ZVESTIS ot 2005-01-01 do 2005-12-31

2005-12-31 Abi resxil kriza mezx Ukrainia i Rosia, Rosju prezident Vladimir Putin podal Ukrainju guverie sxtedrju predlozxenie. Soglosuo so Putinvoi predlozxenie Ukrainia bu polucxit bezdragju gaz iz Rosia esxte podcxas pervju cxetvert rocxuf 2006 no dolzx platit rinokju cenis posle pervju cxetvert.
2005-12-31 Usled neskolk bombenies vo razlicxju cxastis Irakuf bili smertilju prinaimensx siem ludis.
2005-12-31 Gospic Evgeni Adamov, bilju Rosju ministr atomju energiaf, bil tut utro ekstradilju iz Sxveicaria vof Rosia. Letidlo nesitsju Adamov, soprovodilju so Rosju cxinovnikis, vzletil tut utro iz Zurih vof Moskva.
2005-12-31 Vzriv bombuf vo perepolnju rinok vo Indonezju grod Palu na ostrov Sulavesi smetil prinaimensx 8 i poranil okol 47 ludis. Palu es perevazxuo kristnikju grod vo musulmnikju Indonezia.
2005-12-31 Soglosuo so raportis, USA-ju voisko sila-kormijt znacxju cxislo iz 84 glod-straiknikis zaklucxitju vo Guantanamo voina-baz, upotrebits nasilju i brutalju metodis. Sleditelis obvinijut USA-ju voisko zxe neskolk zaklucxnikis bili poranilju usled tot nasilju i brutalju obhodenie.
2005-12-30 Ofisju cxislo zxertvas vcxeraju Jemenju zem-lavinuf uzx dosagil 49.
2005-12-30 Cxislo glod-straiknikifs zaklucxilju vo USA-ju voina-baz Guantanamo dosagil 84. Glod-straiknikis protestijut proti zaklucxenie bez sud i bez dostup kof advokatis.
2005-12-30 Vo sever-vostokju Pakizem snegju lavin smertil prinaimensx 24 kopanikis dragju kamenifs.
2005-12-30 Okol 20 Sudanju protestnikis bili smertilju usled polcju brutalost i panik-beg podcxas sudaris so Egiptju polcia vo Kairo.
2005-12-29 Tut utro Irakju teroristis vlomili vof domis neskolk Sxiitnikju rodzinis, vo perevazxuo Sunitnikju grod Latifia, okol 30 km juguo ot Bagdad, smertits priblizuo dvanades ludis.
2005-12-29 Sneg-padanie i snegburias vo sredju Europ ot Polakia cxrez Cxehia i Slovakia do Slovenia i Horvatia zablokili dorogis i pricxinili mnog-cxisloju avarias.
2005-12-29 Dnes Ukrainia i Rosia prodolgijut peregvoris o prodazx Rosju gazuf vof Ukrainia. Usled neznalju pricxin Ukrainju guverie dumajt zxe dolzxbi polucxit Rosju gaz za specialju cen, subsidilju ot Rosju guverie. No Juwxenkovoi rezxim imajt nikai logikju obiasnenie pocx Ukrainia dolzxbi platit mensx za gaz cxem es normalju torgju cen.
2005-12-29 Zem-lavin vo mal-grod Dhafir, jug-zapaduo ot Jemenju glavn-grod Sanaa, smertil prinaimensx 30 ludis i poranil okol 10.
2005-12-29 Ziavuo vse informacia nedavnuo publikilju ot jug-Koreaju profesor, gospic Hwang Woo-suk, o jegoi genetju izsledenie bil obmanju.
2005-12-29 Seba-bombnik dnes smertil prinaimensx cxtir polcnikis u Irakju ministrie vnutrief, vo Bagdad.
2005-12-29 Indonezju guverie dnes iztiagal posledju voiakis iz sever-Sumatraju provincia Acxeh.
2005-12-29 Pozxar vo psiho-klinik blizuo Moskva smertil prinaimensx siem i poranil okol dvanades ludis.
2005-12-29 Posle pocxti 30 rocxis sudenief USA-ju sud resxil otvozit 85-rocxju etnikju Ukrainian, gospic Ivan Demianuk, vof Ukrainia, ibo es podozretju zxe pomocil nacistis vo koncentrju tabor podcxas Dvaju Vsetju Voina.
2005-12-29 Iz Rosju kozmosdrom Baikonur bil tut utro gor-puskilju vof geostacionarju orbit USA-ju nad-slozxju komunikacju sputnek AMC-23 posred Rosju brem-raket tipuf Proton-M.
2005-12-28 Novuo izvolilju Bolivju prezident, gospic Evo Morales, oglosil zxe bu nizit om 50 proc svoi prezidentju viplatba.
2005-12-28 Ukrainia otskazajt platenie rinok-cenifs za Rosju gaz. Posle USA-ju tainju sluzxbas montirili vo Ukrainia svoi podkupilju proti-Rosju marionetnik Juwxenko, Rosia otvergijt podat Ukrainia specialju obhodenie i specialju cenis. Esli USA-ju tainju sluzxbas imali bolsx cxem sto-milion USD dla oranzxju perevrot, tper dolzxbi tozx imat dostacx dengi dla subsidenie gazuf ktor Ukrainia kupijt ot Rosia.
2005-12-28 Rosia bu pere-berit prezidentenie grupuf G8 vo rocx 2006.
2005-12-28 Pervju sputnek Europju navig-sistemuf Galileo, ktor bil gor-puskilju tut utro vo Baikonur, posred brem-raket Soiuz-FG, uspehuo dosagil pred-opredelilju geo-stacionarju orbit bolsx cxem 23 tisicx km. Navig-sistem Galileo dolzx but gotovju do rocx 2010 i soderzxit 30 navig-satelitis. Popri USA-ju navig-sistem GPS, Rosia imajt vlasnju navig-sistem GLONASS tper soderzxitsju 17 satelitis ktor bu velicxitju do 24 satelitis.
2005-12-28 Usled sneg-burias prodolgitsju vo Japonia uzx din tizxden bili smertilju prinaimensx 26 ludis i okol 280 bili poranilju.
2005-12-28 Vo USA bil puskilju novju sporju film o geisk kovboinikis. Tut film razrusxijt USA-ju kulturju mif o kovboinikju muzxost.
2005-12-28 Vo Rosju velgrod Peterburg slucxili protestis proti ubitie mlodju cxern-Afrikju studentuf, pravdpodobuo ot nov-nacistis.
2005-12-28 Posle iztiaganie Ukrainju i Bulgarju voiakifs iz Irak, dnes Polakju guverie oglosil zxe poskroz proti-stanie Polakju naroduf, Polakju voisko-kontingent bu ostatit vo Irak do konc rocxuf 2006.
2005-12-28 Nainovju naukju izsledenie dokazijt zxe vitamin D3 nizijt tvorenie neskolk tipuf rakbolezuf, vklucxuo rakbolez velkisxkaf, om 50 proc. No es osnovju ne zamenit vitamin D3 za inju tipis vitaminuf D.
2005-12-28 Soglosuo so Kolumbju guverie, Kolombju povstanikju grup FARC smertil 24 Kolombju voiakis. Grup FARC zasluzxijt sto-milionis USD za prodazx kokainuf i kontrolijt velju cxast Kolombiaf.
2005-12-28 Dnes bu gor-puskilju iz Rosju kozmosdrom Baikonur vo Kazahzem pervju eksperimentju satelit Europju navig-sistemuf Galileo. Tut pervju navig-satelit, Giove-A, bu gornesitju na brem-raket tipuf Soiuz-FG.
2005-12-27 Gor-parlament Rosiaf dnes odobril novju zakon kontrolitsju registrenie Ne-Guverju Organizaciafs, NGO, vo Rosia. NGO-s es otvetju za organizenie oranzxju perevrotuf vo Ukrainia i za inju sxtatju perevrotis financilju ot zagrancju tainju sluzxbas.
2005-12-27 Dnes vstretili predstavateli ONEZ-uf i Rosiaf i dogvorili bu-vremuo so-trudit vo oblast neft-produktenief. Sleditelis ocxekajut zxe buvremuo Rosju neft-produktenie bu predgonit rovnuo Saudia.
2005-12-27 Posledju Ukrainju okupacju voiakis dnes ot-ehali iz Irak. Poskroz podkornikju poslusxost prosxlju Ukrainju guverief, USA resxil montirit vo Ukrainia esxte plus podkorju guverie om prezident Juwxenko ktor polucxil dla svoi oranzxju perevrot ot USA-ju tainju sluzxbas plus cxem sto milion USD.
2005-12-27 Prinaimensx 10 Srilankaju voiakis bili dnes smertilju usled mocju mina vo severju cxast krainuf u Gxafna-polostrov. Srilankaju guverie obvinijt povstanikju organizacia Tamilju Tigris ktor otvergili tot obvinenie.
2005-12-27 Dnes bil uziavilju masa-grob blizuo Irakju grod Karbala, soderzxitsju duzinas miortvnikis, pravdapodobuo Sxiitnikis smertilju podcxas Sadamvoi era.
2005-12-27 Soglosuo so ofisju oglosenie Serbju guverie ne-znajt gde es bilju Serbju generalnik obvinilju za voinaju zlocxinis, gospic Ratko Mladicx.
2005-12-27 Rosju sledstvitelis Beslanju masakruf oglosili zxe Rosju voisko i polcia delali nikai osxibkas i zxe deiali kompetentuo.
2005-12-27 Filipinju polcia obvinil cxtir USA-ju mor-voiakis za znasilie Filipinju mlodicaf pred neskolk mesiacis.
2005-12-23 Dnes bil vo Polakia vovodilju novju prezident, prav-kriloju politnik gospic Leh Kacxinski.
2005-12-20 Dva pasazxir-poezdis sotreskili vo Italia okol 80 km juguo ot Rim. Prinaimensx 20 ludis bili poranilju.
2005-12-20 Rosju brem-raket tipuf Progress es gotovju dla zavtraju gor-puskenie. Tut brem-raket bu prinesit 2,5 tonas zapasuf dla Mezxunarodju Kozmosju Stancia, MKS.
2005-12-20 Novjorkju provoznikju soiuz oglosil straik ktor bu pravdapodobuo mrozit vse tipis provozuf vo Novjork.
2005-12-20 Soglosuo so nai-novju cxislos Cxinaju ekonomia rastil vo rocx 2004 om 16,8 proc. To es plus bistruo cxem predidilju obgodas i Cxinaju ekonomia statil sxesju naivelju ekonomia Vsetuf..
2005-12-20 Turcju ministr spravedlivostuf obvinil Europsoiuz za bezuvazxenie usled kritikenie Turcju sudenief neskolk kritiknikis genociduf Armenianifs vo Turcia prosxlju storocxie.
2005-12-20 Tut utro slucxil vo sever-zapadju Grecia zemtrasenie silaf 4,6 gradusis Rihtersxkalaf. Nikai zxertvas ni vred bili raportilju.
2005-12-20 Soglosuo so Floridaju autoritet pasazxir letidlo ktor doltreskil vcxera u Floridaju breg imal 20 ludis na palub. Spasitelis uzx iztiagali iz morie 19 miortvnikis i esxte iskajut posledju zxertva. Tper uzx nikto ocxekajt libkai prezixtelis tut avariaf.
2005-12-20 Novuo izvolilju Bolivju prezident, gospic Evo Morales, obvinil USA zxe dolgju vrem zlo-upotrebili borba proti nark-kontrabandnikis takak vimolvka dla stroenie voina-bazis vo Bolivia i vo inju krainis Latin-Amerikuf. Gospic Evo Morales es bilju koka-fermar i es pervju etnikju Amerindju prezident podcxas 180 rocxis Bolivju nezavislostuf.
2005-12-20 Vo vnutr-partaju izvolbaf Izraelju polit-partaf Likud bil Beniamin Netaniahu izvolilju takak novju veditel. Vo opin-analizis Likud es tper in triju mesto vo Izraelju politia. Netaniahu es proti-Palestinju ekstremnik ktor protestil Izraelju iztiaganie iz Gaza.
2005-12-20 Brazilnik Ronaldinho, tper igratsju dla Espanju drugstvo "Barcelona", ofisuo statil futbolist rocxuf 2005.
2005-12-19 Polit-parta Radikalju Sxiitnikju imamnikuf, Muhtada al-Sadr, ziavuo statil triumfju vo nedavnju Irakju parlamentju izvolba.
2005-12-19 Soglosuo so Rosju polcia FSB, zagrancju tainju sluzxbas probijut bankrotit strategju Rosju firmas i zavodis ktor es potrebju dla gotovenie osnovju produktis dla Rosju obrona i voisko.
2005-12-19 Posle vcxeraju navestenie Irakuf, dnes USA-ju pod-prezident Dik Cxeini priehal vof Afganzem gde vstretil cxlenis Afganzemju marionetju guverief.
2005-12-19 U Floridaju breg doltreskil propelerju pasazxir-letidlo nesitsju prinaimensx 17 pasazxiris i dva cxlenis ekipazxuf. Cxislo zxertvas esxte ne bil oglosilju no soglosuo so pervju raportis neskolk ludis prezxili tut avaria.
2005-12-19 Ziavuo vo vcxeraju prezidentju izvolba vo Bolivia vigral lev-kriloju, proti-USA-ju politnik, gospic Evo Morales. Morales skazal o seba zxe on es USA-ju naivelju zlo-son.
2005-12-19 Soglosuo so ofisju oglosenie vcxeraju hospitalizenie Izraelju perv-ministruf, gospic Ariel Sxaron, bil pricxinilju usled slabju mozg-napad. Posle hospitalzenie Sxaron oglosil zxe ne bu otstupit iz politia.
2005-12-18 USA-ju pod-prezident, Dik Cxeini, dnes priehal vof Irak dla neoglosilju navestenie. Cxeini es din iz glavnju arhitektis Irakju napadenief i voinaf.
2005-12-18 Soglosuo so Izraelju televidenie, Izraelju 77-rocxju, pere-tiazxju perv-ministr, gospic Ariel Sxaron, bil dnes hospitalizilju vo Jerusalim. Plus detailis esxte ne bili oglosilju.
2005-12-18 Mezxu tolpa tri tisicx ludis cxekatsju u pomoc-dom dla posle-potopju eda-pomoc vo jug-vostokju Indju vel-grod Cxenai, okol 50 ludis bili dolstupilju podcxas panik-beg. Panik-beg bil spuskilju usled potokju dozxd.
2005-12-18 Prezident Gxorgx Busx priznal zxe on osobuo prikazil sxpionenie bolsx cxem 30 USA-ju grodnikis no vimolvil seba zxe ne-narusxil USA-ju zakonis. Soglosuo so mnogju USA-ju politnikis takai sxpionenie narusxil ne tolk USA-ju zakonis no tozx USA-ju konstitucia.
2005-12-17 Vo dnesju izvolba vnutr Rosju Demokratju Parta Rosju politnik i bilju perv-ministr, Mihail Kasianov, proigral. Usled masaju podpor ktor Mihail Kasianov polucxil ot zagrancju medialis, takak BBCworld i CNN, nektor sleditelis podozrejut zxe Kasianov statil Vasxingtonju marionetnik.
2005-12-17 Posle masaju protestis i buntis Hongkongju polcia obstupil okol 900 proti-VTO protestnikis, perevazxuo jug-Koreaju fermaris.
2005-12-17 Bolsx cxem 40 ludis bili nedavnuo smertilju vo razlicxju oblastis Vietnamuf usled potopis i zem-lavinis pricxinilju ot potocxju dozxdis.
2005-12-17 VTO-vstretie vo Hongkong ne uspehil dosagit dogvor o agro-subsidias. Naivazxnju prepon es poza Franciaf ktor profitijt ot agro-subsidias Europsoiuzuf.
2005-12-17 Ziavuo parlamentnikis Europsoiuzuf dosagili dogvor o sxtat-bugxet Europsoiuzuf soglosuo so ktor Britzem bu otstupit 12,5 gigalion Euro svoi vzad-platbaf i Francia bu soglosit so vnov-razkritie dogvoruf o agro-subsidias. Agro-subsidias Europsoiuzuf pozxirajut dva tritinkis Europju bugxetuf i pricxinijut problemis dla nai-bedaju krainis Vsetuf.
2005-12-16 Rosju politnik, Mihail Kasianov, ktor pred neskolk rocxis obogatil seba usled obkradenie normalju Rosianifs, ziavuo nedavnuo statil marionetnik zagrancju tainju sluzxbas i tper probijt podstrekat Ukrain-podobju oranzxju perevrot vo Rosia abi statil novju Rosju prezident.
2005-12-16 Usled bez-dobrju zimaju pogod vo vostokju cxast USA bili smertilju prinaimensx 4 ludis i bolsx cxem milion ostatili bez elektrik.
2005-12-16 Seba-bombnik vzrivil svoi voz vo Afganzemju glavn-grod Kabul, smertits prinaimesx 2 cxlovekis.
2005-12-16 Obnazxenie zxe Busxvoi rezxim sxpionil proti USA-ju grodnikis, proti-zakonuo i proti-konstitucuo, bez sudju prikaz, gnev-zlostil bolsxost USA-ju grodnikis i politnikis.
2005-12-16 Pozxar vo velju bolezdom vo vostok-Cxinaju grod Liaoiuan smertil prinaimensx 39 ludis soglosuo so ofisju raport ot Cxinaju zvest-agentia Xinhua.
2005-12-15 Prezidentis Ukrainiaf i Rosiaf, Juwxenko i Putin, oglosili spolju deklarenie o Pridnestrie soglosuo so ktor podporijut osobju pravoju status dla Pridnestrie vnutr sodinju Moldovia.
2005-12-15 Brazilju guverie oglosil zxe bu vzad-platit svoi 15,5 giga-dolarju dlug ot Mezxunarodju Monetju Fond, MMF, dva rocxis pred-vremuo usled dobrjuvenie Brazilju ekonomiaf.
