14 Voz-firma DaimlerChrysler planijt kupit Japonju firma Mitsubishi.

2004-04-13 Grup kidnapilju inzxenerifs Rusju firmaf bil vnov razpuskilju: 5 Ukrainis i 3 Rusis.

2004-04-13 Robert Murdohvoi medialju imper peredomovijt svoi glavnju ofis iz Australia vo USAf. Slediteli ostrozxijut zxe koncentrenie medialifs vo takai velju firmas grozijt obiektivost i podporijt cenzur.

2004-04-13 Taizemju i Novzelandju sxtatvedenies oglosili iztiaganie svoi voiskos iz Irak.

2004-04-13 Naivlivju Irakju sxiitju duhnikis oglosili zxe USA dolzx platit za sovremju kriza ktor nacxil i podstrekal okupacju voisko so svoi zverzlo. Vzamen usmirenie situaciaf, USA-ju generalis viprosbajut esxte des tisicx novju voiakis iz USA.

2004-04-13 Gospic Javed Hashmi (Gxaved Hasxmi), veditel Pakizemju opozicju parta proti prezident Musxaraf bil osudilju dla 23 rocxis zaklucxenief. Tper Musxaraf mozx bezproblemuo vigrat vo "demokratju" izvolba. Li Musxaraf ucxil o "demokratia" ot svoi poucxitel prezident Busx?

2004-04-13 Zalozxnikju kriza vo Irak sxirijt. Vcxera povstanikis kidnapili pervju Slavju zalozxnikis: dva Cxehju zxurnalistis i 8 sluzxnikis rusju firmaf (5 Ukrainis i 3 Rusis).

2004-04-12 Podcxas navestenie vo USA, Egiptju prezident Hozni Mubarak i prezident Busx organizili zvest-besed no ne oglosili nisxto novju.

2004-04-12 Vo Indju grod Lucknow, podcxas politju roddenju slavnenie bili 21 zxenis stupilju na smert. Tapocx organiznikis darili dla gostis bezplatju sari-odevis nacxil panik-beg ktor smertil 21 i poranil 28 zxenis.

2004-04-12 USA-ju general Abizaid dopuskil zxe Irakju voisko es nedoverdostoinju, i imajt mnoguo dezertnikis. Ziavuo Irakju voiakis ne hcejut voinat proti Irakju ludis.

2004-04-12 Podcxas kazxd-denju zvest-oglosenie, USA-ju general Mark Kimmitt i gvornik Dan Senor ne oglosili zmen vo politia nasilief i smertenief politju i religju opozicnikifs vo Irak. General Kimmitt oglosil zxe podcxas Falugxa-masakr prosxlu tizxden tolk 70 USA-ju voiakis utratili zxizn, poki povstanikis utratili 10x bolsx ludis. Ocxviduo general Kimmitt vklucxil mezxu povstanikis tozx smertilju zxenis, detes i inju Irakju civilnikis. Poskroz perevazxju oruzxenie, USA-ju voiakis ne pokorili Falugxa. Grod Falugxa ostatijt bez okupacju voiakis i bez marionetju politnikis.

2004-04-12 USA-ju podprezident Dik Cxeini (Dick Cheney), navestijt neskolk Azju krainis dla podpor USA-ju politia vo Irak. Sovremuo navestijt Cxina dla besed o ekonom i specialuo o podcenenie Cxinaju plativof. Dnesju kidnapenie 7 Cxinaju torgnikifs vo Irak pravdapodobuo bu tozx beseditju.

2004-04-12 Vo imen "demokratiaf", prosxlju tizxden USA-ju voiakis masakrili prinaimensx 600 Irakanis: muxis, zxenis i detes. Miasonik Irakuf, Paul Bremer, oglosil zxe napadenies i masakris Irakju povstanikifs bu prodolgit i zxe okupacju voisko ne vernut ni din centimetr zemuf.

2004-04-11 Irakju povstanikis dolstrelali 25-milion dolarju "Apache" vrotlet zapaduo ot Bagdad. Oba USA-ju pilotis utratili zxizn. Tot 25 milion dolaris USA neviplatbali Sadamvoi predatel, tut den utratili so tot helikopter.

2004-04-11 Tut utro papezx John Paul II, slabju i terpitsju ot parkinson-bolez, vedil ogradju bogsluzxenie vo Vatikan. Podcxas bogsluzxenie papezx oglosil zxe terorizm es opasju dla dnesju Vset. No ne gvoril kakai terorizm: Al-Kaidaf proti USA, Izraeluf proti Palestinianis, ili USA-ju proti Irak?

2004-04-11 Vzriv metan-gazuf vo jug-zapadju Sibirju vugol-kopalna vo Kemrovo pred neskolk den ubil prinaimensx 47 kopanikifs. Spasiteli pereiskali vse sxahtis no naidili nikai novju prezxitelis.

2004-04-10 Poki USA-ju voiakis iskali Sadam Husein, oglosili zxe kto pomocijt naidit Sadam polucxijt 25 milion dolar. Tut den oglosili zxe nikto polucxil i nikto bu polucxit tot 25-milionju nagrad. Sadamvoi predatel bil tozx predalju i lgalju ot Busx i polucxijt nisxto. Busx lgal o oruzxies masaju nisxtovenief i lgal o 25-milion dolar nagrad. Lgas ot start do konc. Buvremju predatelis razlicxju politnikifs dolzx ne zapomnit zxe USA-ju obecxanies es tolk pustju obecxanies i pustju lgas.

2004-04-10 Priblizuo milion pilgrimnikis pridili vo Irakju sviatju grod Karbala. Irakju polcnikis   izcxezili, tolk povstannikis kontrolijut ulcas Karbalaf. Polakju voiakis krug Karbala sudarili so povstanikis.

2004-04-10 Irakju povstanikis uspehuo napadili oruzxilju grup gruzvozis dovozitsju benzin i dizel dla okupacju voisko. Grod Faludxa, poskroz intensivju napadis i oblezxenie, esxte es svobodju ot okupacju voiakis. Uspeh povstanief prinudil USA-ju voisko pitat pauza.

2004-04-10 USA-ju helikopteris kruzxijut nad Bagdad  napadijut i bombijut povstanikis vo razlicxju cxastis Bagdaduf. Irakju narodju povstanie proti okupacia sxirijt plus i plus.

2004-04-10 Vo Sibirju vugol-kopalna posle vibuh metan-gazuf bili prinaimensx 20 kopanikis smertilju, 13 bili poranilju i 23 iscxezillju. Spasitelis iskajut iscxezilju kopanikis.

2004-04-10 Masakr Irakju povstanikis vo Falugxa prodolgijt. Rovnuo cxlenis Irakju marionetju rezxim protestijut proti tot masakr, i gvorijut zxe USA-ju voisko karajt vse Irakanis i vse obitatelis Falugxaf za ubitie cxir USA-ju kontrakt-voiakis.

2004-04-09 Alzxerju prezident so 83 procent glosis vigral prezidentju vnovizvolba. Opozicia utverdijt izvolbaju obman.

2004-04-09 USA-ju napaditeli i oblezxiteli Irakju groduf Falugxa oglosili din-storonju 24-cxasju pauza agresiaf, no posle tolk neskolk cxasis naxcili vnov napadit Falugxa i smertit povstalju politju opozicnikis. Popri Falugxa masakrijt okupacju voisko povstanikis tozx vo Bagdad, Sadr-grod, Karbala i Kut. Slabuo oruzxilju povstanikis ne imajut spravedlivju sxanc proti pere-oruzxilju okupacju voiakis.

2004-04-09 Cxinaju promislju produktenie rastil so bistrost 19% rocxuo vo mesiac Marec 2004. Poka Europju i USA-ju promislju produktenie stagnacijt, Cxinaju promisl rastijt plus i plus bistruo. Ekspertnikis predskazajut zxe vnutr des rocxis Cxina bu imajt naivelju ekonom celoju Vsetuf.

2004-04-09 Japonnikis es grozalju usled kidnapenie Japonju zalozxnikifs vo Irak i usled grozenie zxe zalozxnikis bu palilju poki zxiznju.

2004-04-09 Tut utro Papezx vedil Paska-piatakju bogsluzxba vo Vatikan. Papezx bu tozx vedit bogsluzxba om Paskaju posubotak (11-ju april, 2004).

2004-04-08 Irakju povstanikis kidnapili neskolk zalozxnikis vklucxuo tri Japonju civilnikis i viprosbajut abi Japonju sxtatvedenie iztiagal svoi voisko iz Irak. Japonia imajt priblizuo piatsto voiakis vo Irak. Japonju publikju mnenie es proti prisutie Japonju voiakis vo Irak.

2004-04-08 Vo USA-ju glavngrod Vasxington tut den prodolgil parlamentju besed o pricxinis teroristju napadenief proti USA i nisxtovenie Vsetju Torgju Centruf vo 2001. Tut den svidil Busxvoi sovetnik gospica Kondolisa Rais.

2004-04-08 Okupacju voisko napadil i bombil obitatelju cxast Bagdaduf, Sadr-grod, gde es centr Sxiitju opoziciaf proti USA-ju okupacia. Sadr-grod es imenilju posle otec om Muktada Al-Sadr, vazxnju politnik i protinik USA-ju okupaciaf.

2004-04-08 Prinaimensx dvades-sxes (26) Indju polcnikis bili ubilju ot minbombis vo Vostok-Indju sxtat Gxarhand ("Jharkhand").

2004-04-08 Zverzlo okupacju voiskof vo Irak pricxinil zxe bolsx i bolsx Irakju ludis protivijut okupacia. Intensivost i razmer voinaf potverdijt zxe vo Irak nacxil celo-narodju popularju povstanie proti USA-ju okupacia. Abi spasili zxizn USA-ju voiakifs, USA-ju generalnikis poslajut Slaviansk voiakis (Ukrainia, Polakia, Bulgaria, Slovakia, Cxehia) vo naiopasju mestos.