2005-12-15 Tut utro nacxil parlamentju izvolba vo Irak. Kratuo posle start izvolbaf sred bagdaduf bil obstrelatju ot povstanikju minometis. Cxislo zxertvas ili obiem opustosxenief este ne bili oglosilju.
2005-12-14 Iranju prezident, gospic Mahmud Ahmadinegxad, dnes skazal zxe nacistju holokast Europju zxidstvof es tolk izdumalju mif. Ahmadinegxad vnov vimagal abi Izrael bil permestilju vof Europ, vof USA, ili vof Aliasxka.
2005-12-14 Soglosuo so tainju dokumentis ktor polucxil USA-ju TV-siet NBC, Pentagon sledijt tisicxis USA-ju protestnikis proti Irakju voina.
2005-12-14 Katolikju Papezx, Benedikt XVI, oglosil zxe voina proti terorizm ne mozx narusxit ludju pravos. Takak Papezx ne-pramuo protestil proti mucxenie i zloupotrebenie zaklucxnikifs ot USA-ju rezxim.
2005-12-14 Soglosuo so ofisju cxislos podcxas tisicx denis voinaf vo Irak USA utratil 2150 voiakis i nacxalnikis.
2005-12-14 Podcxas verh-vstretie Rosia-AJVAN vo Malaizju glavn-grod Kuala-Lumpur Rosju prezident, gospic Vladimir Putin, dnes oglosil zxe Rosia ne iskajt din-storonju vigodis no zxe Rosia hcejt sotrudit so krainis AJVAN-uf takak rovn-pravoju partner.
2005-12-13 Bilju Kalifornju band-sxef, Stanley Williams, bil dnes, poskroz mnogju protestis, smertilju vo Kalifornju zaklucxilna.
2005-12-13 Dnes slucxil silaju pod-morju zemtrasenie vo Tihju Okean blizuo Figxi.
2005-12-13 Nauknikis podtverdili zxe 35-rocxju Indonezju muzx ktor umiral prosxlju mesiac, umiral usled ptakju grip i statil 9-ju Indonezju zxertva tot infekciaf.
2005-12-13 Ogromju pozxar ktor nacxil pred dva den vo Londonju prigrod Hemel-Hempstead esxte pozxarijt. Britzemju pozxar-gasiteli esxte ne uspehili gasit tot pozxar neft-terminaluf.
2005-12-13 Zemtrasenie silaf 6,7 gradusis Rihtersxkalaf trasil tut utro jug-vostokju Afganzem, severju Pakizem i Indju Himalaiju sxtat Gxamu i Kasxmir.
2005-12-13 Rosju prezident Vladimir Putin dnes priehal vof Malaizju glavn-grod Kuala-Lumpur, dla verh-vstretie Rosia-AJVAN.
2005-12-13 Sxes-denju ministerju siezd Vsetju Torgju Organizaciaf, VTO, nacxil tut utro vo Hongkong. Odnak-vremuo vo Hongkongju ulcas protestijut tisicxis proti-globaliznikis proti VTO i proti globalizenie. VTO imajt 149 cxlenju krainis.
2005-12-13 Vcxera Gxorgx Busx oglosil zxe ot USA-ju napadenie Irakuf bili smertilju 2100 USA-ju voiakis i okol 30 tisicx Iraknikis. Soglosuo so inju ne-ofisju obgodas usled Irakju voina bili smertilju okol 150 tisicx Iraknikis.
2005-12-13 Uzx dvaju nocx slucxili vo Australju vel-grod Sydney rasizmju, proti-Arabju, proti-Musulmnikju, nasilju buntis podcxas ktor tisicxis belju Australnikis napadili Arabju ludis i prodalnas.
2005-12-12 Mocju bomb ktor vzrivil dnes vo Libanonju glavn-grod Beirut smertil vistupju proti-Siurju Libanonju politnik, gospic Gibran Tueni. Bomb vzrivil podcxas pere-ehanie jegoi vozuf cxrez Kristnikju part Beirutuf, Mekallis.
2005-12-12 Nai-novju raport om sledstvie ubitief bilju Libanonju perv-ministruf Harriri, vnov obvinijt Siuria.
2005-12-12 Tut utro vzrivil bomb vo Atenju glavn-plosxad, takzvanju Sintagma Plosxad blizuo Grecju financ-ministrie.
2005-12-12 Cxileju prezidentju kandidatnica, Michelle Bachelot, polucxil okol 45 proc glosifs vo pervju krug izvolbaf. Abi statil novju prezident gospica Bachelot dolzx polucxit prinaimensx 50 proc glosifs vo sledju krug izvolbaf ktor bu slucxit in Januar 2006.
2005-12-11 Zemtrasenie silaf 6,8 gradusis Rihtersxkalaf dnes slucxil vo Papua Nov-Gvinea.
2005-12-11 Belarusju grancnikis dnes zabranili Polakju politnik Mihal Dvorcxik vstup vof Belarusia. Dvorcxik es sovetnik Polakju perv-ministruf Kazimierz Marcinkievicx.
2005-12-11 Vcxera slucxil vo Kanadaju vel-grod Montreal celo-vsetju konferencia o klimat-zmen. Ucxastnikis obdumajut tut siezd takak uspehju ibo USA, naivelju zagrazitel vsetuf, soglosil zxe bu ne-obviazuo sotrudit.
2005-12-11 Silaju sneg-uragan udaril vostok-Rosju ostrov Sahalin, paralizits vozduhju, dorogju i morju provoz.
2005-12-11 Serial vzrivis ktor slucxili tut utro severuo ot London, vo Londonju prigrod Hemel-Hempstead, soglosuo so pervju raportis smertili okol 36 ludis i poranil duzinas. Vzrivis slucxili vo takzvanju Buncefield neft-terminal, blizuo auto-dorog M1 ktor bil zakritju. Pravdapodobuo tut vzrivis slucxili usled avaria i ne usled teror-akt.
2005-12-11 Dnes slucxijt prezidentju i dol-parlamentju izvolba tozx vo Cxile. Soglosuo so publikju omnenie sleditelis ocxekajut zxe novju Cxileju prezident bu statit lev-kriloju politnica Michelle Bachelet. Bacheletvoi roditelis i rodzin solidarili so ubilju Cxileju prezident, gospic Allende, i bili presledilju i mucxilju ot Pinochetvoi rezxim ktor bil podporitju, financilju i montirilju vo Cxile ot USA-ju tainju sluzxbas.
2005-12-11 Vcxera Polakju guverie, veditju ot perv-ministr Kazimierz Marcinkievicx, oglosil ofisju sledstvie podozreniefs zxe USA-ju tainju sluzxbas imajut ili imali tainju mucxilnas vo Polakia. Sleditelis podozrejut zxe Polakju guverie ktor polucxil milionis dolaris dla svoi izvolba ot USA-ju tainju sluzxbas bu probit ukrit faktis.
2005-12-11 Cxinaju guverie dopuskil zxe tri protestnikis bili zustrelilju prosxlju tizxden vo provincia Guangdong no soglosuo so ne-ofisju raportis do 20 ludis bili smertilju.
2005-12-11 Tut utro nacxil uzx cxtirju parlamentju izvolba vo Pridnestria vo ktor 179 kandidatnikis konkurijut om 43 parlamentju sidkas. Pridnestria es Rusio gvoritsju Moldovju otlom-provincia ktor, zxaluo, ne imajt mezxunarodju uznanie.
2005-12-11 Cxehju katolikju posolnik, gospic Musil, ktor bil nedavnuo otvodilju vo Haiti bil vnov puskilju.
2005-12-10 Bilju Horvatju generalnik Ante Gotovina bil dnes provozilju vof Haag gde jeg ocxekajt proti-Slaviansk rasizmju sud. Poskroz fakt zxe Slavianis es nai-velju etnikju grup Europuf niktor sudnik Haagju tribunaluf es etnikju Slavian.
2005-12-10 Vo jug-Nigerju vel-grod Port-Harcourt tresk-pristanil vo USA delalju pasazxir letidlo tipuf DC-9 smertits prinaimensx 103 iz 110 ludis na palub. Posle tresk-pristanie letidlo i bolsxost pasazxiris pozxarili. Siem pasazxiris ubegili iz palitsju letidlo. 2Avaria slucxil podcxas elektrikju blisk-buria i dozxd.
2005-12-10 Zimbabveju prezident, gospic Robert Mugabe, skazal zxe posolnik Sodinju Narodifs, gospic Jan Egeland, es lgar ibo zval polozxenie vo Zimbabve katastrofju.
2005-12-10 Piat suditelis Naiverhju Suduf om Haiti bili uvolnilju posle razsudenie zxe vo USA rodilju Haitiju megadolarnik, gospic Dumarsais Simeus, mozx konkurit vo prezidentju izvolba. Simeus domovijt vo USA-ju sxtat Teksas i imajt dvoinju grodnikost, USA-ju i Haitiju, usled ktor jegoi prezidentju kandidatie narusxijt Haitiju konstitucia.
2005-12-10 Glovnik Mezxunarodju  Agentiaf Atomju Energiaf, MAAE, 63-rocxju gospic Mohamed ElBaradei, bu dnes prinat Nobelvoi Vigra Mieruf vo Norvegju glavn-grod Oslo. ElBaradei oglosil zxe so svoi vigra bu podporit sirotilnas vo svoi rodju krain, Egipt.
2005-12-10 Soglosuo so ofisju raportis Afganzemju guverief, vo jug-Afganzemju provincia Helmand podcxas perestrelba bili smertilju siem polcnikis i piat Afganzemju povstanikis.
2005-12-09 Rosia dnes nacxil stroenie sever-Europju gaz-trubvoduf ktor bu sviazit Rosia pramuo so Germania pod Baltju morie, obidits Polakia, Ukrainia i Baltju krainis, ktor vimagajut nadmerju cenis za perehod Rosju gazuf cxrez onivoi teritoria.
2005-12-09 Rosju ministr zagrancief, gospic Sergei Lavrov, proglosil zxe Rosia ne zablokil deklaracia om OBSE o NGO, no zxe tot originju deklaracia takak bil predlozxilju ot Slovenia bil zablokilju ot inju cxlenis om OBSE.
2005-12-09 USA-ju rezxim pervju raz dopuskil zxe narusxil mezxunarodju dogvoris i ne pozvolil sotrudnikis Mezxunarodju Cxervenju Krestuf dostup ko vse svoi zaklucxnikis.
2005-12-09 Podcxas Islamistju verh-vstretie vo Saudju grod Mekka, Iranju prezident Mahmud Ahmadinegxad vcxera skazal zxe Izrael es takak opuhol vo Arabju vset i dolzxbi peremestilju vof Europ, na teritoria Germaniaf ili Austriaf-
2005-12-08 Na Espanju Kanar-ostrovis bil zaderzxilju Horvatju generalnik Ante Gotovina iskatju ot Haagju sud za voina-zlocxinis. Nektor sleditelis voprosijut gda bu tozx Gxorgx Busx suditju za zver-zlos proti ludstvo.
2005-12-08 Kratuo pred pol-den, Irakju seba-bombnik smertil prinaimensx 30 i poranil okol 20 pasazxiris vo perepolnju Bagdadju autobus.
2005-12-08 USA-ju vozduh-marsxal na palub pasazxir-letidlof ktor pristanil vo USA-ju vel-grod Miami iz Ekuador smertil din pasazxir ibo podozrel zxe smertilju pasazxir, gospic Rigoberto Alpizar, imajt bomb. Posle smert pasazxiruf sleditelis uziavili zxe pasazxir ne bil oruzxilju.
2005-12-08 Dnes je 25-ju kazxd-rocxie ubitief om muziknik John Lennon vo Nov-Jork.
2005-12-08 USA-ju guverie napadil cxinovnik Sodinju Narodifs, gospica Louise Arbour,  ktor kritikil USA-ju zloupotrebenie i mucxenie zaklucxnikis i USA-ju tainju mucxilnas razmestilju vo celoju Vset.
2005-12-08 Podcxas vcxeraju navestenie Ukrainiaf, USA-ju ministr-zagrancief, Kondoliza Rais, ne tolk vmesxal vo vnutrju politia Ukrainiaf no tozx vo vnutrju politia Rosiaf. Rais kritikila novju Rosju zakon ktor prikazijt vnov-registrenie vse ne-guverju organizacias, ili NGO. NGO es USA-ju instrument dla manipulenie izvolbas, dla vmesxanie vo vnutrju predmetis i dla organizenie sxtatju perevrotis vo demokratju krainis vo celoju Vset. So svoi kritikenie Rais podtverdil znacxnost NGO-s dla USA-ju tainju sluzxbas. Inju instrument manipulenief i vmesxanief vof vnutrju predmetis inju krainis es pisanie nepravdaju statas i podkupenie redaktnikis abi publikili tot izdumalju statas vo masaju medialis. Na primer USA-ju tainju sluzxbas sistemuo pisajut i publikijut razlicxju proti-Rosju statas abi podstrekali proti-Rosju histeria i abi razdrazxdili voinas i problemis mezx razlicxju Slaviansk narodis.
2005-12-07 Tut rocxju vigratel Nobelvoi Vigraf Mieruf za literatur, gospic Harold Pinter, proglosil zxe britzemju perv-ministr Tony Blair i USA-ju prezident Gxorgx Busx es voinaju zlocxinitelis otvetju za gromad lgas o Irakju voina.
2005-12-07 Usled dnesju vzriv vo vugol-kopalna vo sever-Cxinaju grod Tangsxan prinaimensx 96 ludis es iscxezilju.
2005-12-07 Vo Ukrainju glavn-grod Kiev nacxil mezxu-partaju siezd blokuf veditju ot Julia Timosxenko. Timosxenko i onai blok es financitju i podporitju ot zagrancju tainju sluzxbas i ot mezxunarodju manipulitelis.
2005-12-07 Gruzinju pod-premier gospic Georgij Baramidze dnes proglosil vo Vasxington zxe takzvanju "rozaju revolucia", vo inju slovis sxtatju perevrot ktor slucxil vo Gruzinia pred dva rocxis, ne bilbi mozxju bez podpor ot USA. So tut deklarenie Baramidze dopuskil zxe USA-ju tainju sluzxbas i masaju medialis organizili, financili i podporili tot sxtatju perevrot abi zamenili legitimju Gruzinju guverie so svoi marionetnikis, takak Saakasxvili i jegoi band.
2005-12-07 Posle vcxeraju podpisenie dogvoruf o razmestenie cxtir USA-ju voina bazis vo Rumania, USA-ju ministr zagrancief, Kondoliza Rais otehal iz Bukarest vof Ukrainju glavn-grod Kiev. Obdva Rumanju prezident Traian Basescu i Ukrainju prezident Juwxenko es obdumatju takak USA-ju marionetnikis i obdva bili nedavnuo izvolilju posred izvolbaju kampan ktor bil financilju i organizilju ot USA-ju tainju sluzxbas.
2005-12-06 Blizuo Iranju glavn-grod Tehran avaril voiskoju brem-letidlo smertits okol 130 ludis.
2005-12-06 Blizuo Iranju glavn-grod Tehran avaril voiskoju brem-letidlo smertits okol 130 ludis.
2005-12-06 Irakju povstanikis napadili polcju akademia vo vostokju Bagdad smertits prinaimensx 36 polcnikis i studentis.
2005-12-05 Vo dnesju Venezuelju parlamentju izvolba partas aliancilju so Venezuelju prezident Hugo Cxavez vigrali vse 167 parlamentju sidkas. Venezuelju opozicju partas ktor es podporitju i financitju ot USA-ju tainju sluzxbas boikotili izvolba ibo ne imali sxans.
2005-12-05 Palestinju seba-bombnik vzrivil seba vo perepolnju proda-centr vo Izraelju  primorju grod Netania smertits 5 ludis.
2005-12-04 U Rosju grod Perm zavalil krisxa bazenuf smertits prinaimensx 9 ludis.
2005-12-04 Okol sto tisicx protestnikis marsxili cxrez Hong-Kongju ulcas protestits dla bolsx demokratiaf.
2005-12-04 Prinaimensx sxes Srilankaju voiakis bili smertilju ot mina vo severju Srilanka na pol-ostrov Jaffna. Guverie podozrejt Tamilju Tigris.
2005-12-04 Vo Kazahzemju prezidentju izvolba okol 83 proc izvolitelis podporili kandidatie om Nursultan Nazarbaev. Poskroz financju podpor ot zagrancju tainju sluzxbas i ot mezxunarodju manipulnikis opozicju kandidatnikis dosagili tolk minimju podpor mezxu Kazahzemju izvolitelis. Okol 35 proc Kazahzemju obitatelis es etnikju Rusis.
2005-12-04 Prosxlju nocx Izraelju letidlos obstrelili severju cxast Gazaf so neskolk raketis.
2005-12-04 Egzistijt podozrenie zxe Al-Kaidaf cxislo tri, nacxalnik Abu Hamza Rabia, bil smertilju ot USA-ju raket ili krilo-raket i ne takak bil oglosilju ot Pakizemju guverie usled slucxju vzriv vibuhivof.
2005-12-04 Tut utro nacxil prezidentju izvolba vo Kazahzem. Sleditelis ocxekajut zxe tut-vremju prezident Nursultan Nazarbaev bu vnov-izvolilju dla dobavju siem-rocxju srok.
2005-12-03 Gabonju guverie zabranil demonstracias proti rezult prezidentju izvolbaf soglosuo so ktor bil prezident Omar Bongo vnov-izvolilju. Gabonju polcia imajt prikaz obstrelit protestnikis bez ostrozxenie.
2005-12-03 Rosju prezident Vladimir Putin statil pocxestju prezident Europju gxudo-soiuzuf.
2005-12-03 Soglosuo so ofisju oglosenie Pakizemju guverief, dnes bil smertilju vo Pakizem, blizuo Afganzemju granc, visxjusx cxlen Al-Kaidaf, nacxalnik Abu Hamza Rabia.