2004-04-07 Vo Irakju grod Falugxa (Fallujah) USA-ju voiakis kidali dva 250kg bombis na mecxet i ubili velju cxislo om bogsluzxnikis, civilnikis, zxenis i detes.

2004-04-07 Intensivju voina prodolgijt vo Irak. Bremervoi voiakis probijut nisxtovit vse politju i religju opozicia. Bremer ili "Miasonik Bagdaduf" oglosil zxe hce nisxtovit i smertit vse poklonnikis om Muktada Al-Sadr. Sovremuo Bremer hce pomst proti partizanis ktor smertili cxtir USA-ju kontrakt-voiakis vo Falugxa (Fallujah). Bremer vedijt intensivju voina na dva frontis, sovremuo proti sunitnikis (Falugxa) i proti sxiitnikis (Sadr-grod). Tolk Bremervoi marionetnikis es bezopasju pred jegoi voisko. Bremervoi bezmilost grancijt so genocid.

2004-04-06 General Romeo Dallaire, prosxlu vozxd voiskof Sodinju Narodifs vo Ruanda, oglosil zxe USA, Britzem i Francia es otvetju za Ruandaju genocid vo 1994-ju rocx, tapocx nereakcili posle jegoi ostrozxenie.

2004-04-06 Podcxas prosxlu dva den USA-ju voiakis ubili vo Irak plus cxem 60 ludis. Bremer is tper novju "Miasonik  Bagdaduf."

2004-04-06 Vcxera navestil Francju prezident Zxak Sxirak (Jacques Chirac) tainju rusju Titovju kozmosju centr dla kontrol  satelitifs.

2004-04-05 Irakju marionetju sud i prokuratur obvinil veditsju sxiitju politnik i poucxatel, Muktada Al-Sadr, iz ubitie. Tot es ocxvidju prob obezglovit nezavisimju Irak i obezglovit sxiitju politju bolsxost. Al-Sadr es obvinilju iz "smolvenie" ubit marionetju sxiitju poucxatel ktor USA importil vo Irak prosxlju rocx posle okupacia, i ktor bil trenirilju dla kontrol sxiitnikifs.

2004-04-05 Tut utro nacxil parlamentju izvolba vo Indonezia. Sledju prezidentju izvolba bu vo mesiac Juli 2004. Tutvremju prezident es Megawati Sukarnoputri. Indonezia es naivelju musulmju narod.

2004-04-05 Sxef okupacju voiskof vo Irak, Bremer, grozijt ogromju i nasilju pomst za ubitie cxtir USA-ju kontrakt-voiakis vo Irakju grod Falugxa (Fallujah) prosxlju tizxden. Vse dorogis vo groduf es zakritju. Posle Bremervoi pomst grozijt visxenie nasilief i tvorijt vo Irak podobju situacia takak vo Palestinia, gde politju vediteli es ubilju iz vertoletis. Pomst za pomst nigda nisxto nerazresxil.

2004-04-05 CNN i inju protislavju medialis nacxili masaju propagand proti Slovakju politnik Vladimir Mecxiar, ktor vigral prezidentju pred-izvolba. Marionetju sxtatvedenie om Mikulasx Dzurinda neocxekal takai podpor dla opozicju politnikis. Slovakis ne es spokoinju so Dzurindavoi politia.

2004-04-05 Vcxera bili masaju protestis vo Irak proti zaklucxenie veditsju sxiitju politnik. Podcxas protestis USA-ju voiakis ubili priblizuo trides sxiitju protestnikis. Tozx siem USA-ju voiakis utratili svoi zxizn.

2004-04-04 Tut utro neznalju oruzxilju muzxis ubili piat polcnikis vo Pakizemju glavngrod Islamabad.

2004-04-03 Tisicxis demonstritelis sberili vo Taipei i prodolgili svoi protest proti "vnovizvolilju" prezident Cxen, i viprosbajut neutralju sledstvie prosxlju izvolbaf.

2004-04-02 Izraelju voiakis vstupili vo musulmju sviatju mestof, Al-Ahsa mecxet na Hramju Gora vo Jeruzalem, i zaderzxili 14 bogsluzxnikis.

2004-04-01 Posle Berlinju siezd o Afganzem, oglosili zxe marionetju rezxim vo Afganzem bu polucxit priblizuo 8.2 gigalion dolar financju pomocuf podcxas sledju tri rocxis. Tozx oglosili zxe okupacju NATO-voiakis ostatijut vo Afganzem dla ohrona "demokratiaf".

2004-04-01 Prosxlju nocx NATO-voiakis napadili i zanali obitatju dom vo grod Pale u Saraievo. Voiakis iskali Radovan Karagxicx za voinaju zlocxinis. NATO-voisko neoglosil gda bu iskat Gxorgx Busx za voinaju zlocxinis. Li es inju zakon dla slavianis i inju dla Amerikanis?

2004-03-31 Dorogju bomb tut utro ubil piat USA-ju voiakis vo Irak. Uzx 600 USA-ju voiakis utratili zxizn vo Irakju voina.