2005-12-03 Posle vcxeraju smertenie 10 USA-ju voiakis, dnes Irakju povstanikis smertili u Bakuba, severuo ot Bagdad, 19 voiakis Irakju marionetju voiskof.
2005-12-03 Prosxlju tizxden bil obnazxilju zxe USA-ju rezxim i USA-ju okupacju voisko vo Irak podkupijt Irakju gazetis i inju medialis abi publikili ne-pravdaju statas ktor podporijut USA-ju okupacia i utiskenie Irakju naroduf. Na primer USA-ju Vasxingtonju firma "Lincoln-Group" imajt kontrakt so USA-ju rezxim abi izmislili takai nepravdaju statas i abi posred inju metodis vlivili Irakju publikju omnenie. Posle izmislenie, tot statas es perevodilju vof Arabio i posle podkupenie redaktnikifs publikilju vo razlicxju Irakju gazetis. Nektor sleditelis podozrejut zxe podobju izmislilju statas es publikilju ne tolk vo Irakju medialis no tozx vo mnonju inju mezxunarodju medialis vklucxuo bolsxost Slaviansk medialis, CNN i BBCworld.
2005-12-02 Pozxar vo ubegisxtie dla bez-domonikis vo Germanju grod Halberstadt, 170 km zapaduo ot Berlin, smertil prinaimensx 9 ludis.
2005-12-02 Rumanju guverie dnes ofisuo oglosil zxe bu sledju vtorak podpisit so USA dogvor o razmestenie USA-ju voina-bazis vo Rumania. Rumanju prezident Traian Basescu es obdumatju takak USA-ju marionetnik i bil nedavnuo izvolilju posred izvolbaju kampan ktor bil financilju ot USA-ju tainju sluzxbas. Basescu, Saakasxvili i Juwxenko es tri iz neskolk USA-ju marionetnikis ktor bili nedavnuo montirilju vo posle-Soviet-blokju prostor posred kampanis tiazxuo financilju ot USA-ju tainju sluzxbas.
2005-12-02 Vzriv udorogju bombuf blizuo Irakju grod Falugxa dnes smertil prinaimensx 10 USA-ju primor-voiakis i poranil okol 11.
2005-12-02 Vsetju Organizacia Zdrovief, VOZ, oglosil zxe uzx ne bu rekrutit cigarnikis i zxe bu podporit vse personal vnutr VOZ abi stopili cigarenie.
2005-12-02 Tut utro bil vo Singapur sxea-visilju Australju nark-kontrabandnik Tuong Van Nguyen. Smertilju kontrabandnik probil kontrabandit vof Singapur pocxti pol kilog cxistju heroinuf.
2005-12-01 Itaju radar na palub Europju Marsju orbit-zonduf, Mars-Ekspres, uziavil led pod poverh Marsuf. Tut uziavenie es velm znacxju dla cxlovekju obitanie Marsjuf.
2005-12-01 Europju Centrju Bank dnes visxil zaem-procentis o cxtirtink procent do uroven 2,25 proc.
2005-12-01 Rosju oligarhnik, Boris Berezovskij, perepodal Ukrainju parlament originju dokumentis dogvoruf o financenie oranzxju perevrotuf mezx Berezovskij i Juwxenkovoi band.
2005-12-01 Dnes es Vsetju Den Imun-Bolezuf. Epidemia imun-bolezuf vo Rosia sxirijt plus i plus bistruo. Tut-vremuo okol sto novju ludis es infekcilju vo Rosia ot imun-bolez kazxdju den i cxislo inficilju ludis vo Rosia perevisxil 305 tisicx.
2005-12-01 Novju naukju izsledenie publikilju vo naukju gazet Nature (prirod) dokazijt zxe Atlant-okeanju tecxis ktor tisicxis rocxis teplili severju Europ, podcxas prosxlju rocxis nacxili slabit i zxe usled tut zmen grozijt vazxnju holodenie Europuf.
2005-12-01 Soglosuo so nainovju raportis prinaimensx 164 sxahtaris bili smertilju usled pozxar i vrziv gazuf vo Cxinaju Dongfeng vugol-kopalna prosxlju posubotak.
2005-11-30 Izraelju veteranju politnik, gospic Sximon Perez, otidil iz Labor-parta i oglosil zxe vo blizitsju izvolba bu podporit Ariel Sxaron i jegoi novju polit-parta. Perez skazal zxe bu podporit peresmirie so Palestinianis i so Izraelju sosedis.
2005-11-30 Tribunal Sodinju Narodifs vo Haag dnes zaklucxil pervju Kosovo-Albanju zlocxinitel, Haradin Bala, obvinilju za zver-zlos podcxas voina vo Serbju provincia Kosovo. Haradin Bala bil osudilju dla 13 rocxis zaklucxenief za ubitie i za mucxenie Serbju zaklucxnikis. No zxaluo, dva inju Kosovo-Albanju zlocxinitelis, Fatmir Limaj i Isak Musliu, bili svobodilju.
2005-11-30 Dnes ofisuo koncijt hurikanju sezon vo Karibia. Podcxas tut rekordju sezon 26 burias i 13 hurikanis udarili Karibia.
2005-11-29 USA-ju pod-prezident Dik Cxeini bil dnes obvinilju za voinaju zlocxinis usled mucxenie zaklucxnikifs ot USA-ju voisko.
2005-11-29 Vo mezxunarodju birzas cen zlatof dnes perevisxil uroven 500 USD za unca. To es naivisxju uroven ot rocx 1993.
2005-11-29 Posle neskolk mesiacis politju nestabilostuf vo Kanada, vcxera vecxer tri Kanadaju opozicju partas sodinili i dolvergili guverie om perv-ministr Paul Martin. Novju parlamentju izvolba bu slucxit om 23-ju Januar 2006.
2005-11-28 Vo Latvia bili pobilju dva cxern-kozxaju USA-ju NATO-voiakis. Opitju USA-ju voiakis bili pobilju ot gvardnikis Vilniusju nocxju klubuf.
2005-11-28 Dnesju vzriv gazuf vo vostok-Cxinaju vugol-kopalna smertil prinaimensx 134 sxahtaris. Tut rocx bili vo Cxina smertilju uzx bolsx cxem tri-tisicx sxahtaris.
2005-11-27 Zemtrasenie silaf 6,1 gradusis Rihtersxkalaf dnes udaril jugju Iran blizuo grod Bandar-Abbas. Soglosuo so pervju raportis piat Iranju mal-grodis bili nisxtovilju i prinaimensx 10 ludis smertilju.
2005-11-27 Bilju Irakju perehodju perv-ministr, gospic Alaui, oglosil zxe mucxenie i zloupotrebenie zaklucxnikifs es odnakuo razsxirilju vo dnesju Irak takak bil podcxas rezxim om Sadam Husein.
2005-11-27 Busxvoi USA-ju rezxim kritikil raz-gonenie demonstraciaf vo Azerju glavn-grod Baku ot Azerju polcia. Soglosuo so doverju informacia tut protestis bili financilju i organizilju ot USA-ju tainju sluzxbas ktor vnov probili delat sxtatju perevrot takak uzx ucxinili vo neskolk krainis bilju Soviet-blokuf. Posred tut planilju perevrot USA stremlil kontrolit Azerju neft i obkradit Azerju narod takak obkradili Irak i inju krainis.
2005-11-27 Soglosuo so ofisju raportis parlamentju dnesju izvolba vo Cxecxnia prodolgijt normaluo i do 12 cxasis Moskvaju vremuf ucxastie dosagil nuzxju minim 25 proc izvolitelis.
2005-11-26 Azerju polcia vo glavn-grod Baku dnes upotrebil silaf dla raz-gonenie politju demonstraciaf. Pervju raz polcia na posle-sovietju prostor upotrebil voda-metis proti perevrotnikis. Prosxlju rocx, ot zagrancju tainju sluzxbas i ot mezxunarodju manipulnikis financilju i organizilju oranzxju perevrot vo Ukrainia mozxil but tozx predvratilju posred upotrebenie voda-metis. Popri voda-metis Azerju polcia tozx upotrebil dubinas i slez-gaz. Zagrancju propagandju TV-sietis, takak CNN i BBC-World, bili prisutju i raportili vse abi podstrekali naivju protestnikis.
2005-11-26 Potopis vo jug-vostokju Indju sxtat Tamil-Nadu smertili prinaimensx 77 pasazxiris vo dva pasazxir-autobusis.
2005-11-26 Zemtrasenie silaf 5,7 gradusis Rihtersxkalaf ktor tut utro udaril vostokju Cxina smertil prinaimensx 14 i poranil okol tisicx ludis.
2005-11-25 Dnes bil otkrlilju vo Malta siezd Britju Sodrugief Narodifs.
2005-11-24 Sotrudnikis Arabju TV-sietuf Al-Gxazira dnes protestili proti USA-ju napadenies i propagand proti Al-Gxazira i toi zxurnalistis. Soglosuo so nedavnuo obnazxilju memorand, Britzemju perv-ministr Tony Blair otgovoril Gxorgx Busx ot bombenie i napadenie glavn-ofisuf om Al-Gxazira vo Katarju grod Doha. Busxvoi stremlenie nisxtovit i molcxit Al-Gxazira i inju nezavisju i obiektivju zvest-agentias pokazijut Busxvoi razumenie "demokratiaf" i "svobod recxuf".
2005-11-24 Novju Izraelju polit-parta osnovilju ot perv-ministr Ariel Sxaron bu imenit Kadima, sxto znacxijt vo Hebreju jazika "vpred".
2005-11-24 Toksinju prolitie i zanecxistenie rekaf Amur ot Cxinaju grod Harbin tper grozijt tozx Rosju velgrod Habarovsk.
2005-11-24 Vzriv voz-bombuf vo Irakju grod Mahmoudia ktor es okol 30 km juguo ot Bagdad smertil prinaimensx 30 ludis. Voz vzrivil u bolez-dom i bolsxost zxertvas bili civilnikis. Cxtir USA-ju voiakis bili poranilju.
2005-11-23 Podcxas navestenie Gruziniaf, Rumanju prezident oglosil zxe vo Rumania bu  razmestilju USA-ju voina-bazis. Obdva Rumanju i Gruzinju prezidentis bili nedavnuo montirilju posred revolucia-podobju sxtatju perevrotis financilju ot USA-ju tainju sluzxbas i ot mezxunarodju manipulnikis. Sleditelis ocxekajut zxe Gruzinju prezident Saakasxvili bu razmestit USA-ju voina-bazis tozx vo Gruzinia.
2005-11-23 Nedavnuo Rosju sxef bezopasostuf, gospic Petrusxev, oglosil zxe neskolk USA-ju i Britzemju Ne-Guverju Organizacias es upotrebitju dla sxionenie proti Rosia, vlkucxuo "Merlin" i "US Peace Corps".
2005-11-23 Rosju nizju parlament, takzvanju Duma, dnes glosil za ograncenie Ne-Guverju Organizacias, ili NGO, vo Rosia. Tut tip organizacias es financitju i zloupotrebitju ot zagrancju manipulnikis i tainju sluzxbas dla sxtatju perevrotis i politju manipulenie. NGO es otvetju za neskolk sxtatju perevrotis vklucxuo Ukrainju takzvanju "oranzxju revolucia". Pozdravime Rosia, pozdravime Putin!
2005-11-22 Vo Italia bil konfiskilju 30 milion litris deteju mlekuf ot firma Nestle usled mozxju zanecxistenie.
2005-11-21 Soglosuo so nainovju raportis cxislo imun-bolezju ludis vo celoju Vset uzx perevisxil 40 milion.
2005-11-21 Prinaimensx siem ludis bili smertilju usled zatopenie vugol-kopalnaf vo severju Cxina.
2005-11-21 Izraelju perv-ministr Ariel Sxaron resxil otidit iz Likud polit-parta i startit svoi vlasnju polit-parta.
2005-11-20 Vo Rosia vo Moskvaju oblast doltreskil malju vo USA delalju pasazxir-letidlo tipuf Cessna. Vse 8 ludis na palub bili smertilju.
2005-11-20 Rosju prezident Vladimir Putin priehal vof Japonia dla peregvoris o vzaimnju bistruo razvitsju ekonomju otnosenies. Putin otvergijt libkai peregvoris o cxtir malju Rosju ostrovis u Japonju breg.
2005-11-20 Tut utro vstretil USA-ju prezident Gxorgx Busx vo Pekin so Cxinaju prezident Hu Gxingtao. Popri inju temis prezidentis besedili o ogromju Cxinaju torg-nadplus.
2005-11-20 Dnes pomnijt Germania 60-ju kazxd-rocxie Nurnbergju Suduf, gda posle Dvaju Vsetju Voina bili vo Germanju grod Nurnberg sudilju verhju Hitlervoi nacistis.
2005-11-19 Usled pozxar vo 25-etazxju kvartir-dom vo zapadju Moskva bili smertilju tri ludis. Cxtir kvartiris bili nisxtovilju.
2005-11-19 Posle teatrju navestenie Kristnikju cerkovuf vo Cxinaju glavn-grod Pekin USA-ju prezident Gxorgx Busx predgotovijt dla osobaju vstretie so Cxinaju prezident Hu. Ekspertnikis obgodajut zxe tut-rocxju Cxinaju torg-nadplus so USA bu okol dva-sto gigalion USD.
2005-11-19 Usled pozxar vo 25-etazxju kvartir-dom vo zapadju Moskva bili smertilju tri ludis. Cxtir kvartiris bili nisxtovilju.
2005-11-19 Novju tropik-buria Gamma udaril breg sredju Amerikuf i uzx smertil prinaimensx tri ludis.
2005-11-19 Zagrancju manipulnikis i tainju sluzxbas prodolgijut organizit i financit sxtatju perevrot vo Gruzinia podobju nedavnju Ukrainju sxtatju perevrotuf. Dnes organizili uzx triju i do tper nai-velju protest vo Gruzinju glavn-grod Baku. Protestuf ucxastili okol 20 tisicx perevazxuo naivju protestnikis.
2005-11-19 Dnesju serial bombenies vo razlicxju cxastis Irakuf smertil bolsx cxem 50 ludis.
2005-11-19 Pod morie zapaduo ot Indonezju ostrov Sumatra slucxil dnes mocju zemtrasenie silaf 6,5 gradusis Rihtersxkalaf. Nikai vred ni zxertvas bili raportilju usled tut zemtrasenie.
2005-11-18 Dnes smertili seba-bombnikis bolsx cxem 90 ludis vo razlicxju cxastis Irakuf. Nai-mocju vzrivis slucxili vo vostok-Irakju grod Hanakin i vo Bagdad.
2005-11-17 Vo Pustinia Atakama, vo severju Cxile u Bolivju granc, slucxil zemtrasenie silaf 6,8 gradusis Rihtersxkalaf.
2005-11-17 Vo Irakju glavn-grod Bagdad, pramuo vo dom vnutr-ministrief, bil obnazxilju tainju zaklucxilna derzxitsju okol 170 zaklucxnikis ktor bili mucxilju. Ziavuo Irakju polcia ucxil mnoguo ot svoi USA-ju poucxitelis.
2005-11-17 Dnes pomnili ludis vo Cxehia i vo Slovakia, ili vo bilju Cxeh-Slovakia, sxesnades rocxis takzvanju "nezxnju" ili "velurju" revoluciaf. Realuo tot "revolucia" bil pervju prototip sxtatju perevrotifs financilju i organizilju ot zagrancju tainju sluzxbas i ot mezxunarodju manipulnikis. Plus pozd podobju sxatju perevrotis bili organizilju vo Gruzinia, Ukrainia i vo neskolk inju krainis bilju Soviet-blokuf.
2005-11-16 Dnes Irakju povstanikis, vo sever-zapadju cxast Irakuf u Siurju granc, smertili piat USA-ju primor-voiakis.
2005-11-14 Tut utro bil raportilju vzriv voz-bombuf u Bagdadju Zelenju Zona. Cxislo zxertvas ne bil oglosilju.
2005-11-14 Podcxas vcxeraju vstretie voiskoju specialistis vo Tripoli, cxtir sever-Afrikju krainis, Egipt, Libvia, Tunisia i Alzxeria resxili tvorit spolju oruzxilju silas. Specialistis tozx resxili perepodat podcxinenie tut oruzxilju silas om Afrikju Soiuz.
2005-11-13 Prosxlju nocx bili vo Belgia pozxarilju bolsx cxem 30 pasazxir-vozis i okol 50 podozrenikis zaderzxilju. Ziavuo Francju buntis tper razsxirili vof Belgia i vof inju krainis Europsoiuzuf. Podcxas prosxlju dva tizxdenis bili vo Francia zaderzxilju bolsx cxem 2600 buntnikis.
2005-11-13 Soglosuo so Britzemju lecxaris 25-rocxju muzx, Andrew Stimpson, bil polnuo zdrovilju ot imun-bolez. Tot es pervju dokumentilju slucxai polnju zdrovenief ot imun-bolez. Des-milionis ludis vo celoju vset imajut imun-bolez bez nadezx zdrovenief.
2005-11-13 Europju kozmos-agentia otrocxil gorpuskenie novju i do tper nai-velju brem-raket Europsoiuzuf, Ariane5-ECA. Tut brem-raket dolzxbi gor-nesit vof krug-zemlaju orbit do 10 tonas.
2005-11-13 Indju polcia zaderzxil klucxju podozrenik ktor pravdapodobuo ucxastil nedavnju bombenief vo Nov-Delhi om 29-ju Oktobr ktor smertil okol 60 ludis.
2005-11-13 Jordanju polcia zaderzxil seba-bombnica ktor ucxastil nedavnju bombenies vo tri Ammanju hotelis. Zaderzxilju seba-bombnica planil vzrivit seba vo cxtirju hotel. Seba-bombnica bil sestra smertilju cxlenuf om Al-Kaida vo Irak.