2004-03-31 Polakju fermaris boiajut vhod Polakiaf vo Europsoiuz. Polakju fermaris bu konkurit proti sosedju germanju fermaris, ktor bu polucxit mnoguo bolsxju subsidia cxem polakju fermaris. Pocx imajt Europsoiuz dva standardis, din dla Germanis i inju dla Polakis i Slavianis?

2004-03-31 Vo vse 25 krainis Europsoiuzuf (15 starju i 10 novju) nacxijt predgotovenie dla izvolbas vo Europju parlamentuf.

2004-03-30 Vcxera umiral slavnju Slaviansk aktoric Peter Ustinov vo Sxveicaria, vo vek 82 rocxis.

2004-03-30 Cxtir velju Europju mobilfon-firmas sodinili svoi sluzxbas abi mozx konkurit proti ogromju Vodafon.

2004-03-30 Prinaimensx dvades ludis bili ubilju vo Uzbekzem (Tasxkent i Buhara) podcxas prosxlu tri den. Partizanis protestijut proti prisutie USA-ju voiakis vo Uzbekzem i proti uzbekzemju podpor USA-ju vtorganief vo Afganzemuf.

2004-03-30 Taivanju prezident Chen (Cxen) ktor bil "vnovizvolilju" vo sumnju ili obmanju izvolba pred neskolk den oglosil zxe bu iskat nezavisimost ot Cxina. Cxinaju sxtatvedenie oglosil zxe ne-pozvolijt razdelenie Cxinaf.

2004-03-29 Masaju demonstrenies vo Irak protestijut proti USA-ju cenzur vo Irak i proti zakritie popularju Irakju opozicju gazetuf "Al-Hovza". Cenzur medialifs es tipovju znak USA-ju "demokratiaf". Vse medialis vo USA, vse televidenie, gazetis i radio es vlasnilju, kontrolilju i cenzurilju ot din malju grup ludifs. Odnakju grup ktor kontrolijt politnikis, sudis, izvolbas, i narkivoju torg.

2004-03-29 Podcxas formalju obrad vo Vasxington prinal prezident Busx siem novju cxlenju krainis om NATO. Agresju ekspanzia om NATO zmenitj rovnvazxie silafs vo Europ, kruzxijt i grozijt Rusia. Siem novju cxlenju krainis, cxoi voisko es tper pod prikazis USA-ju generalifs es: Slovakia, Slovenia, Bulgaria, Rumania, Estonia, Latvia, Litva.

2004-03-28 Glavnju izraelju prokuraturnik obvinil pervju ministr Sxaron iz podkupenie. Poki Sxaron bil ministr zagrancief jegoi sin polucxil siemsto tisicx dolaris ot din torgnik za "konsultenie".

2004-03-28 Taivanju polcia razgonil tolpa protestnikifs iz ulcas pred prezidentju palac. Protestnikis demonstrili proti izvolbas ktor vidijut takak obmanju i falsxju. Protestnikis tozx verijut zxe nedavnju "ubitieprob" proti prezident Cxen bil scenalju dla vlivenie izvolbafs.

2004-03-27 Prosxlju tizxden grecju i turcju Kipranis peregvorili vo Sxveicaria o mozxost sodinenief Kipruf. Ziavijt mozxost tvorenief kiprju sofederaciaf dva pol-nezavisju turcju i grecju sxtatifs.

2004-03-27 Novju dogvor mezxu Rusia, Cxina i Japonia resxijt mestlozxenie novju neftju trubuf iz vostokju Sibir ko Tihju Okean. Neftju trubvod bu mestolozxilju severuo ot ozero Baikal, i bu koncit vo port Nahodka.

2004-03-27 Serbju parlament prinal novju deklarenie dla bolsxju politju nezavisost serbju oblastifs vo Kosovo.

2004-03-27 Polakju pervju ministr Leszek Miller (Lesxek Miler) oglosil otstupenie iz svoi mesto om 2.mai.2004, din den posle Polakia sodinijt so Europju Soiuz.

2004-03-26 Meksiko arestijt britju pecxernikis ktor bili vo Meksiko bez pravilnju viza dla obsledenie pecxeris. Tri pecxernikis es britju voiakis.

2004-03-26 Vo SN (Sodinju Narodis, Nov-Jork) USA vetovil deklaraenie ktor osudijt ubitie om sxeik Jasin.

2004-03-26 TV firma Al-Jazeera (al-Dzxazira) polucxil zvuktasma ot Aiman al-Zavahiri (Al-Kaida) vo ktor viprosbajt svalenie Pakizemju prezident Musxaraf. Ekspertnikis podtverdili zxe zvuktasma ne es falsxju, zxe zvuktasma es pravdavernju. Pravdavernost zvuktasmaf dokazijt zxe al-Zavahiri zxiznijt i zxe ne bil ubilju ot Musxarafvoi voisko.

2004-03-25 Tut den britju pervju ministr Tony Blair (Toni Bler) navestijt Libvia gde vstretil libvju veditel Muamar Hadafi.

2004-03-25 Tut den nacxil vo Brusel vstretie verhju ministris Europju Soiuzuf.

2004-03-23 USA-ju sxtatvedenie kritikijt Cxina za narusxenie ludju pravos, no ne kritikijt Izrael za zlocxinis proti ludstvo i sxtatju terorizm. Vo USA es sxes milionis zaklucxnikis, vklucxuo priblizuo dva milionis politzaklucxnikis, otnosuo plus cxem vo Cxina.

2004-03-23 Dzxordzx Busxvoi rezxim ne osudil ubitie om sxeik Jasin, naprotiv virazxil svoi podpor dla takai ubities i dla izraelju utiskenie palestinju naroduf.

2004-03-22 Celoju vset reakcijt i osudijt ubitie om sxeik Jasin. Palestinianis, Arabis i musulmnikis grozijut pomst.

2004-03-22 Tut utro izraelju voisko ubil invalidju osnovitel i duhju veditel organizaciaf Hamas, sxeik Ahmed Jasin i 8 inju ludis. Sxeik Jasin bil ubilju tut utro posle svoi utroju molitba pred mecxet vo svoi invalidvoz.

2004-03-20 Tut utro es natiagalju tihost vo Kosovo, posle plus cxem 30 miortvju i posle neskolk den borbanief mezxu Albanis i Serbis.

2004-03-19 Tisicxis ludis protestili vo Belgrad proti utiskenie i proti nedostacxju ohrona Serbifs vo Kosovo. Serbis dumajut zxe KFOR voisko podporijt albanju agresia i etnikju cxistka proti serbju obitatelis Kosovof. Europju Soiuz deiat nisxto dla ohrona Serbifs i inju Slavianifs.

2004-03-19 Dva den pred prezidentju izvolbas vo Taiwan nekto probil ubit Taiwanju prezident i pod-prezident. Zgleditelis dumajut zxe mozxuo to bil tolko teatr, abi Taiwanju prezident dobrjuvil svoi sxans vnov-izvolenief.

2004-03-19 Pakiju voisko oblezxil Ak-Kaidaju voiakis vo severju Pakizem. Pakiju prezident Musxaraf oglosil zxe ocxekajut zxe vo oblezxilju oblast es znacxju veditel Al-Kaidaf.

2004-03-18 Vcxera tisicxis Kosovju Albanis napadili Kosovju Serbis i onivoi domis. Pocxti dvades ludis utratili svoi zxizn, i neskolk domis bil palilju. Mezxunarodju voisko "KFOR" vo Kosovo nedostacxuo ohronijt serbju obitatelis ot albanju nasilie.

2004-03-18 Prosxlju nocx velju bomb vzrivil bagdadju hotel i ubil plus cxem 30 ludis.

2004-03-17 Novju espanju pervju ministr Zapatero oglosil iztiaganie espanju voisko iz Irak vo mesiac jul.

2004-03-17 Zaderzxilju 48-rocxju rusju arhitektnik, Vitali Kolaev, iz Osetia, ktor vo sxveicarju grod Zurih ubil let-kontrolnikuf, utratil svoi zxen i dva detes vo letidloju katastrof pricxinilju ot tot let-kontrolnik.

2004-03-15 Bolsx cxem 70 procent glositelis vnov izvolili rusju prezident Vladimir Putin vo vcxeraju prezidentju izvolbas Rusiaf.

2004-03-15 Aznar i jegoi parta proigrali vo vcxeraju izvolbas vo Espania. Espanju obitatelis ne-soglosili i otkidali jegoi politia i jegoi voina vo Irak.

2004-03-14 Bombju vzrivis vo izraelju pristanisxte ubili 10 i poranili 20 ludis.

2004-03-13 Pervju ministr Espaniaf, Aznar, zloupotrebijt bombenie dla svoi politju cielis. Aznar lgajt ludis zxe bombenie bil ot ETA, i ukrijt faktis ktor dokazijut zxe bombenie bil Al-Kaidavoi otvet dla jegoi napadenie Irakuf, bo 90 procent espanju obitatelis bili proti Aznarvoi voina vo Irak. Zavtra bu izvolbas vo Espania.

2004-03-13 USA-ju okupacju voisko Haitif protestijt planis om prosxlju prezident Aristid navestijt Karibju oblast. Novju marionetju sxtatvedenie Haitif boiajt tisicxifs Aristidvoi poklonnikifs vo Haiti.

2004-03-13 Baskju organizacia ETA otkidal vse otvetost za pred-vcxeraju  madridju bombenie. Sovremuo mezxunarodju terorju organizacia Al-Kaida oglosil zxe oni es otvetju za tot bombenie, i zxe to es pomst za smertenie arabju ludis vo Palestinia, vo Irak i vo Afganzem.

2004-03-11 Neskolk bombis vo Madridju poezdis tut utro ubili priblizuo 200 ludis i poranili plus cxem 1400. Polcia podozrejt baskju partizanis (ETA) ktor protestijut proti utiskenie i proti genocid baskju naroduf ot Espania. Inju zgleditelis dumajut zxe to bil musulmju pomst za espanju podpor USA-ju okupacia Irakuf.

2004-03-10 Gerard Latortue es novju USA-ju marionetju politnik ktor zamenil Yvon Neptune, takak veditel Haitivoi sxtatvedenief.