2005-11-13 Podcxas tri razlicxju sudaris bili smertilju prinaimensx tri USA-ju voiakis. Tut tri voiakis visxili ofisju cxislo smertilju USA-ju voiakis vo Pakizem om uroven 2068 voiakis.
2005-11-13 Vo goras severju Pakizemuf autobus nesitsju okol 50 ludis dolpadal vof kanion. Cxislo zxertvas esxte ne bil oglosilju.
2005-11-12 Soglosuo so raportis, Rosju posolnik, gospic Igor Ivanov, ktor dnes priehal vof Iranju glavn-grod Tehran, otvergil obvinenies zxe prinesil nekai novju tainju predlozxenie dla Iranju guverie abi pomocil razresxit Iranju jadroju kriza.
2005-11-12 Novju diagnoz-test dla razpoznanie tuberkulozuf mozxbi spasit do dva milion ludis rocxuo, oglosili nauknikis. Tut novju test bil razvitju ot "Imperial College London".
2005-11-12 Dnes nacxil vo Nigerju glavn-grod Abugxa vstretie Afrikju Soiuzuf. Afrikju Soiuz stremlijt tvorit edinju guverie dla celoju Afrik. Vstretief ucxastili nai-velju Afrikju krainis, takak Nigeria, Jug-Afrik, Alzxeria, Tanzania, Ghana, Senegal, Uganda i Etiopia.
2005-11-12 Ukrainju prezident, gospic Viktor Juwxenko, dopuskil zxe privatizenie vo Ukrainia bil velju osxibka.
2005-11-12 Vo Jordanju glavn-grod Amman nacxil celo-Vsetju vstretie zvest-agentias.
2005-11-12 Rosju posolnik, gospic Igor Ivanov, priehal vof Iranju glavn-grod Tehran abi ugvoril Iranju guverie prinat novju plan otnosuo obogatenie uraniumuf.
2005-11-12 Sovbez Sodinju Narodifs podporil zaderzxenie bilju prezidenuf om Liberia, Charles Taylor.
2005-11-12 Vo Jug-Koreaju grod Pusan nacxil kazxd-rocxju vstretie om ATES. ATES, ili Azju Tihokeanju Ekonomju Sotrudie, es organizacia vostok-Azju krainifs, vklucxuo Rosia.
2005-11-12 Ziavijt zxe vo prezidentju izvolba vo Liberia vigral gospica Ellen Johnson-Sirleaf proti George Weah.
2005-11-11 Vo Afganzem, blizuo glavn-grod Kabul, doltreskil brem-letidlo tipuf IL-76. 8 cxenis ekipazxuf bili smertilju vklucxuo piat Rosianis, dva Ukrainianis i din Afganzemnik.
2005-11-11 Vo Jordania bili zaderzxilju okol 120 podozrenikis za ucxast vo pred-vcxeraju teror-aktis vo tri Ammanju hotelis..
2005-11-10 Novju Polakju perv-ministr, gospic Kazimierz Marcinkievicx, prosijt podpor ot malju Polakju polit-partas abi prezxil blizitsju dover-glos vo Polakju parlament.
2005-11-10 Serdju pasazxiris vo Jugju Afrik u vel-grod Johanesburg pozxarili prinaimensx 26 poezd-vozis usled gnev za opozdenies.
2005-11-10 USA-ju torg-deficit so celoju Vset podcxas prosxlju mesiac Septembr dosagil rekordju uroven 66 gigalion USD. Iz tot suma USA-ju torg-deficit so Cxina bil bolsx cxem 20 gigalion USD.
2005-11-10 Dva seba-bombnikis vzrivili seba vo sred Bagdaduf u restoran popularju so Irakju polcnikis. Tut teror-akt smertil prinaimesx 34 ludis.
2005-11-10 Serial bombifs ktor vcxera vzrivil vo Jordanju glavn-grod Amman smertil okol 70 i poranil bolsx cxem dva sto ludis. Vzrivis slucxili vo tri USA-ju hotelis vo sred Ammanuf.
2005-11-09 Francju ministr vnutrief oglosil zxe Francia bu izgonit vse zagrancnikis ktor ucxastili nedavnju buntis.
2005-11-09 Vzriv bombuf vo hotel vo Jordanju glavn-grod Amman, soglosuo so pervju raportis, smertil prinaimensx piat ludis.
2005-11-09 Sxes-tonaju Europsoiuzju Vener-zond bil dnes uspehuo gor-puskilju kof planet Vener. Vener-zond bil gor-puskilju iz kozmosdrom Baikonur na Rosju raket tipuf Soiuz-Fregat. Vener-zond "Venus Express" bu dosagit Venerju orbit posle piat-mesiacju put.
2005-11-09 Dnes ot-leteli vse sxes letidlos Francju voiskof tipuf Mirazx iz Tagxikia.
2005-11-09 Soglosuo so nai-novju statistik na Krimju polostrov smertost es dva raz visxjusx cxem rodimost. Ne tolk Krimju polostrov no celoju Rosia perezxivajt vazxnju demografju katastrof ktor grozijt Rosju narod, kultur i bezopasost.
2005-11-09 Seba-bombnik napadil polcju konvoi u Irakju grod Bakuba smertits siem ludis vklucxuo cxtir polcnikis.
2005-11-08 Dnes bil smertilju uzx dvaju advokat obronatsju Sadam Husain i jegoi spol-vinnikis pred Irakju sud.
2005-11-08 Cxinaju prezident gospic Hu Gxingtao priehal vof Britzem dla ofisju navestenie.
2005-11-08 Soglosuo so dokazis Italju zxurnalistis podcxas napadenie Irakju groduf el-Falugxa USA-ju voisko upotrebil hemju oruzxie, fosfor-bombis i napalm-podobju bombis tipuf MK-77.
2005-11-08 Soglosuo so Rumanju ministrie zagrancief, obdva Rosia i Rumania podporijut ne-razdelimost Moldaviaf.
2005-11-08 Peruju guverie vimagajt ot Cxile vidanie bilju Peruju prezidentuf, gospic Alberto Fuhimori (Fujimori), ktor bil vcxera zaderzxilju ot Interpol vo Cxileju glavn-grod Santiago. Peruju guverie obvinijt Fuhimori za podkupost.
2005-11-08 Ros-Ukrainju raket tipuf Zenit-3SL gor-nesil vof krug-zemlaju orbit Europju komunikacju satelit Inmarsat-4. Satelit bil gor-puskilju ot firma "Morju Vzlet" iz morju kozmosdrom vo Tihju Okean blizuo ekvator.
2005-11-08 Vcxera Rosju ministr zagrancief, gospic Sergei Lavrov, podtverdil zxe Rosia ne soglosijt so otdelenie Kosovof ot Serbia.
2005-11-08 Vo Australia bili zaderzxilju 17 teroristis ktor planili napadenies vnutr Australia. Soglosuo so Australju polcia podozrenikis planili nasilju Gxihad vo Australia, imali oruzxie i materia dla postroenie bombis.
2005-11-07 Rosju i USA-ju kozmosnautis, Valeri Tokarev i William McArthur, uspehuo soverhili piat i pol cxasju kozmos-prohodka u Mezxunarodju Kozmosju Stancia, MKS.
2005-11-07 Piat novju USA-ju voiakis bili obvinilju za zloupotrebenie Irakju zaklucxnikifs.
2005-11-07 Des-tisicxis Rosianis pomnili kazxd-rocxie Velju Oktobrju Revoluciaf.
2005-11-06 Podcxas navestenie Braziliaf, vo svoi recx prezident Gxorgx Busx vizval Latin-Amerikju krainis abi podporili demokratia. No Busx ne obiasnil kak dolzxbi Latin-Amerikju krainis podporit demokratia? Li oni dolzxbi napodobit Busxvoi "demokratia" i takak Busxvoi rezxim postroit siet tainju zaklucxilnas vo ktor oni bu zlo-upotrebit, mucxit i ubit politju zaklucxnikis?
2005-11-06 Mezxunarodju Sovetju i Kontrolju Komitet Sodinju Narodifs, MSKK (IAMB), ktor kontrolijt raztrat Irakju guverief oglosil zxe prinaimensx din USA-ju firma, Haliburton, dolzxbi vzad-platit Irakju guverie 208 milion USD ibo nadvisxili cena za din kontrakt.
2005-11-06 Posle vcxeraju napadenie turist-korabuf u Somalju breg, dnes Somalju bandnikis probili smertit vo Mogadisxu perehodju perv-ministr Somaliaf, gospic Ali Mohamed Gedi. Gedi prezxil no tri inju ludis bili smertilju i okol 20 poranilju. Somalia perezxivajt uzx 14 rocxis anarhiaf.
2005-11-06 Mocju krug-vitris nisxtovili neskolk grodis vo centrju USA, vo jugju cxast sxtatuf Indiana. Koncju cxislo zxertvas esxte ne es znalju no soglosuo so pervju raportis prinaimensx 17 ludis bili smertilju.
2005-11-06 Dnes slucxil vo Pakizemju cxast Kasxmiruf zemtrasenie silaf 6 gradusis Rihtersxkalaf. Usled dnesju zemtrasenie bili raportilju nikai zxertvas no cxislo Pakizemju zxertvas smertilju usled mocju zemtrasenie ktor slucxil om 8-ju Oktober uzx perevisxil 73 tisicx.
2005-11-06 Poskroz usilie Francju guverief spokoinit situacia, musulmnikju buntis vo Francia sxirijut. Prosxlju nocx bil do tper nai-nasilju nocx i tolk prosxlju nocx buntnikis pozxarili okol 1300 pasazxir vozis i neznalju cxislo budovis.
2005-11-06 Tut utro nacxil parlamentju izvolba vo Azerbia. 1541 kandidatnikis konkurijut om 125 parlamentju stulis.
2005-11-05 Velju turist-korab nesitsju bolsx cxem 300 pasazxiris i cxlenis ekipazxuf bil napadilju ot piratis u Somalju breg. Piratis ehali vo bistrju lodkas i bili oruzxilju so samostrelis i proti-tankju raket-granatis. Ekipazx turist-korabuf soverhil ot-gonit piratis upotrebits gromkju vibuh-podobju zvuk.
2005-11-05 Tisicxis USA-ju i Irakju voiakis nacxili novju ofenziv proti Irakju povstanikis vo zapadju Irak u Siurju granc.
2005-11-05 Vcxera tozx prodolgili i sxirili buntis vo Jugju Amerik. Vo Argentinju turist-grod Mar-del-Plata tisicxis buntnikis protestili proti Busxvoi navestenie i proti Busxvoi mezxunarodju politia.
2005-11-05 Musulmnikju buntis vo Francia razsxirili iz Parizx vof inju Francju grodis takak Strasburg, Rennes i Tuluz. Prosxlju nocx i tut utro bili pozxarilju prinaimensx 150 vozis i neznalju cxislo budovis.
2005-11-05 Politju proti-guverju buntis vo Etiopia razsxirili iz glavn-grod Adis-Ababa vof inju cxastis Etiopiaf. Vcxera bili cxtir ludis smertilju i dinnades poranilju.
2005-11-05 Dva novju slucxis ptakju gripuf u ludis bili oglosilju vo Indonezia.
2005-11-04 Prosxlju nocx podcxas buntis vo Parizxju predgrodis buntnikis pozxarili 520 pasazxir-vozis.
2005-11-04 Generalju Asemblia Sodinju Narodifs vizval dla peresmirie podcxas 20-ju Zimaju Olimpiad ktor bu slucxit vo Italju grod Turin ot 10-ju do 26-ju Februar 2006.
2005-11-04 Dnes pomnijt Izrael des rocxis ot smertenie bilju Izraelju perv-ministruf Jicak Rabin. Rabil bil zustrelilju ot mlodju  ultra-nacionalistju Judaistju ekstremnik Jigal Amir.
2005-11-04 Siuria nacxil svoi vlasnju sledstvie ubitief bilju Libanonju perv-ministruf Rafik Hariri. Siurju guverie podozrejt zxe Germanju sledstvitel naznacxilju ot Sodinju Narodis, gospic Detlev Mehlis, ne es obiektivju.
2005-11-04 Cxinaju kozmos-agentia planijt gor-puskenie tri kozmosnautis do rocx 2007, i plus pozd konstruktenie svoi vlasnju kozmos-stanciaf i navestenie Lunaf do rocx 2017.
2005-11-04 USA-ju kozmos-agentia NASA oglosil zxe bu sosredit svoi usilie i financju resursis om soverhenie postroenief Mezxunarodju Kozmosju Stanciaf, MKS, i dla konstruktenie novju zamen-vozuf za USA-ju sxatl. Novju zamen voz, takzvanju ekipazxju obsled-voz, bu perv upotrebitju dla navestenie Lunaf i plus pozd takak zamen-voz za sxatl.
2005-11-04 Poskroz bolsx cxem tisicx polcnikis vo Parizxju ulcas musulmnikju buntis vo Parizxju pred-grodis esxte krepkili i razsxirili. Prosxlju nocx pervju raz buntnikis upotrebili pistolis proti polcia i proti pozxar-gasitelis i napadili poezdis. Francju politnikis predlozxijut zabran izhoduf, ili voina-status, vo Parizxju pred-grodis i upotrebenie voiskof.
2005-11-04 Rosia dnes vnimajt Den Narodju Edinostuf usled svobodenie Moskvaf vo rocx 1612 ot Polakju okupacju voisko.
2005-11-03 Soglosuo so svidenies vcxeraju dol-treskenie USA-ju vrotletuf tipuf "AH-1W Super Cobra" u Irakju grod Ramadi bil pricxinilju ot povstanikju perestrelba. Obdva cxlenis ekipazxuf bili smertilju i visxili ofisju cxislo smertilju USA-ju voiakis vo Irakju voina om 2037 voiakis.
2005-11-03 USA-ju rezxim dnes oglosil zxe prezident Gxorgx Busx bu navestit Cxina mezx 19-ju i 21-ju Novembr. Tut cxtirak, ili zavtra, Busx bu navestit Argentinia gde jeg ocxekajut des-tisicxis protestnikis.
2005-11-03 Soglosuo so raport publikilju vo USA-ju gazet Vasxingtonju Post, USA imajt siet tainju zaklucxilnas prostrilju vo celoju Vset, vklucxuo vostokju Europ. Vo tot zaklucxilnas USA i USA-ju tainju sluzxbas voprosijut i mucxijut politju zaklucxnikis i teroristju podozrenikis. USA-ju guverie viprosbal gazet Vasxingtonju Post i TV-siet CNN abi ne publikili vo ktor krainis es tot tainju zaklucxilnas. Soglosuo so organizacia Zgled Ludju Pravos USA-ju tainju zaklucxilnas es vo Polakia i vo Rumania vo bilju Sovietsk voina-bazis. Nektor sleditelis podozrejut zxe USA-ju tainju zaklucxilnas i mucxilnas es tozx vo Madaria, Estonia i Latvia.
2005-11-03 Piatju krug peregvoris o jadroju situacia na Koreaju pol-ostrov bu startit 9-ju Novembr.
2005-11-03 Usled konc Ramadanuf Siurju prezident svobodil 190 polit-zaklucxnikis iz Siurju zaklucxilnas.
2005-11-03 Prosxlju nocx vo sever-vostokju pred-grodis Parizxuf vnovili musulmnikju buntis. Podcxas prosxlju siem nocxis nasilief vo Parizxju pred-grodis buntnikis pozxarili uzx 250 vozis.
2005-11-02 Usled nedostacx rekrutnikis Irakju voisko nacxil rekrutit starju voiakis iz bilju razpuskilju Sadamvoi voisko.
2005-11-02 Podcxas buntis vo Etiopju glavn-grod Adis-Ababa polcia zustrelil prinaimensx 23 cxlovekis.
2005-11-02 Solgosuo so ofisju cxislo zxertvas nedavnju zemtrasenief ktor bil oglosilju dnes, vo Pakizem bili smertilju bolsx cxem 73 tisicx cxlovekis i sto tisicxis ostatili bezdomoju.
2005-11-02 Usled kidanie slez-gazuf ot Francju polcia vof din Parizxju mecxet Parizxju buntis razsxirili vof dobavju pred-grodis. Buntifs ucxastijut perevazxuo Francju musulmnikis. Vo Francia domovijut do 10 proc ili bolsx cxem piat milion musulmnikis.
2005-11-01 Rosju prezident Vladimir Putin i jegoi svad-zxen Ludmila, podcxas ofisju navestenie Holandiaf kladili vienok u Holandju Narodju pamiatnek vo Amsterdam.
2005-11-01 Posle vcxeraju rezolucia Sovbezuf Sodinju Narodifs, dnes Irakju Sunitnikis vizvali Islamju Vset abi nedopuskil povtorenie Irakju scenapisuf vo Siuria.
2005-11-01 Prosxlju nocx prodolgili buntis vo Parizx. Buntis bili zapalilju posle elektrik-smertenie tri junosxis ktor bili gonitju ot polcia.
2005-11-01 Vo razlicxju cxastis Kanadaf bili naidilju pereletju ptakis infekcilju so smert-opasju tip H5N1 virus ptakju gripuf.
2005-11-01 Nainovju fotos ot Hubblevoi kozmos-teleskop pokazijut zxe planet Pluton popri satelit Cxaron imajt exte dva inju satelitis, perehoduo imenilju P1 i P2.
2005-10-31 Voz-bomb ktor vzrivil tut vecxer vo jug-Irakju vel-grod Basra smertil prinaimensx 20 i poranil bolsx cxem 50 ludis.
2005-10-31 Dva bombis vo razlicxju cxastis Irakuf dnes smertili sxes USA-ju voiakis. Tut mesiac bili smertilju vo Irak uzx 90 USA-ju voiakis.
2005-10-31 Bilju Polakju prezident, gospic Aleksander Kvasxnievski, oglosil svoi gotovost kandidatit dla funkcia gensek Sodinju Narodifs.
2005-10-31 Sovbez Sodinju Narodifs vo dnesju rezolucia viprosbajt ot Siuria polnju sotrudie vo sledstvie ubitief bilju Libanonju perv-ministruf Hariri.
2005-10-30 Prosxlju nocx bil vidimju iz Zemla ogromju proh-buria na Mars. Proh-buria bil vidimju rovnuo so malju diletantju privatju teleskopis.
2005-10-30 Cxislo zxertvas vcxeraju bomb-vzrivis vo Indju glavn-grod Nov-Delhi dosagil okol 60 smertilju i 210 poranilju ludis. Esxe ne es jasnju ktor grup es otvetju za tut teror-akt.
2005-10-30 India i Pakizem soglosili otkrit Kasxmirju granc abi mozx pomocit zxertvas nedavnju zemtrasenief.
2005-10-30 Usled tiskenie ot obitatelis Japonju ostrovuf Okinava, USA-ju guverie soglosil nizit cxislo USA-ju mor-voiakis vo USA-ju voina-baz na Okinava om 50 proc. USA esxte 60 rocxis posle voina imajt bolsx cxem 47 tisicx okupacju voiakis vo Japonia. I posle tut planitju i velm medlju nizenie, ktor bu slucxit podcxas sxes rocxis, vo Japonia bu ostatit esxte 40 tisicx USA-ju okupacju voiakis.
2005-10-30 Tut utro vo mnogju krainis slucxil zmen vremuf iz letoju vof zimaju (normalju) vrem. Zmen slucxil vklucxuo krainis Europsoiuzuf i Rosia. Vrem.
2005-10-30 Usled mensxenie podporuf USA-ju obitatelifs dla Busxvoi Irakju voina i usled visxenie USA-ju zxertvas vo tot voina Gxorgx Busx vcxera vizval USA-nikis dla terplivost.
2005-10-29 Izkoleanie pasazxir-poezduf u jug-Indju grod Valigonda, ktor es vo Indju sxtat Andra Pradesx, juguo ot Hiderabad, pricxinil smert prinaimensx 110 ludis i poranenie bolsx cxem 90 pasazxiris.
2005-10-29 Bomb ukrilju pod finikis na malju gruz-voz ktor vzrivil dnes vo Irakju rinok severuo ot grod Bakuba smertil prinaimensx 25 i poranil okol 40 ludis. Vo inju sudaris bili dnes smertilju tri USA-ju voiakis.
2005-10-29 Serial bombis ktor dnes vzrivili vo razlicxju cxastis Indju glavn-groduf Nov-Delhi smertil prinaimesx 55 ludis.
2005-10-28 Dnes bil piatju kazxd-rocxie ot gda ludis obitajut Mezxunarodju Kozmosju Stancia, MKS.
2005-10-27 Rosju kabinet odobril financenie novju planifs dla ekspanzenie Rosju kozmos-programuf. Soglosuo so novju 9-rocxju plan Rosia bu zaverhit konstruktenie novju Rosju kozmos-sxatluf Kliper ktor bu vazxit 14,5 tonas i ktor mozx gor-nesit sxes kozmosnautis. Rosia bu tozx gotovit bez-pilotju ekspedicia kof Marsju satelit Fobos dla sber otprobis iz Fobosju poverh. Ziavijt zxe dolg-vremuo Rosia planijt postroit kozmosju stancia na din iz dva Marsju satelitis: Fobos ili Deimos.
2005-10-27 Rosju brem-raket tipuf Kosmos-3M ktor startil tut utro iz Rosju kozmosdrom Plesetsk gor-nesil vof krug-zemlaju orbit odnak-razuo 8 sputnekis. Din Rosju sputnek i siem zagrancju sputnekis vklucxuo Iranju sputnek.
2005-10-27 Vcxeraju vzriv seba-bombnikuf vo sever-Izraelju grod Hadera smertil prinaimensx 5 i poranil 28 ludis. Vo Hadera domovijut mnoguo judaistis iz Slaviansk krainis. Usled tot vcxeraju vzriv Izrael dnes oglosil pomstju napadis vo Gaza i vo Zapadju Breg.
2005-10-27 Dnes bu slucxit vo Britzem verh-vstretie veditelis Europsoiuzuf podcxas ktor politnikis bu besedit o problemis pricxinilju dla Europsoiuz ot globalizenie.
2005-10-27 Usled pozxar vo Amsterdamju letisxtie "Schiphol" prinaimensx 11 ludis bili smertilju i 15 poranilju. Bolsxost ili vse zxertvas bili zagrancju zaklucxnikis ocxekatsju otvozenie iz Holandia.
2005-10-27 Prinaimensx 13 cxlovekis bili smertilju usled zaval domuf vo grod Kanpur vo Indju sxtat Utar-Pradesx.
2005-10-27 Soglosuo so USA-ju podporitelis ludju pravos, vo Irak i vo Afganzem umirali prinaimensx 44 zaklucxnikis usled mucxenie ot USA-ju mucxitelis podcxas voprosenie.
2005-10-26 Gvornik om Rosju ministrie zagrancief podcxas navestenie Izraeluf oglosil zxe Rosia bu zablokit USA-ju usilie sankcit Siuria usled "nedostacxju" sotrudie Siuriaf vo sledstvie ubitief om bilju Libanonju perv-ministr Hariri.
2005-10-26 Dla ludis smert-opasju H5N1 virus ptakju gripuf bil naidilju tozx vo Horvatia.
2005-10-25 Ofisju cxislo smertilju USA-ju voiakis podcxas Irakju voina uzx perevisxil dva tisicx. Ne-ofisju cxislo es mnog visxjusx.
2005-10-25 U vostokju breg Venezueluf pod Karibju morie slucxil tut utro zemtrasenie silaf 5,2 gradusis Rihtersxkalaf.
2005-10-25 Vzriv voz-bombuf vo Irakju Kurdia vo grod Suleimania ktor vzrivil tut utro u administracju dom smertil prinaimensx 9 ludis.
2005-10-25 Usled uragan Vilma sxes milion obitatelis Floridaf ostatili bez elektrik. Esxte ne znalju cxislo ludis bili smertilju ili poranilju.
2005-10-24 Na Ekuadorju Ostrovis Galapagos vzrivil dnes vulkan Siera Negra.
2005-10-24 Neskolk bombis ktor vzrivili dnes vo sred Bagdaduf smertili prinaimensx 17 ludis.
2005-10-24 Argentinju peronist, gospica Kristina Kirhner, svad-zxen Argentinju prezidentuf Nestor Kirhner, vigral stul vo vcxeraju Argentinju parlamentju izvolbas. Tut vigra podtverdijt podpor Argentinju ludis dla politia prezidentuf Nestor Kirhner.
2005-10-24 Dva tritinkis Brazilnikis vo vcxeraju referendum otvergili novju zakon ktor bilbi zabranil prodazx pistolis. Poskroz 36 tisicx ludis ktor es zustrelilju vo Brazilia kazxd rocx Brazilnikis cxutijut zxe potrebijut pistolis dla ohrona proti zlocxinitelis ktor poskroz tut novju zakon mozxbi zakupit oruzxie i napadit bez-oruzxilju obitatelis.
2005-10-24 Ohrona zagrancju posol-domifs vo Bosnia bil visxilju posle zaderzxenie dva muzxis ktor bili obvinilju zxe planili seba-bombenies.
2005-10-24 Posle slabenie vof kategoria 2 buria, uragan Vilma nad zapadju Kuba vnov silil vof kategoria 3 hurikan. Kubaju guverie evakuacil 600 tisicx ludis iz zapadju cxast Kubas. Cxislo zxertvas uraganuf vo Kuba esxte ne bil oglosilju. Tper uragan Vilma dvigajt kof jug-zapadju breg Floridaf. Floridaju guvernik, Gxeb Busx, brat om USA-ju prezident Gxorgx Busx, vizval obitatelis om nizju ostrovis u jug-zapadju Florida, takzvanju "Florida Keys", abi tper otidili. Cxinovnikis ocxekajut do 4 metris visxju uragan-cunamis vo Floridaju primorie usled uragan Vilma.
2005-10-24 Vo vcxeraju Polakju prezidentju izvolba vigral Leh Kacxinski ktor polucxil 54,47 proc glosifs proti Donald Tusk ktor polucxil 45,52 proc glosifs. Leh Kacxinski bu Polakju prezident podcxas sledju piat rocxis. Polakju patriotis pogledijut bez-pobeditsju Donald Tusk takak marionetnik Vasxingtonuf i Bruseluf.
2005-10-23 Usled razlicxju teror-aktis dnes bili vo Irak 12 ludis smertilju i okol 30 poranilju.
2005-10-23 Dnes slucxijt vo Polakia dvaju krug prezidentju izvolbaf. Dnesju izvolbaf ucxastijut tolk dva veditsju kandidatis iz pervju krug izvolbaf, Leh Kacxinski i Donald Tusk. Polakia imajt 30 milion 200 tisicx registrilju izvolitelis.
2005-10-23 Tut utro iscxezil Nigerju pasazxir letidlo tipuf Boeing 737-200 nesitsju 111 pasazxiris i 6 cxlenis ekipazxuf. Plus pozd doltreskilju letidlo bil naidilju okol 50 km ot Nigerju glavn-grod Lagos. Soglosuo so raportis vse ludis na palub bili smertilju vklucxuo neskolk visxju Nigerju cxinovnikis.
2005-10-22 Prosxlju tizxden cen neftuf vo mezxunarodju birzas vnov nizil pod uroven 60 USD za bocxka.
2005-10-21 Vo Britzem umiral papuga usled ptakju grip. To es pervju raportilju slucx ptakju gripuf vo Britzem.
2005-10-21 Uragan Vilma dnes udaril Meksikju Jukatanju polostrov. Vilma es tper kategoria 4 hurikan.
2005-10-20 Usled povstanie zaklucxnikifs vo zaklucxilna vo Kirgizju grod Moldavanovka bili smertilju cxtir ludis.
2005-10-20 Busxvoi USA-ju rezxim obvinil guveries om Siuria i om Iran za podpopor oruzxilju povstanief vo Irak.
2005-10-20 Nedavnuo obnazxilju video-tasmas pokazijut zxe USA-ju voiakis vo Afganzem publikuo pozxarili telos talibannikifs. Palenie telos es proti musulmju vera.
2005-10-20 Cxinovnikis vo Florida, Kuba i Meksik prikazili evakuacia usled blizitsju mega-uragan Vilma. Vilma bil historuo nai-mocju uragan vo Atlantju oblast ktor podcxas prosxlju cxasis slabjuvil iz kategoria 5 vof kategoria 4 hurikan.
2005-10-19 Ziavijt zxe velm silaju uragan kategoriaf 5, uragan Vilma, ktor es tper mezx Kuba i Jukatanju pol-ostrov bu dnes ili zavtra udarit centrju Amerik. Vo ocx uraganuf Vilma nauknikis merili rekorduo nizju tiskenie 884 milibar.
2005-10-19 Dnes nacxil vo Bagdad teatrju proces proti bilju Irakju dikatornik i prezident Sadam Husain i jegoi pomocnikis. Sudenie es organizilju i financilju ot USA-ju okupacju voisko ktor proti-zakonuo napadil Irak i dolvergil toi prezident.
2005-10-19 Francju polcia zaderzxil neskolk cxlenis kontraband-grupuf ktor kradil i kontrabandil dla prodazx slaviansk detes iz Bulgaria vof Francia i vof inju krainis.
2005-10-17 Tut utro uspehuo pristanil Cxinaju sputnek nesitsju dva kozmosnautis ktor bili vo krug-Zemlaju orbit piat den.
2005-10-16 Dva bombis ktor vzrivili vcxera vo proda-centr vo zapad-Iranju grod Ahvaz smertili piat i poranili 95 ludis. Iranju autoritet obvinil Britzem za tut teror-akt. Iranju grod Ahvaz es vo provincia Huzestan ktor es u cxast Irakuf okupacilju ot Britzemju voisko. Iranju provincia Huzestan es ekonomuo naivazxnju oblast Iranuf.
2005-10-16 Usled povstanie zaklucxnikifs vo Argentinju grod Madgalena 17 ludis utratili zxizn. Grod Magdalena es 120 km juguo ot Buenos-Aires. Povstanief ucxastili okol 200 zaklucxnikis.
2005-10-16 Soglosuo so ofisju oglosenie Pentagonuf vcxera bli vo Irak smertilju piat USA-ju voiakis usled vzriv udorogju bombuf.
2005-10-16 Dva bombis ktor vzrivili vcxera vo proda-centr vo zapad-Iranju grod Ahvaz smertili 4 i poranili do 90 ludis. Iranju autoritet obvinil Britzem za tut teror-akt. Ahvaz es blizuo granc so Irakuf ktor es okupacilju ot Britzemju voisko.
2005-10-16 Podcxas dnesju proti-teroristju voina-igras, Indra-2005, mezx Rosju i Indju voisko vo India slucxili dva mensxju avarias. Voina-igras ucxastijut tozx Rosju i Indju ministris obronaf, Sergei Ivanov i Pranab Mukergxi.
2005-10-16 Tut utro vo Pakizemju cxast Kasxmiruf, posle prinesenie pomocuf dla zxertvas zemtrasenief, doltreskil brem-vrotlet tipuf Mi-17 smertits vse sxes cxenis ekipazxuf.
2005-10-15 Nauknikis podtverdili zxe ptakis ktor bili nedavno naidilju miortvju vo Rumania bili smertilju ot odnakju smertju virus ktor nedavnuo pricxinil epidemia ptakju gripuf vo Azia i smertil neskolk duzinas cxlovekis.
2005-10-15 Obitatelis jug-Rosju groduf Nalcxik i celoju oblastufs Kabardino-Balkaria dnes vnimajut den zxalenief za 36 zxertvas nedavnju teroristju napadenief. Soglosuo so ofisju oglosenies napadenief ucxastili priblizuo 130 teroristis. Prinaimensx 90 teroristis bili smertilju i bolsx cxem 30 zaderzxilju.
2005-10-15 Pakizemju guverie tper dumajt zxe okol 38 tisicx ludis bili smertilju vo Pakizem usled nedavnju zemtrasenie vo jugju Azia. Vo severju India bili smertilju prinaimensx 1400 ludis. Soglosuo so tut obgodas polnju cxislo zxertvas tut zemtrasenief es okol 40 tisicx.
2005-10-15 Tut utro nacxil vo Irak referendum o prinatie novju Irakju konstituciaf. Poskroz strogju bezopasost sleditelis ocxekajut mnoguo nasilief.
2005-10-14 Ukrainia pererivil usvoienie Ukrainju detes ot zagrancnikis ibo takai usvoienies bistrjuvijut vimiranie Ukrainju naroduf.
2005-10-14 Soglosuo so ofisju oglosenies Rosju guverief vse Cxecxnju teroristis ktor vcxera napadili Nalcxik bili smertilju i onivoi zalozxnikis bili svobodilju. Usled tut teror-akt bili smertilju okol 85 ludis.
2005-10-13 Tut utro slucxil zemtrasenie silaf 5,8 gradusis Rihtersxkalaf vo Papua-Novgvinea. Do tper bili raportilju nikai zxertvas.
2005-10-13 Tut den neskolk grupis Cxecxnju teroristis napadili polc-domis, ofisis, letisxtie i guver-domis vo jug-Rosju grod Nalcxik ktor es priblizuo 100 km ot Beslan. Soglosuo so pervju raportis napadenief ucxastili mezx 150 i 300 teroristis i ziavijt zxe teroristis poimali neznalju cxislo zalozxnikifs. Rosju prezident Vladimir Putin prikazil Rosju voisko obkrugit i zapecxatit celoju grod Nalcxik i obecxal ze nikai terorist bu ubegit zxiznju.
2005-10-13 Vcxeraju razgvoris mezx Cxina i USA o bistruo rastitsju import Cxinaju tekstiluf vof USA ne-uspehili.
2005-10-12 Dnes vnov seba-bombnik smertil 30 i poranil 40 ludis blizuo Irakju grod Tal-Afar u polcju rekrutisxtie.
2005-10-12 Siurju ministr vnutrief, gospic Ghazi Kanaan, dnes seba-smertil vo svoi ofis vo Damask. Gospic Kanaan bil otvetju za bezopasost vo Libanon podcxas prosxlju rocxis i es podozrelju za spolvinost vo smertenie bilju Libanonju perv-ministruf, gospic Hariri.
2005-10-12 Dogvor mezx glavnju Irakju Sxiitnikju i Sunitnikju grupis mozxbi prinesit podpor dla blizitsju glosenie o novju Irakju konstitucia.
2005-10-12 Vcxera Kirgizju prezident, gospic Kurmanbek Bakiev, vstretil so USA-ju ministr zagrancief, Kondoliza Rais. Bakiev pozvolil USA-ju voisko upotrebit Kirgizju voina-baz.
2005-10-12 Rosju ministr zagrancief, gospic Sergei Lavrov, oglosil zxe Rosia ne planijt vstupit ni v Europsoiuz ni v NATO no zxe bu sotrudit so obdva organizacias.
2005-10-12 Dnes Cxina gor-puskil sputnek nesitsju dva Cxinaju kozmosnautis iz kozmosdrom vo pustinia vo sever-zapadju Cxina.
2005-10-11 Neskolk voz-bombis ktor dnes vzrivili vo Irak smertili duzinas. 30 ludis bili smertilju usled vzriv bombuf vo Tal-Afarju rinok i prinaimensx 20 cxlovekis bili smertilju usled vzriv bombuf u benzin-pompa vo zapadju cxast Bagdaduf.
2005-10-11 Soiuz raket nesitsju dva kozmosnautis i 1 mega-dolarnik, 60-rocxju gospic Gregory Olsen, uspehuo pristanil tut utro vo Kazahzem posle navestenie Mezxunarodju Kozmosju Stanciaf, MKS.