2004-03-10 Ekvatorju Guinea obvinijut USA, zxe USA-ju kontraktvoiakis zaderxilju vo Zimbambve vo Boeing 727 letidlo planili  svalenie ekvatorguineaju sxtatvedenief. Ekvatorju Guinea, takak Irak, imajt velju zapasis neftuf. USA probijt kontrolit vse krainis so zapasis neftuf i onivoi sxtatvedenies.

2004-03-10 Tut utro bomb vzrivil Masonju Dom vo Azju cxast Istambuluf i ubil dva ludis.

2004-03-08 Haitivoi prezident Aristid vo Sredafrikju Republik dnes oglosil zxe USA-ju voiakis kidnapili jeg i jegoi rodzin i otvodilju onif vo Sredafrikju Republik, i zxe on esxte es Haitivoi izvolilju prezident.

2004-03-08 Tut den Irakju marionetju "Sxtatvedju Sovetgrup" prinal novju konstitucia, poskroz protestis ot Sxiitju obitatelis Irakuf.

2004-03-08 Tut den slavnil civilizilju Vset, mezxunarodju den zxenifs. Vo mnoguo krainis tut den es velm vazxnju rodzinju sviatak.

2004-03-07 Neskolk bombis, raketis i vibuhis krug "Zelenju Zona" Bagdaduf simbolili Irakju protest proti oglosilju novju konstitucia Irakuf.

2004-03-06 Prosxlju mesiac vo Sxveicarju grod Zurih ubil din rusju muzx vozduhju kontrolnikuf ktor bil otvetju dla sotreskenie dva letidlof nad Germania prede dva rocxis. Tot sotreskenie ubil bolsx cxem piatdes rusju detes iz Basxkiria. Do tut den tot rusju muzx otskazajt otvetit vse voprosis.

2004-03-06 Marionetju "Sxtatvedju Sovetgrup" Irakuf pod ocxis i pod tiskenie okupacju voiskof, predgotovijt novju Irakju konstituciaf.

2004-03-06 Mnozxijut mezxunarodju protestis proti Busxvoi izvolbaju reklamis ktor pokazijut nisxtovenie om "WTC" (Vsetju Torgju Centr) vo Novju Jork pred neskolk rocxis.

2004-03-04 Posle bombju vibuhis vo Bagdad i vo Karbala pred neskolk denis, USA-ju okupacju voisko oglosilo zxe tper dolzx ostatit vo Irak esxte dva rocxis. Sleditelis voprosijut esli tot bombis ne bili kladilju ot USA-ju agentis abi USA imali izvinenie dla prodolgilju okupacia i dla opozdenie izvolbafs.

2004-03-03 Vo USA-ju prezidentju pred-izvolba om "Demokratju Parta" vigral John Kerry (Dzxon Keri). Vo osen bu Keri konkurit Busx vo prezidentju izvolba.

2004-03-02 Bombis vo Bagdad i vo Irakju sviatju grod Karbala ubili priblizuo dvasto ludis. Ne es jasnju kto es pozad tut napadis. USA-ju okupacju voisko profitijt nai-mnoguo usled tut napadis ktor pomocijut razdelit Irakju obitatelis i pomocijut USA-ju okupacia.

2004-03-01 USA-ju marionetju prezident om Haiti, Aristid, oglosil zxe bil kidnapilju i otvodilju ot USA-ju voiakis. USA-ju letidlos otvodili Aristid i jegoi rodzin vo Afrik i prinudili Aristid podpisit otstupenie. Ne es jasnju kto bu novju USA-ju marionetju prezident Haitif posle Aristid.

2004-02-15 Irakju partizanis svobodili ot sto do cxtirsto politju zaklucxnikis iz zaklucxilna vo Irakju grod Fallujah.

2004-02-13 Bomb ubil tut den vo Katarju glavngrod Doha prosxlju cxecxnju prezident Zelimhan Jandarbiev.

2004-02-13 Posolnik Sodinju Narodifs vo Irak, Lakhdar Brahimi, oglosil zxe vo Irak bu pramju izvolbas, no pravdapodobuo tolk vo 2005 rocx.

2004-02-11 Dnes utro samubitsju bombnik ubil prinaimensx 45 ludis vo Bagdad.

2004-02-10 Rusju bez-sxansju prezidentju kandidat Rybkin, ktor iscxezil pred neskolk denis tut den vnov ziavil. Jegoi teatrju "iscxezenie" neprinesil jeg bolsx popularost.

2004-02-10 Organizacia Neft Eksportitsju Zemifs (ONEZ = OPEC) dnes oglosil otvelicxenie neft produktenief. Normaluo, otvelicxnie produktenief pricxinijt velicxenie cenuf.

2004-02-09 Dnes podgrobili vo Moskva pervju zxertvas bombenief podzemju poezduf, ktor statil pred neskolk denis.

2004-02-09 Rusju bez-sxansju prezidentju kandidat Rybkin, neskolk denis prede prezidentju izvolba iscxezil. Zgleditelis dumajut zxe tut "iscxezenie" es tolk teatrju, abi "kandidat" Rybkin pritiagal vnimanie medialifs. Rybkin es marionet rusju oligarhnikuf Berezovskij.