2005-10-11 Dnes Japonju inzxeneris uspehuo testili model nad-zvukju letidlof vo Australju pustinia.
2005-10-11 Dva Germanju polit-partas ktor vigrali naibolsx glosis vo nedavnju parlamentju izvolba, SPD i CDU dnes oglosili zxe gospica Angela Merkel bu sledju kancler Germaniaf.
2005-10-11 Usled epidemia holeraf vo vostokju Cxina zabolezili pocxti 160 cxlovekis.
2005-10-10 Soglosuo so ofisju raportis vo vcxeraju pervju krug Polakju prezidentju izvolba Donald Tusk polucxil 38 proc i Leh Kacxinski 32 proc glosifs. Dvaju krug prezidentju izvolbaf bu slucxit posle dva tizxdenis. Dla vigra prezidentju kandidatnik dolzx polucxit bolsx cxem 50 proc glosifs.
2005-10-09 Nainovju obgodas cxislo zxertvas vcxeraju zemtrasenief vo jugju Azia dosagijut 32 tisicx ludis. Naibolsx zxertvas es vo Pakizemju cxast Kasxmiruf. Cxislo poranilju ludis uzx perevisxil 40 tisicx.
2005-10-09 Posle Rumania dnes tozx Turcju autoritet izolil i karantinil Turcju malgrod Balikesxir vo zapadju Turcia usled naidenie ptakis smertilju ot ptakju grip. Soglosuo so nektor raportis do dva tisicx ptakis umirali vo tot Turcju malgrod usled ptakju grip.
2005-10-09 Tut utro Afganzemju seba-bombnik vo Kandahar taranil svoi voz-bomb vof voz nesitsju Britzemju voiakis, poranits cxtir.
2005-10-09 Dnes slucxijt vo Polakia prezidentju izvolba. Bilju popularju prezident Kvasxnievski usled dva srocxis uzx ne mozx kandidatit. Vo dnesju izvolba dva veditsju kandidatis es Leh Kacxinski i Donald Tusk. Soglosuo so sleditelis obdva veditsju kandidatis es velm konservatju.
2005-10-09 Nainovju obgodas cxislo zxertvas vcxeraju zemtrasenief vo jugju Azia dosagijut 20 tisicx ludis. Naibolsx zxertvas es vo Pakizemju cxast Kasxmiruf. Cxislo poranilju uzx perevisxil 40 tisicx.
2005-10-09 Vo Guatemalaju malgrod Panabah, vo ktor domovili cxtir tisicx ludis, prinaimensx 800 obitatelis bili podgrobilju pod do cxtir metris glubinju bolot-lavin pricxinilju ot potocxju dozxdis.
2005-10-08 Rumanju autoritet izolil i karantinil malju malgrod u Dunavju reka-konc blizuo Cxernju Morie ibo tamgde naidili tri ptakis smertilju ot ptakju grip.
2005-10-08 Cxislo zxertvas prodolgitsju bolot-lavinis, potopis i potocxju dozxdis pricxinilju ot nedavnju uragan Stan vo sredju Amerik visxijt. Vo Guatemala cxislo zxertvas uzx perevisxil 1400 ludis.
2005-10-08 Ofisju cxislo smertilju USA-ju voiakifs vo Irak dosagil 1953 posle vcxeraju smertenie sxes USA-ju voiakis. Soglosuo so sleditelis realju, neofisju cxislo smertilju USA-ju voiakis vo Irakju voina es mnog bolsxju.
2005-10-08 Europsoiuzju sputnek Cryosat bil gorpuskilju tut utro iz Rosju kozmosdrom. Cryosat bu zgledit obsredju zmenis vo Arktik i vo Antarktik.
2005-10-08 Zemtrasenie silaf 7,6 gradusis Rihtersxkalaf trasil tut utro Pakizem, India i Afganzem. Epicentr zemtrasenief bil priblizuo 80 km sever-zapaduo ot Pakizemju glavn-grod Islamabad. Soglosuo so pervju raportis cxislo zxertvas uzx perevisxil dva tisicx ludis no sleditelis ocxekajut zxe cxislo zxertvas bu bistruo visxit.
2005-10-07 Prodolgitsju bolot-lavinis, potopis i potocxju dozxdis visxili cxislo zxertvas nedavnju uraganuf Stan vo sredju Amerik nad 230 ludis.
2005-10-06 Seba-bombnik vzrivil svoi voz u Irakju Ministrie Neftuf vo Bagdad smertits 10 i poranits 8 ludis.
2005-10-06 USA obkradil Uzbekia om 23 milion USD ibo vcxera USA-ju senat resxil zxe USA ne bu platit Uzbekia obecxalju i dogvorilju 23 milion USD za upotrebenie Uzbekju voina-bazuf K-2 ot rocx 2001.
2005-10-06 Bolsx cxem 11 tisicx domifs ostatili bez elektrik vo neskolk USA-ju sxtatis usled neocxekalju sneg-buria vo oblast krug Montana.
2005-10-05 Tri civilnikis bili smertilju vo Lagos usled perestrelba mezx Nigerju polcia i Nigerju voisko.
2005-10-05 Britzemju guverie obvinil Iran zxe es otvetju za smertenie 8 Britzemju voiakis vo Irak tut rocx.
2005-10-05 Uragan Rita ktor nedavnuo udaril Teksas i Luiziana nisxtovil ili vredil 63 neft-platformis vo Meksikju Zaliv.
2005-10-04 Soglosuo so ofisju Cxinaju raportis nedavnju uragan Lunvan otplovil 59 voiakis.
2005-10-04 Tut den Irakju povstanikis smertili piat USA-ju voiakis. Cxislo smertilju USA-ju voiakifs vo Irak uzx dosagil 1944.
2005-10-04 Dnes nacxil vo London verh-vstretie mezx Rosia i Europsoiuz. Vstretief ucxastijt Rosju prezident Vladimir Putin i veditsju politnikis Europsoiuzuf.
2005-10-04 Viedna-bazilju proti-Slaviansk medialju organizacia, JVEMO (SEEMO), financilju i kontrolitju ot mezxunarodju medialju manipulnikis, stoianuo napadijt nezavisju slaviansk guveries i institutis. Na primer dnes JVEMO napadil Macedonju guverie za zaderzxenie Albanju zxurnalistuf ktor sotrudil so Albanju teroristis vo Macedonia.
2005-10-04 Sxveicaria kriklivuo narusxil svoi dolguo simulilju neutralost skroz soglosenie vidat bilju Rosju ministr jadroju energiaf, Jevgeni Adamov, vof USA. USA planijt mucxit Adamov takak mucxijut zaklucxnikis vo Guantanamo abi polucxili Rosju jadroju tainostis.
2005-10-04 Vo Francia nacxil den haosuf usled masaju straikis publikju sluzxnikifs.
2005-10-04 Priblizou 40 ludis tonuli vo Sred-Amerik usled potocxju dozxdis i potopis pricxinilju ot nedavnju uragan Stan.
2005-10-03 Start pervju Europju brem-raketuf tipuf ATB ko Mezxunarodju Kozmosju Stanciaf bil otrocxilju.
2005-10-03 Usled sotreskenie dva autobusifs vo jugju Tagxikzem bili smertilju 21 ludis. Vse zxertvas bili pozxarilju vo din autobus ktor perekidal posle sotreskenie.
2005-10-03 Panik-beg piat tisicx ucxastnikifs koncertuf vo Jugju Korea smertil prinaimensx 11 i poranil 50 ludis.
2005-10-03 Soiuz raket nesitsju dva kozmosnautis i 1 mega-dolarnik, 60-rocxju gospic Gregory Olsen, uspehuo pristanil tut utro u Mezxunarodju Kozmosju Stancia, MKS.
2005-10-03 Usled avaria poezduf vo sredju India prinaimensx dvanades ludis bili smertilju i bolsx cxem sto poranilju.
2005-10-03 Vo USA-ju sxtat Nov-Jork perekidal pasazxir-lodka smertits 21 ludis.
2005-10-02 Astronomnikis ktor nedavnuo uziavili takzvanju desju planet Sunce-sistemuf, planet Xena, vcxera oglosili zxe planet Xena imajt svoi satelit. Soglosuo so uziavitelis planet Xena es plus velju cxem Pluton i es polozxilju vnutr Kuiper-zona pozad planet Neptun.
2005-10-02 Jug-vostokju Cxinaju provincia Fugxian udaril dnes smert-opasju uragan Lunvan. Autoritet evakuacil bolsx cxem 300 tisicx ludis. Vcxera uragan Lunvan udaril Taivan smertits prinaimensx din cxlovek.
2005-10-02 Gruzinju prezident Mihail Saakasxvili dnes oglosil zxe Gruzinia privitajt visxenie Rosju kapitaluf i investenief vo Gruzinia.
2005-10-02 Dnesju aktivacia i vzriv Salvadorju vulkanuf Santa-Ana smertil prinaimensx dva ludis i neskolk ludis es iscxezilju.
2005-10-01 Serial bombifs vzrivil dnes na Indonezju ostrov Bali. Soglosuo so pervrju raportis prinaimensx 24 ludis bili smertilju i pocxti sto poranilju. Ziavijt zxe bolsxost zxertvas bili zagrancju turistis.
2005-10-01 Tut utro bil gor-puskilju, iz Rosju kozmos-centr Baikonur, Soiuz raket nesitsju popri din Rosju kozmosnaut Valeri Tokarev i USA-ju kozmosnaut William McArthur tozx mega-dolarnikju platitsju nauknik i zakaznik, 60-rocxju gospic Gregory Olsen. Olsen treniril dva rocxis vo Rosia dla tut mision i platil za ucxastie dvades milion USD.
2005-09-30 Cen neftuf vnov dosagil vo Nov-Jorkju birza uroven 66,79 USD za bocxka.
2005-09-30 Rosju Atomju pod-lodka "Sviatju Georg Pobednesitel" uspehuo gor-puskil mezx-kontinentju raket tipuf RSM-50 iz Ohot Morie.
2005-09-30 Usled dnesju vzriv voz-bobmuf vo zelen-rinok vo Irakju grod Hila, juguo ot Bagdad, des ludis bili smertilju i duzinas poranilju.
2005-09-30 Cxislo Vietnamju zxertvas uraganuf Damrei ktor prosxlju tizxden udaril jugju Cxina i severju Vietnam tper dosagil 50. Bolsxost zxertvas tonuli usled blesk-potopis.
2005-09-30 Cxinovnik Sodinju Narodifs, Dr David Nabarro, ostrozxijt zxe pandemia ptak-gripuf mozxbi smertit do 150 milion ludis.
2005-09-30 Serial voz-bombifs ktor vzrivili vcxera vecxer podcxas 10 minutis vo razlicxju cxastis groduf Balad, severuo ot Bagdad, smertil 102 i poranil bolsx cxem 140 ludis.
2005-09-29 Espanju grod-enklav vo severju Afrik "Ceuta" es oblezxilju ot tisicxis cxern-afrikju azilnikis ktor stoianuo probijut perelazit ograd.
2005-09-29 Dnes Rosju firma Gazprom zakupil Sibneft za trinades gigalion USD. Tut torgovju sodinenie es naivelju vo Rosju histor. Posle razkradenie Rosiaf ot takzvanju oligarhnikis podcxas Jelcinvoi era Putinvoi guverie probijt vnov-polucxit kontrol Rosju prirodju resursifs.
2005-09-29 Bomb ktor vzrivil tut utro vo Sxiitnikju sviatju grod Al-Nagxaf, juguo ot Bagdad, smertil prinaimensx sxes i poranil 8 cxlovekis.
2005-09-28 Seba-bombnik vo Irakju grod Al-Tafar smertil prinaimensx piat i poranil 25 ludis.
2005-09-28 Soglosuo so nai-novju izsledenie Arktikju led es iscxezitsju velm bistruo i oblast pokritju ot Arktikju led mensxil kazxdju rocx podcxas cxtir posledju rocxis.
2005-09-28 Dnes seba-bombnik vzrivil u voina-baz vo Afganzemju glavn-grod Kabul smertits prinaimensx dvanades ludis.
2005-09-27 Vo jugju Irak bili dnes naidilju telos dva-des-dva Irakju muzxifs ktor bili soviazilju i zustrelilju vo glovuf.
2005-09-27 Irakju marionetju rezxim utverdijt zxe smertili vazxnju agentnik al-Kaidaf vo Bagdad, terorist Abu Azzam.
2005-09-27 Mocju uragan Damrei udaril jugju Cxina i severju Vietnam. Uragan Damrei smertil prinaimensx trinades ludis vo jugju Cxina i prinudil evakuacia tri-sto-tisicx obitatelis severju Vietnamuf. Uraganis vo vostokju Azia imenijut Taifunis i vo Atant-okean imenijut Hurikanis no obdva es odnakju fenomen.
2005-09-27 Poskroz simulenie priatelostuf, Busxvoi rezxim prodolgijt zablokenie vstupuf om Rosia vof Vsetju Torgju Organizacia. Rosju ministr razvitief, gospic German Gref, dnes oglosil zxe USA prodolgijt delat problemis.
2005-09-27 Prosxlju nocx mocju zemtrasenie silaf 7,5 gradusis Rihtersxkalaf udaril severju Peru smertits prinaimensx din cxlovek.
2005-09-26 Vcxera Rosju tenisnica, Maria Kirilenko, pobedil vo Pekinju tenis-turnir.
2005-09-26 Prosxlju nocx Izrael prodolgil obstrelanie Gazaf upotrebits raketis. Cxislo zxertvas esxte ne es znalju usled tut napadenie no znacxju cxast Gazaf bil pozbavilju om elektrik.
2005-09-25 Vcxera slucxil vo London masaju demonstracia proti ucxast Britzemju voiakifs vo Irak. Demonstritelis nesili sloganis i nadpisis takak: "Busx = naivelju terorist", i podobuo.
2005-09-25 Tut-utroju vzriv gazuf vo kvartir-dom vo Ukrainju glavn-grod Kiev smertil din cxlovek i poranil piat. Bolsx cxem 10 rodzinis ostatili bez kvartir.
2005-09-25 USA-ju voiskoju brem-vrotlet tipuf CH-47 Cxinook (sxinuk) doltreskil vo jug-vostokju Afganzem smertits piat cxlenis ekipazxuf. Tut tip vrotletuf es znalju usled dva velju vozduh-gvintis i mozx nesit neskolk duzinas voiakis.
2005-09-25 Poskroz slabjuvenie uraganuf Rita vof kategoria 1 buria, Rita zatopil dva cxasti Nov-Orleanuf i pozbavil pol milion Teksasnikifs elektrik. Uragan Rita udaril tozx Sred-Amerikju krainis ktor raportijut prinaimensx tri smertilju zxertvas i duzinas poranilju. Cxrez-obicxju status prodolgijt vo Kostarika, Guatemala, Elsalvador i Panama.
2005-09-24 Uragan Rita bil dolklasifilju iz kategoria piat vof kategoria tri buria. Sleditelis ocxekajut zxe ocx uraganuf bu udarit USA-ju breg blizuo vzaimnju granc sxtatifs Luiziana i Teksas.
2005-09-24 Dnes Izraelju voisko neskolk raz napadil Gaza smertits prinaimensx cxtir Palestinianis.
2005-09-24 Usled blizitsju uragan Rita, USA perezxivajt naivelju evakuacia vo svoi histor. Pocxti tri milion ludis evakuacili jugju primorju oblastis om USA. Podcxas vcxeraju evakuacia autobus nesitjsu bolezju i starju pacientis vzrivil i pozxaril, smertits 24 ludis. Vcxera barieris krug Nov-Orlean vnov bili razrvalju i voda vnov tecxijt vof Nov-Orlean zatopitsju neskolk grod-blokis.
2005-09-23 Rosju sud otvergil nai-novju apelacia om oligarhnik Hodorovskij i izgonil din iz jego "advokatis" ktor imajt nikaj licencia advokatit vo Rosia. Rosju ili inju zagrancju advokatis tozx ne mozx advokatit vo USA ili vo inju krainis bez licencia.
2005-09-23 Uragan Rita blizijt jugju breg om USA, i bu udarit glavnuo sxtatis Teksas i Luiziana.Poskroz masaju evakuacia sleditelis ocxekajut mnogju zxertvas.
2005-09-23 USA-ju nauknikis vnov ozxivili sobak ktor bil tri cxasis vo klinikju smert. Podcxas status klinikju smertuf telo sobakuf bil holodilju na siem gradusis Celsius.
2005-09-22 Uragan Rita tut utro siljuvil vof kategoria 5 hurikan i plus pozd vnov slabjuvil vof kategoria 4. Tut uragan es historuo triju naisilaju uragan vo Karibia.
2005-09-21 Podcxas prosxlju  dva den 9 USA-ju grodnikis, vklucxuo piat voiakis, bili smertilju vo Irak.
2005-09-21 Soglosuo so Indonezju guverie vo Indonezia nacxil epidemia ptakju gripuf ktor uzx smertil neskolk ludis.
2005-09-21 Tropik-buria Rita siljuvil i statil uragan i tper blizijt USA-ju sxtatis Teksas i Luisiana. Teksasju autoritet prikazil evakuacia primorju oblastis. Usled tut uragan cen neftuf vo mezxunarodju birzas vnov visxil.
2005-09-21 Soglosuo so Britzemju okupacju voisko vo Irak, povstanikis pronikali Irakju polcia.
2005-09-20 Usled blizitsju tropikju buria Rita autoritet nacxil evakuacit ludis iz USA-ju sxtat Florida.
2005-09-19 Posle dva Briztemnju tainju agentnikis bili zaderzxilju ot Irakju polcia vo jug-Irakju grod Basra, Britzemju voisko upotrebits tankis i brutalju sila otnesil agentnikis iz Irakju zaklucxilna. Upotrebenie Britzemju voiskof proti Irakju polcia zapalil proti-Britju protestis.
2005-09-19 USA-ju kozmos-agentia NASA obnazxil plan gor-puskit cxtir kozmosnautis na Lunaf do rocx 2018.
2005-09-19 Tut den slucxil vo Ukrainju glavn-grod Kiev vstretie mezx prezident Juwxenko i veditel Ukrainju politju opoziciaf, gospic Janukovicx.
2005-09-19 Dnes Irakju povstanikis vzrivili dva vozis blizuo polcju stancias vo Bagdadju oblast, smertits prinaimensx 10 ludis.
2005-09-19 Grozba pandemiaf ptakju gripuf ziavijt ocxvidju, oglosil glovnik Vsetju Organizaciaf Zdrovief, VOZ, gospic Li Cxon Uk.
2005-09-18 Soglosuo so meteolognikis podcxas posledju piatnades rocxis silaju uraganis statili plus cxastoju. Odnakvremuo tut rocx ozon-dira nad Antarktia dosagil rekordju velost.
2005-09-18 Pervju rezultis Germanju izvolbaf ukazijut zxe polit-parta om Angela Merkel tesnuo vigral parlamentju izvolba polucxits priblizuo 35 proc glosifs.
2005-09-18 Usled avaria Japonju voiskoju vrotletuf na ostrov Kiusxu dva pilotis bili poranilju.
2005-09-18 Soglosuo so prognozis, Cxinaju ekonomia ktor rastil so sred-normalju bistrost 9,5 proc podcxas prosxlju 20 rocxis, bu prodolgijt svoi bistrju rastenie i skor bu predgonit vse Europju ekonomias .
2005-09-18 Tut den so visxju ucxast izvolitelifs slucxijt vo Germania dolguo ocxekalju i napruzxju parlamentju izvolba vo ktor konkurijt kancler Gerhard Sxroder proti USA-ju marionetnica Angela Merkel.
2005-09-18 Britzemju rezxim, ktor usled napadenie Irakuf ucxinil sxtatju terorizm, napadil vcxeraju recx Iranju prezidentuf, gospic Mahmud Ahmadinegxad, pred Generaju Asemblia Sodinju Narodifs. Vo jegoi recx Ahmadinegxad obvinil USA i Britzem za sxtatju terorizm i za jadroju aparteid.
2005-09-18 Prosxlju nocx vo Grecju glavn-grod Aten slucxili nasilju sudaris mezx nov-fasxistis i anarhnikis.
2005-09-18 Dnes nacxil parlamentju izvolba tozx vo Afganzem poskroz prodolgitsju nasilie i napadenies ot bilju talibanistis.
2005-09-17 Dnes Iranju prezident, gospic Mahmud Ahmadinegxad, recxil pred Generaju Asemblia Sodinju Narodifs. Vo svoi recx Ahmadinegxad obvinil USA za sxtatju terorizm i za jadroju aparteid.
2005-09-17 Vzriv voz-bombuf vo Nahravanju rinok, vostokuo ot Bagdad, smertil prinaimensx 30 i poranil okol 38 ludis.
2005-09-17 Soglosuo so mnoguo raportis i dokazis popri USA-ju tainju sluzxbas tozx takzvanju oligarhnik i obkraditel Rosiaf, Boris Berezovski, so-financil Juwxenkovoi izvolbaju kampan i oranzxju perevrot. No Juwxenko prodolgijt otpirat takai obvinenies. LINK
2005-09-16 Dnes vstretili Vladimir Putin i Gxorgx Busx uzx triju raz i imali spolju presa-konferencia simulits priatelost i soglosie poskroz Busxvoi guverju perevrotis vo Gruzinia i vo Ukrainia i poskroz USA-ju prodolgitsju tainju voina proti Rosia i proti vse Slavianstvo.
2005-09-16 Tut den bil uzx triju den visxitsju nasilief vo Irak. Dnes bili smertilju bolsx cxem 20 Iraknikis i duzinas bili poranilju.
2005-09-16 Podcxas vcxeraju verh-vstretie Sodinju Narodifs vo Nov-Jork recxili neskolk vaxznju mezxunarodju politnikis takak Hu Gxintao, Vladimir Putin, Manmohan Singh i Hugo Chavez. Venezuelju prezident Hugo Chavez kritikil USA i skazal zxe USA-ju politia podstrekajt terorizm i zxe USA ne zaderzxil TV-evangelist Pat Robertson ktor vimagal smertenie Venezuelju prezidentuf ot USA-ju guverie i tainju agentias.
2005-09-15 Posle vcxeraju masakr vo Bagdad, nasilie prodolgijt. Tri seba-bombnikis ktor vzrivili dnes vo Bagdad smertili prinaimensx 30 ludis i poranili duzinas.
2005-09-15 Vo Nov-Jork, Putin vstretil predstavatelis dva vetkas om Rosju Pravoslavju Cerkov i vizval onif dla prodolgenie dialoguf.
2005-09-15 Podcxas historuo nai-velju verh-vstretie politnikifs iz celoju Vset vo Nov-Jork, tozx Cxinaju prezident Hu Gxintao vstretil so Rosju prezident Putin. Putin hvalil vzaim-deianie mezx Rosia i Cxina.
2005-09-15 Teroristju organizacia Al-Kaida utverdijt zxe es otvetju za vcxeraju Bagdadju masakr it zxe tot masakr bil toi pomst za USA-ju napadenie sever-Irakju groduf Tal-Afar. Ibo vse Al-Kaidavoi napadenies cielijut Sxiitnikis sleditelis podozrejut zxe Al-Kaida stremlijt startit grodnikju voina vo Irak.
2005-09-14 Afganzemju Talibanistis smertili siem civilnikis ibo imali glos-kartas dla blizitsju izvolba.
2005-09-14 Bilju Ukrainju perv-ministr, Julia Timosxenko, otvergil obvinenies ot Viktor Juwxenko za podkupost i ona vzad obvinil Juwxenko zxe on probijt ukrit svoi vlasnju podkupost.
2005-09-14 Politju terorist, perevrotnik i USA-ju marionetnik Saakasxvili pereimenil din ulca vo historju cxast Gruzinju glavn-groduf Tbilisi posle svoi sxef, Gxorgx Busx.
2005-09-14 Vzriv gazuf vo sxaht Doneckju vugol-kopalnaf "Rassvet" smertil din cxlovek.
2005-09-14 Serial 11bombifs ktor vzrivili vo razlicxju Sxiitnikju cxastis Bagdaduf smertil okol 200 i poranil bolsx cxem 500 ludis.
2005-09-14 Cxecxnju teroristis obstrelili budov om ministrie vnutrief vo Grozni poranits 8 cxlovekis.
2005-09-13 Ukrainju prezident Viktor Juwxenko pozvolil Ukrainju polcia tolk 10 denis dla proverenie faktifs krug podkupost Ukrainju politnikifs.
2005-09-13 Norvegju perv-ministr, gospic Kjell Magne Bondevik, dopuskil zxe jegoi sred-pravju polit-parta pro-igral vo Norvegju parlamentju izvolba.
2005-09-13 Ne-velju pasazxir-letidlo ktor bil otvodilju ot neznalju teroristis vo Kolumbia pristanil vo Bogota. Podcxas otvodenie na palub letidlof bili 25 pasazxiris i cxlenis ekipazxuf. Posle pristanie vo Bogota teroristis puskili 10 pasazxiris, glavnuo detes i zxenis. Soglosuo so pervju raportis letidlo bil otvodilju ot dva teroristis din iz ktor es invalid-voznik i teroristis utverdijut zxe imajut vibuhivo. Sleditelis spekulijut zxe es mozxju zxe teroristis ukrili vibuhivo vo invalid-voz.
2005-09-12 Dnes internet-aukcionju firma EBAY kupil internet-telefonju firma SKYPE za 2,6 gigalion USD.
2005-09-12 Voz-bomb ktor vzrivil dnes vecxer u popularju restoran Saa vo sred Bagdaduf smertil prinaimensx dva cxlovekis i poranil okol 17.
2005-09-12 Usled vzriv voz-bombuf vo Cxecxnju glavn-grod Grozni, bili smertilju dva polcnikis.
2005-09-12 Palestinianis dnes slavnijut i radostijut usled iztiaganie Izraelju voiskof iz Gaza. Palestinju politnikis viraznijut zxe podcxas Izrael iztiagal iz Gaza, Izraelju guverie prodolgijt ekspanzit Judaistju osadkas vo okupacilju Zapadju Breg.
2005-09-12 Prosxlju nocx Sever-Irlandju polcia vnov borbal proti Protestanistju protestnikis oruzxilju so barv-bombis i benzin-bombis.
2005-09-11 Uzx desju uragan tut-rocxju sezonuf vo vostokju Azia, taifun Hanun, udaril dnes vostokju breg Cxinaf. Meteolognikis ocxekajut zxe uragan Hanun bu udarit tozx naivelju Cxinaju grod Sxanghai.
2005-09-11 Koizumivoi koalicia vigrala vo dnesju Japonju dol-parlamentju izvolba jasnju bolsxost. Tper mozx Koizumi zmenit zakonis i bez podpor ot gor-parlamentuf.
2005-09-10 Usled vred pricxinilju ot uragan Katrina dla dva USA-ju kozmosju centris, kozmos-agentia NASA vnov-obsudijt perspektiv gor-puskenief sxatluf sledju Vesna.
2005-09-10 Rosju brem-raket Progress ktor startil prosxlju cxtirak iz kozmosju centr Baikonur dnes prinesil vof orbit 2,5 tonas zapasuf dla mezxunarodju kozmosju stancia, MKS.
2005-09-10 Usled zasidka i napadenie Indju voiskoju konvoiuf vo Kasxmir ot musulmnikju ekstremnikis piat Indju voiakis bili smertilju.
2005-09-10 Soglosuo so kritiknikis Egiptju izvolbaf ucxastili tolk 23 proc iz 32 milion mozxju izvolitelis usled slozxju i biurokratju registrenie dla izvolba.
2005-09-10 Dnes slavnijt Belarusju glavn-grod Minsk 938-ju kazxd-rocxie osnovenief.
2005-09-10 Soglosuo so omnenie Serbju guverief, Albanju ekstremnikis prodolgijut etnikju cxistka Serbju populaciaf iz Kosovo posred tvorenie ne-terpimju situaciaf dla Serbju populacia.
2005-09-10 Spor vnimauo Iranju jadroju izsledenie bil predlozxilju vof Sovbez Sodinju Narodifs. Bezvnimauo razsudenie Sovbezuf, ekspertnikis ocxekajut zxe libkai deianie proti Iran bu vetovitju ot Cxina i ot Rosia.
2005-09-10 Gvornik Ukrainju ministrief zagrancief, gospic Vladimir Ogrizko, oglosil zxe Ukrainia ocxekajt ofisju navestenie Rosju prezidentuf Vladimir Putin podcxas Oktobr.
2005-09-10 Vo vcxeraju pervju konkurilju izvolba Egiptju historiaf, takak sleditelis ocxekali, vnov vigral sovremju prezident Hosni Mubarak. Kritiknikis obiasnijut zxe izvolba ne bil spravedlivju i zxe izvolbaf ucxastil mensx cxem din cxetvert Egiptju populaciaf.
2005-09-10 Tut utro Irakju i USA-ju voiskos nacxili velju ofenziv proti povstanikis vo sever-Irakju grod Tal-Afar. Tal-Afar es blizuo Irakju granc so Siuria i so Turcia.
2005-09-09 Timosxenkovoi parlamentju frakcia vo Ukrainju parlament virazxil ne-dover prezidentuf Juwxenko. Timosxenko skazal zxe ne-razumijt pocx ona bil uvolnilju iz funkcia perv-ministruf. Sleditelis spekulijut kto polucxil bolsx dengi ot zagrancju manipulnikis i ot zagrancju tainju sluzxbas: Juwxenko ili Timosxenko? LINK
2005-09-09 Znacxju zemtrasenie silaf 7,3 gradusis Rihtersxkalaf dnes udaril vo redkuo obitatju oblast Papua-Novju-Guineaf.
2005-09-09 Bolsx cxem 200 zaklucxnikis vo USA-ju voina-baz vo Guantanamo prodolgijut uzx dvaju mesiac so svoi glodov-straik. Zaklucxnikis protestijut proti brutalju narusxenie onivoi ludju pravofs takak proti narusxenie Zxenevaju i inju mezxunarodju dogvorifs ot USA-ju rezxim.
2005-09-09 Tut utro vzrivili dva bombis vo Pakizemju vel-grod Karacxi. Bombis vzrivili u dva USA-stilju restoranis: McDonalds i KFC.
2005-09-08 Zaval mostuf vo severju India smertil prinaimensx 33 Indju voiakis probitsju ispravit tut most ktor bil vredilju podcxas nedavnju zatopis.
2005-09-08 Soglosuo so lecxarju raport puskilju dnes Jaser Arafat umiral usled mozg-napad.
2005-09-08 Dnes vo Berlin Rosju prezident Vladimir Putin i Germanju kancler Gerhard Sxroder podpisili dokumentis o postroenie sever-Europju gaz-trubvoduf ktor bu sodinit Rosia i Germania pod Baltju morie.
2005-09-08 Usled podkupost, Ukrainju prezident Juwxenko razpuskil celoju Ukrainju guverie vklucxuo Julia Timosxenko. No usled podkupost Juwxenko dolzxbi tozx uvolnit seba ibo on polucxil plus cxem sto milion USD podkup-dengi dla svoi oranzxju perevrot i dla razprodanie Ukrainiaf. LINK
2005-09-08 Cen neftuf vo mezxunarodju birzas vnov nizil. Tut-vremju cen neftuf es mezx 64 i 65 USD za bocxka.
2005-09-08 Ukrainju pod-perv-ministr, gospic Nikolai Tomenko, bil uvolnilju iz jegoi funkcia. Tocxnju pricxinis uvolnenief esxte ne bili oglosilju.
2005-09-08 Tut utro nacxil vo Rosju grod Socxi vstretie Cxina-Rosju mezxu-guverju komitetuf obvazxitsju voiskoju sotrudie mezx tut dva krainis.
2005-09-07 Vzriv voz-bombuf vo jug-Irakju vel-grod Basra smertil 10 i poranil bolsx cxem 30 ludis.
2005-09-07 Soglosuo so nai-novju omnenie Ukrainju ludifs popularost marionetnikuf Juwxenko stoianuo nizijt. Juwxenko es ot zagrancju tainju sluzxbas financitju i trenirilju perevrotnik, ktor podcxas prosxlju zima dol-vergil legitimju Ukrainju guverie so falsxju obvinenies zxe pervju krug izvolbaf bil obmanju. Usled jegoi falsxju obvinenies Juwxenko visxil svoi popularost i vigral vo dvaju proti-zakonju prezidentju izvolba. Ziavijt zxe suditelis verhju suduf Ukrainiaf bili ili podkupilju ili nasiluo prinudilju jeg podporit i pozvolit dvaju proti-zakonju prezidentju izvolba. Predidilju legitimju guverie om perv-ministr Janukovicx dosagil bolsx cxem 12-procentju ekonomju rastenie no ziavijt zxe Juwxenkovoi marionetju rezxim razrusxil ekonomju rastenie i celoju Ukrainju promisl, pravdapodobuo ibo Juwxenko dolzx vzad-platit bolsx cxem sto milion USD ktor polucxil dla svoi izvolba ot zagrancju manipulnikis. Juwxenkovois rezxim nizil ekonomju rastenie Ukrainiaf om 50 proc, iz 12 proc om 6 procent rocxuo. LINK
2005-09-07 Bilju sxef bezopasostuf vo Gaza, Moussa Arafat, bil prosxlju nocx zustrelilju podcxas napadenie jegoi domuf ot velju grup oruzxilju muzxifs. Ibo Moussa Arafat imal mnoguo vragis esxte ne es jasnju kto jeg ubil. Smertilju Moussa Arafat bil ubrat bilju prezidentuf Jasser Arafat.
2005-09-07 Grod-prezident Nov-Orelanuf, Ray Nagin, prikazil nasilju evakuacia vse obitatelis iz Nov-Orlean usled opasie epidemiafs. Soglosuo so novju obgodas izpompanie vodaf iz Nov-Orelans bu vremit tri mesiacis. Do tper USA uzx polucxil 90 predlozxenies pomocuf iz razlicxju krainis Vsetuf.
2005-09-06 Vo Austrju goras vrotlet slucxuo dol-kidal velju betonju kloda na kabel-voz nesitsju turistis. Prinaimensx 9 turistis vklucxuo 6 detes bili smertilju.
2005-09-06 Podcxas tri-denju perestrelba vo vosktok-Saudju grod Damman bili smertilju uzx tri polcnikis i piat podozrelju cxlenis Al-Kaidaf.
2005-09-06 Cxislo smertilju cxlovekis usled vcxeraju dol-reskenie vo USA delalju letidlo tipuf Boeing 737-200 u Indonezju grod Medan dosagil 150. Neskolk pasazxiris prezxili katastrof vklucxuo 18-mesiacju dete no prinaimensx 98 pasazxiris umirali. Inju zxertvas pricxinil tut katastrof mezxu obitatelis groduf Medan na zem.
2005-09-06 Usled spokoinenie situaciaf posle uragan Katrina cen neftuf vnov nizil na uroven pod 70 USD za bocxka. Abi predvratili neft-kriza i nizili cen neftuf 26 krainis vsetuf puskili svoi strategju zapasis neftuf.
2005-09-06 Prinaimensx 31 ludis bili smertilju usled pozxar vo teatr vo sred-Egiptju grod Beni-Suef 100 km juguo ot Kairo. Pozxar bil startilju ot svecxa ktor bil slucxuo svalilju ot aktor. Bolsxost zxertvas bili dol-stupilju podcxas panik-beg.
2005-09-06 Cxinaju vozduh-lina zakazil ot Europju Airbus-firma 10 novju Airbus-letidlos tipuf A330. Pravdapodobuo tut zakaz bil socxast dogvoruf mezx Cxina i Europsoiuz o problem krug Cxinaju tektil.