2004-02-09 Posle pred-izvolbas vo neskolk sxtatis, John Kerry  (dzxon keri) imajt dobrju sxans statit prezidentju kandidat "Demokratju" partaf.

2004-02-09 Vcxera vecxer prezident Busx dopuskil zxe Irak imal nikai oruzxie masaju nisxtovenief, no obronal svoi voina proti Irak, bo Busx hcel nezavisju Sadam zamenit so USA-ju marionet.

2004-02-08 Grup iz Sodinju Narodis priehal vo Irak dla ocenenie mozxost svobodju izvolbaf vo Irak.

2004-02-07 Latvia proderzxijt svoi politia utiskenief Rusuo gvoritsju ludifs. Novju zakon prinudijt rusju sxkolis poucxivat sxesdes procent vo Latvju jazika. Gde es ohrona ludju pravos ot Europju Soiuz?

2004-02-07 Vo Haiti rastijut protestis proti USA-ju marionetju prezident Aristid. Ostatijt din vopros: ktor inju USA-ju marionet bu zamenit Aristid?

2004-02-07 Pocxti vse starju sxtatis Europju Soiuzuf (ES) otskazali pravo naemanief dla ludis iz novju sxatis ES, vklucxuo iz Cxehia, Polakia, Slovakia i Slovenia. Politnikis iz novju sxtatis es razcxarovilju bo pred vhod vo ES obecxali svoi obitatelis mozxost robenief vo starju krainis ES.

2004-02-06 Tut utro vo Moskva vibuhil bomb vo podzemju poezd (Metro). Bomb ubil priblizuo cxtirdes i poranil sto ludis. Polcia podozrejt cxecxnju teroristis.

2004-02-05 Otec Pakizemvoi jadroju oruzxief "Abdul Qadeer Khan" dopuskil zxe podal pakizemju jadroju tainostis vo inju krainis.

2004-02-04 Europju nauknikis oglosili zxe Europju Sodin hce poslat kozmonautis na platetuf Mars do trides rocxis.

2004-02-03 Vo severuo-germanju grod Hamburg, lecxaris testijut dva bolezju zxenis esli imajut ptakju grip. Din zxen vernul iz Taizem.

2004-02-02 Izraelvoi pervju ministr Ariel Sxaron prikazil anulit siemnades (17) Izraelju osadkas vo Gaza.

2004-02-02 Vsetju Organizacia Zdrovief (VOZ = WHO) sledstvijt mozxost zxe neskolk ludis vo Azia bili infekcilju ot ptakju grip.

2004-02-02 USA-ju Mars-voz "Opportunity" uziavil na Mars sivju hematit. Sivju hematit es zxelez nesitsju ruda, ktor normaluo tvorijt vo voda. Uziavenie sivju hematituf es nepramju dokaz egzistenief vodaf na Mars.

2004-02-01 Priblizuo 250 putnikis umirali podcxas hadzx vo saudju grod Mekka.

2004-02-01 Prinaimensx 56 Kurdis bili ubitju tut den vo severuo Irakju grod Erbil ot dva samubitsju bombnikis.

2004-01-30 Germanju sud vo grod Kassel osudil kanibalnik Armin Meiwes, 42-rocxju komputerju ekspertnik, tolk dla 8 rocxis zaklucxenief.

2004-01-28 Prinaimensx piatdes ludis umirali na vostokju primorie Sodinju Sxtatifs usled snegju buriaf. Tut snegburia prinesil led, veter, nizju temperaturis i do 68 cm sneguf vo servervostokju oblast USA.

2004-01-28 Vcxera bili trinades (13) ludis ubilju vo Irak, vklucxuo sxes USA-ju voiakis i dva CNN-ju sluzxnikis.

2004-01-27 OSN (Organizacia Sodinju Narodifs) planijt poslat vo Irak grup sovetnikifs abi sledstvili mozxost svobodju izvolbaf vo Irak.

2004-01-26 Vo rocx 2003 Rusju federacia pervju raz prodal oruzxie za bolsx cxem piat gigalion dolaris.

2004-01-26 Rusju prezident Vladimir Putin vstretil dnes USA-ju ministr zagrancief Colin Powel (kolin pauel).

2004-01-26 Vo Madrid nacxil "Mezxunarodju Kongres o Zxertvas Terorizmuf".

2004-01-25 Dvaju USA-ju Mars-voz "Opportunity" (slucx)  pristanil na Mars. Pervju voz "Spirit" (duh) ktor pristanil 3-ju Januar 2004 imajt esxte problemis.

2004-01-24 Tut den Apple Komputer imajt dvades rocxis. Apple Komputer izdumal i postroil Steven Wozniak.

2004-01-24 Tut den Irakju partizanis vo Sunitju oblast Irakuf, sever-zapaduo ot Bagdad, ubili piat USA-ju voiakis.

2004-01-22 Vo Cxina nacxil dnes novju rocx, rocx mavpaf. Cxinanis upotrebijut lunaju kalendar.

2004-01-21 Dnes bil 80-ju kazxdrocxie smertuf Vladimir Ilicx Leninuf.

2004-01-21 Vo Sxveicarju grod Davos nacxil Vsetju Ekonomju Besed. Sovremuo deiat Vsetju Socialju Besed vo Mumbai.

2004-01-19 Stotisicxis Iraknikis demonstrili vo Bagdad dla svobodju izvolba, i proti USA-ju planis obmanit Irakju glositelis so podobju nepramju izvolbaju sistem ktor upotrebijut vo USA abi obmanili USA-ju glositelis.

2004-01-19 Vo USA-ju sxtat Iowa nacxili nepramju pred-izvolbas "Demoktratju" prezidentju kandidatifs. Kritiknikis vidijut USA-ju pred-izvolabju sistem takak ne-demokratju, bo ludis neimajut mozxost pramju izvolbaf kandidatifs.

2004-01-18 Ucxastnikis Vsetju Socialju Beseduf 2004 vo Mumbai (Bombay) kritikili Irakju okupacia, i obvinili okupacju voiakis om zlocxinis proti ludstvo.

2004-01-18 Velju vibuh dva voz-bombifs u vhod vo "Zelenju  Zona" vo sred Bagdaguf ubil prinaimensx dvadestri (23) ludis, vklucxuo neskolk okupacju voiakifs. Zelenju Zona es oblast Bagdaduf gde es sosredilju okupacju sxtatvedenie, okupacju voisko i Irakju kolabornikis.

2004-01-17 Tisicxis musulmnikis protestili vo Parizx proti zabran nesenief musulmju glovtkanis vo sxkolis. Vo Francia domovijut piat milion musulmnikis.

2004-01-16 Vo Kalifornia dnes nacxil obrona om Michael Jackson (maikl dzxaksn) proti obvinenies pedofiliaf. Velju tolpa poklonnikifs cxekal popred sud i pokazal podpor dla Michael Jackson.

2004-01-16 Dnes nacxil vo Mumbai (Bombay), India, sxes-denju Vsetju Socialju Besed.

2004-01-16 Novuo izvolilju Rusju parlament Duma dnes nacxil svoi pervju sidenie.

2004-01-16 Ekstremuo nizju temperaturis vo sever-vostokju USA pricxinili razlicxju problemis so zapas elektrikuf, i ubili neskolk ludis.

2004-01-16 Cxernju demonstritelis protestili proti navestenie Prezident Busxuf u grob om Martin Luther King, gde Busx kladil vienok. Demonstriteli vidijut tut navestenie takak Busxvoi gotovenie dla prezidentju izvolbas.

2004-01-15 Tisicxis demonstritelis marsxili vo juguo-Irakju grod Basra i demonstili dla svobodju izvolbas, proti okupacju voisko i dla bolsx mezxunarodju prisutie vo Irak.

2004-01-15 Vcxera oglosil USA-ju prezident Busx planis dla velicxenie NASA-ju budzxet, dla postroenie baz na Luna i dla prizemenie ludis na Mars. Sleditelis dumajut zxe to es tolk Busxvoi pred-izvolbaju obecxanie.

2004-01-14 Epidemia ptakju gripuf vo vostokju Azia prostrijt bolsx bistruo cxem ekspertnikis ocxekali. Ptakju grip es opasju dla ludis, bo ludis imajut nikai ohrona proti tut grip.

2004-01-12 Prosxlju USA-ju ministr financiaf, Paul O'Neil (pol ounil) oglosil zxe Prezident Busx planil voinaf proti Irak uzx pred napadenie USA vo 9-ju September.

2004-01-12 Podcxas svoi navestenie Argentiniaf, Rusju ministr zagrancief Igor Ivanov oglosil zxe Rusia podporijt Argentinju vimaganie Falklandostrovifs (Malvinostrovifs).

2004-01-12 Silaju Euro-dengi opasijut Europju ekonomia i eksportis. Din Euro is tper 1,28 USD (USA-ju dolar).

2004-01-12 Germanju gazet "Der Spiegel" pisajt zxe proamerikju politia Polakju prezidentuf Kwasniecki, prinesil nisxto dla Polakia, ni zxelalju Irakju kontraktis.

2004-01-10 Pentagon oglosil zxe bu obhodit so Sadam Husein takak so voinaju zaklucxnik.

2004-01-01 Izrael oglosil masaju osadenie Golanju Visxinaf. Golanju Visxina es oblast Siriaf ktor Izrael okupacijt ot vrem Sxes-Denju Voinaf. Tut plan es proti deklarenie Sodinju Narodifs. Siria protestijt proti tut plan.

2004-01-01 Nainovju godanies gvorijut o mezxu cxirdes i piatdes tisicx zxertvas Iranju zemtrasenief. Iranju sxtatvedenie oglosil zxe grod Bam bu vnovstroilju.

2004-01-01 Veselju novrocxju slavnenie nacxil vo vostokju Rusia, Australia i Cxina. Vo USA ocxekajut ludis Novju Rocx vo paranoidju atmosfer, voisko i polcia es vidimju vo vse velju USA-ju grodis.

START