2005-09-06 Meteolognikis rekomendili vse korabis vo Japonju morie abi ukrili pred blizitsju uragan Nabi. Vcxera i dnes uragan Nabi udaril jugju Japonia, glavnuo ostrov Kiusxu.
2005-09-06 Vo jug-Rosju oblast Dagestan na dorog Rostov-Baku bili zustrelilju tri polcnikis vo svoi voz tipuf Zxiguli.
2005-09-05 Prezident groduf Nov-Orlean oglosil zxe ocxekajt cxislo zxertvas uraganuf Katrina bu dosagit tisicxis. USA polucxil mnoguo predlozxenies pomocuf iz mnoguo krainis. Na primer Rosia predlozxil brem-letidlos i Kubaju perv-ministr Fidel Castro predlozxil poslat 1100 lecxaris vof USA dla pomoc zxertvafs uraganuf.
2005-09-05 Tut utro dol-treskil Indonezju pasazxir-letidlo tipuf Boeing-737-200 nesitsju 112 pasazxiris i piat cxlenis ekipazxuf. Letidlo doltreskil vo severju cxast ostrovuf Sumatra vof gustuo obitatju cxast groduf Medan. Sleditelis ocxekajut visxju cxislo zxertvas avariaf, vklucxuo 117 ludis na palub i prinaimensx duzinas smertilju obitatelis groduf Medan na zem.
2005-09-04 Nankin es sxesju Cxinaju vel-grod gde bil dnes otkrilju novju metro.
2005-09-04 Oblast udarilju ot uragan Katrina es tper ogrozilju ot epidemias. Vo nektor cxastis uzx ziavil dizenteria.
2005-09-04 USA-ju polcia zaderzxil uzx dvaju Rosju diplomatnik Sodinju Narodifs, gospic Vladimir Kuznecov. Kuznecov es obvinilju za dengi-pracxie sto tisicxis USD posred jegoi zagrancju firma. No es tozx mozxju zxe tut obvinenie es polituo inspirilju abi USA-ju tainju sluzxbas mozxili iz Kuznecov iztiagat Rosju voiskoju tainostis.
2005-09-04 Prosxlju nocx slucxil vo Parizx uzx triju vazxnju pozxar posledju dva tizxdenis ktor smertil prinaimensx 14 i poranil 15 ludis. Tut pozxar slucxil vo 18-etazxju kvartir-dom ktor ne bil obitatju ot migritelis takak domis vo tot dva predidilju pozxaris. Polcia podozrejt zxe tut pozxar bil startilju nameruo.
2005-09-04 Opozicju silas Donetskju oblastuf Ukrainiaf sodinili vof novju organizacia, takzvanju "Levju Front".
2005-09-04 Uragan Talim ktor posle udarenie Taivanuf udaril vostokju Cxina smertil prinaimensx 75 ludis.
2005-09-04 Maoistju teroristis vzrivili bomb vo vostokju India smertits 23 pol-voiakis.
2005-09-04 Usled katastrof pricxinilju ot uragan Katrina, Cxinaju prezident Hu Gxintao i USA-ju prezident Gxorgx Busx soglosili otrocxit svoi vzaimnju vstretie ktor bil planitju dla tut tizxden.
2005-09-04 Sxef suditel USA-ju Verhju Suduf, 80-rocxju William Rehnquist, umiral usled rak-bolez sxtitju zxlezaf.
2005-09-03 Posle uragan i potop Nov-Orlean tper terpijt ot pozxaris. Bez pozxarnikis i bez voda dva masaju pozxaris u breg rekuf ne es mozxuo gasit.
2005-09-03 Vzamen pomoc dla zxertvas uraganuf Katrina, Busx poslal vof Nov-Orlean voisko ktor obstrelijt beznadezxju zxertvas uraganuf iskatsju potrebis dla prezxitie.
2005-09-03 Bilju Rosju ministr Atom-Energiaf, gospic Jevgeni Adamov, ktor soglosil so svoi vidanie vof Rosia ostatijt perehoduo vo Sxveicaria ibo USA ne hcejt iztiagat svoi viprosba vidat Adamov iz Sxveicaria vof USA. Pravdapodobuo glavnju pricxin pocx USA hcejt Adamov vo USA es abi jeg mozxili voprosit o Rosju jadroju tainostis.
2005-09-03 Sodinju Narodis vizvali Ukrainju guverie iztiagat svoi voiakis-miertvoritelis iz Libanon usled financju zlo-provodenie.
2005-09-03 Vcxeraju navestenie om prezident Busx vof oblast opustosxilju ot uragan Katrina ne bil prinalju pozitivuo ot zxertvas. Busx dopuskil zxe pomoc ot Vasxington es ne-dostacxju.
2005-09-02 Rosju guverie oglosil zxe om 16-ju Septembr Rosju prezident Vlatimir Putin bu pridit vof Vasxington dla ofisju navestenie.
2005-09-01 Zxertvas uraganuf Katrina kritikijut Busxvoi rezxim i voprosijut: tper 48 cxasis posle uragan gde es USA-ju voisko? Gde es USA-ju Narodju Gvardia? Cinicxnikis otvetijut: vo Irak.
2005-09-01 Grod-prezident Nov-Orleanuf dopuskil zxe es mozxju zxe tisicxis ludis utratili zxizn usled uragan Katrina.
2005-09-01 Cxina i USA ne-uspehili dosagit dogvor o bistruo rastitsju import Cxinaju tekstiluf vof USA.
2005-09-01 Venezuelju prezident, Hugo Chavez, predlozxil znacxju pomoc dla zxertvas uraganuf Katrina vo USA, poskroz neskolk probis USA-ju guverief jeg dol-vergit ili smertit.
2005-09-01 Tut den Rosia i celoju Vset pomnijt pervju kazxd-rocxie Beslanju masakruf. Trageduo USA-ju i Britzemju masaju medialis i tainju sluzxbas podporijut Basaev i jegoi teroristju band. Na primer tut utro BBC-News skazal zxe masakr bil ucxinilju ot Cxecxnju "ekstremnikis", i ne skazal zxe bil ucxinilju ot Cxecxnju teroristis. Odnakvremuo, CNN i BBC-News probijut insinuat zxe Rosju guverie es cxastinuo otvetju za tut masakr. Tut den nacxil vo Severju Osetia tri-denju zxalenie za zxertvas Beslanju masakruf.
2005-08-31 Mocju Tih-Okeanju uragan Talim udaril dnes severju Taivan i Taivanju glavn-grod Taipei.
2005-08-31 Priblizuo tisicx ludis bili smertilju na most vo severju Bagdad usled panik-beg podcxas Sxiitnikju religju festival ktoruf ucxastili pocxti milion ludis. Pilgrimnikis nacxili panikit posle nekto krikil zxe na most es seba-bombnik. Mnogju zxertvas padali iz most i tonuli. Okol 500 cxlovekis bili poranilju. Irakju voisko gorsxil situacia ibo posle start panikuf strelili vof vozduh i pricxinili esxte plus velju panik.
2005-08-31 Usled uragan Katrina prinaimensx siem neft-platformis es plovitsju vo Meksikoju zaliv. Nizenie produktenief i zakritie rafinir-zavodis vo jugju USA vnov pricxinili visxenie mezxunarodju cen neftuf ktor ostatijt nad 70 USD za bocxka. Soglosuo so nektor ekspertnikis podcxas sledju sxes mesiacis cen neftuf mozx dosagit uroven sto USD za bocxka.
2005-08-31 Dnes pomnijut Polakis 25 rocxis tvorenie dviganief Solidarnowx. Leh Valensa startil Solidarnowx abi vimagal visxju viplatba dla robnikis vo sever-Polakju korab-zavodis. Dnes, vzamen plus visxju viplatba, sto-tisicxis Polakju trudnikis imajut nikai viplatba i nikai rob i onivoi korab-zavodis es zakritju.
2005-08-30 Prosxlju nocx vnov slucxil vo Parizxju upadju kvartir-dom znacxju pozxar ktor smertil siem ludis, vklucxuo cxtir detes, vnov perevazxuo Afrikju migritelis. Predidilju pozxar ktor smertil 17 ludis slucxil pred cxtir denis om 26-ju August tut rocxuf.
2005-08-30 Soglosuo so pervju raportis Uragan Katrina smertil prinaimensx 80 ludis. Sred uraganuf ne udaril Nov-Orleans no prohodil priblizuo 30 km vostokuo ot sred groduf. Posle udarenie USA-ju breguf uragan bistruo slabil i prodolgil dvigat severuo. Prorva nasipuf ohronatsju Nov-Orleans pricxinil zatopenie 80% groduf. Nektor cxastis groduf es pod 7 metris vodaf. Usled katastrof vo vel-grod Nov-Orleans nektor plus pesimistju sleditelis obgodajut zxe koncju cxislo zxertvas tut uraganuf mozx dosagit tisicxis.
2005-08-29 Uragan Katrina udaril tut utro jugju USA. Katrina es nai-mocju uragan kategoriaf 5 imatsju 260 km vitr s porivis do 320 km. Cxislo zxertvas esxte ne es znalju.
2005-08-29 Vcxera cen neftuf vo USA-ju birzas dosagil novju rekordju uroven 70,80 USD za bocxka usled uragan Katrina ktor prinudil zakritie mnoguo neft-platformis vo Meksikju zaliv  i siem neftju rafinir-zavodis vo Luiziana.
2005-08-28 Prosxlju tizxden Japonju i USA-ju nauknikis uspehili prodolgijt zxizn eksperiminentju misxifs om 20 - 30 proc posred genetju kontrol nedavnuo otkrilju hormonuf "Kloto".
2005-08-28 Indju munsonis smertili uzx okol tri-sto ludis i pricxinili epidemia mozg-zapaluf ktor smertil duzinas ludis, perevaxzuo detes.
2005-08-28 Gospic Omri Sxaron, sin Izraelju perv-ministruf Ariel Sxaron, bil obvinilju za podkupost.
2005-08-28 Seba-bombnik poranil 21 ludis vo jug-Izraelju grod Beersxeba. Bombnik vzrivil seba tut utro u autobusju stancia.
2005-08-28 Uragan Katrina ktor pred neskolk den udaril jugju Florida i severju Kuba bil podcxas prosxlu vrem vo Karibju morie gde krepkil vof kategoria 5 uragan. Kategoria 5 es nai-silaju kategoria uraganifs ktor imajut vitr bistrostuf   260 km/ cxas. Katrina grozijt tper breg Luizianaf i USA-ju vel-grod New Orelans.
2005-08-28 Malju grup pravdapodobuo ot zagrancju manipulnikis organizilju i financilju protestnikifs marsxil vcxera vo Venezuelju glavn-grod Karakas. Grup bil razgonilju ot obitatelis Karakasuf ktor podporijut svoi guverie i svoi prezident Hugo Chavez. Posle grozbas ot USA-ju ekstremnikis smertit prezident Chavez i posle neskolk probkas sxtatju perevrotuf, tut protest ziavijt novju prob tvorit i podstrekat bezporiadok i buntis vo Venezuel.
2005-08-28 Prosxlju nocx Dagestanju poezd ehatsju mezx grodis Mahacxkala i Astrahan izkoleal usled vzriv bombuf. Dagestan es jug-Rosju oblast u Kaspju morie.
2005-08-27 Venezuelju prezidend, gospic Hugo Chavez, proglosil zxe esli on bu smertilju jegoi ubitel bu imenit "George W. Bush" i nikto inju. Proglosenie venezuelju prezidentuf bil pricxinilju ot nedavnju vimaganie USA-ju ekstremnikuf Pat Robertson abi Busx i jegoi tainju sluzxbas smertili Chavez.
2005-08-27 Soglosuo so Rosju nauknikis Sputnek Monitor-E ktor bil vcxera gorpuskilju iz Rosju severju kozmosdrom vo Plesetsk na brem-raket tipuf Rokot dosagil planilju krug-zemlaju orbit i funkcijt normaluo.
2005-08-27 Rosju prezident Putin oglosil zxe do Decembr bu podpisalju paket 29 dokumentifs potrebju dla tvorenie Spolju Ekonomju Prostoruf mezxu Rosia, Kazahzem i Belarusia. Sleditelis ocxekajut zxe tut paket dokumentifs bu plus pozd podpisalju tozx ot Ukrainia.
2005-08-27 Sovetgrup Europuf nacxil sledstvit grozaju raportis o kradenie i otvodenie nov-rodilju detes iz Ukrainia. Takai kradenie detes narusxijt mezxunarodju Genodicju Dogvor i prodolgijt genocid Ukrainju naroduf startilju ot Germanju nacistis.
2005-08-27 Soglosuo so raportis i oglosenies iz Irak, Irakju Sxiitnikis i Sunitnikis dosagili perehodju dogvor o novju Irakju konstitucia.
2005-08-27 Nedavnuo so ogromju medialju propagand Izrael izdomovil okol 8 tisicx proti-zakonju Judaistju osadnikis iz Gaza i iz dva osamotilju osadkas vo okupacilju Zapadju Breg. No poki tut izdomovenie polucxil ogromju propagand, odnakvremuo ot start rocxuf 2005 Izrael tihuo visxil populacia proti-zakonju Judaistju osadnikifs vo inju plus velju osadkas okupacilju Zapadju Breguf om 9 tisicx. Vo inju slovis, poki Izrael simulijt podpor dla koncju resxenie Palestinju problemuf i dla takzvanju Kartmap dla Mier, realuo Izrael delajt vse proti koncju resxenie Izraeluo-Palestinju problemuf.
2005-08-26 Uzbekju gorju parlament (senat) resxil izgonit USA-ju voina-baz iz Uzbekzemju letisxtie Hanabad. Resxenie senatuf bil osnovilju om rekomendenie ot Sxanghaisk Organizacia Sotrudief ktor vimagal iztiaganie stranju voiskofs iz krainis organizaciaf.
2005-08-26 Masaju pozxar vo Parizxju siem-etazxju kvartir-dom smertil prinaimensx 17, vklucxuo 3 detes, i poranil bolsx cxem 30 ludis. Bolsxost zxertvas bili Afrikju migritelis. Esxte ne es znalju esli tozx nekai Slavianis utratili zxizn.
2005-08-26 Vo Tihokeanju oblast uragan Mavar bil dol-klasifilju vof tropikju buria i nacxil dvigat procx ot Japonju breg.
2005-08-26 Uragan Katrina udaril jugju Florida i severju Kuba. Vo Florida uragan Katrina smertil prinaimensx tri ludis i bolsx cxem milion obitatelis ostatili bez elektrik.
2005-08-26 Usled torgju spor mezx Europsoiuz i Cxina tisicxis tonas tekstiluf gromadijut i es mrozilju vo portis Europsoiuzuf. Europsoiuz utverdijt zxe Cxina ogromuo perevisxil svoi kvotas i nisxtovijt Europju tekstilju promisl.
2005-08-25 Potopis vo neskolk sred-Europju krainis sposobili haos i smertili uzx bolsx cxem 40 ludis. Poki sredju Europ terpijt ot silaju dozxdis, pozxaris i suhost vo Portugal i vo Espania prodolgijut.
2005-08-25 Germanju konstitucju sud otvergil zxalovbas dva Germanju parlamentnikifs i razsudil zxe planitju blizitsju Germanju izvolba, nedavnuo oglosilju ot Gerhard Sxroder, ne es proti-zakonju.
2005-08-25 Ekstremnikju USA-ju TV-evangelist, Pat Robertson, ktor nedavnuo vimagal smertenie Venezuelju prezidentuf Hugo Chavez, izvinil seba.
2005-08-25 Usled blizitsju taifun Mavar morju provoz vse korabifs krug Tokio bil pererivilju.
2005-08-25 Znacxju grup Polakju voiakis iz Polakju kontingent vo Irak bili obviniju za podkupstvo i vimocenie dengif ot Iraknikis. Mexzu 14 obvinilnikis es tozx 9 visxju voiskoju komandnikis.
2005-08-25 Poskroz proglosenies Busxvoi rezximuf zxe imajt situacia vo Irak pod kontrol, USA poslajt dobavju 1500 voiakis vof Irak dla kontrol blizitsju teatrju izvolbaf.
2005-08-25 Dnes vzrivil neskolk bombis vo jug-Rosju Kavkazju oblast Ingusxetia. Bombis vzrivili vo glavn-grod Ingusxetiaf, Nazran. Cxislo zxertvas esxte ne bil oglosilju no soglosuo so pervju raportis Ingusxetju perv-ministr, gospic Ibragim Malsagov, bil poranilju.
2005-08-25 Tut utro cen neftuf vo Azju birzas dosagil uroven 68 USD za bocxka. Tot es novju rekordju uroven inspirilju ot Iranju politju situacia i ot burias vo Karibju oblast.
2005-08-24 Dobruo organizilju Irakju povstanikis dnes napadili neskolk polcju kontrolisxties vo Bagdad. Prinaimensx 14 ludis bili smertilju i duzinas poranilju usled perestrelba.
2005-08-24 Mama mlodicuf ktor falsx-obvinil Michael Jackson za pedofilia bil vcxera obvinilju iz piat obmanis socialju sluzxbas ibo polucxil 18 tisicx dolaris proti-zakonuo.
2005-08-24 Vo jugju Cxina bistruo ehatsju autobus ehal vof tolpa ludis na trotuar, smertitis prinaimensx 19.
2005-08-24 Podcxas intervu so zxurnalistis USA-ju minist obronaf, Donald Rumsfeld, bil prinudilju priznat zxe prinatie novju konstituciaf ne bu koncit problemis vo Irak.
2005-08-24 Dnes Moldovia slavnijt 61-ju kazxdrocxie svobodenief ot fasxizm. Podcxas Dvaju Vsetju Voina Moldovia bil okupacilju ot Germanju fasxistju vtorgatelis.
2005-08-24 Venezuelju posolnik vo USA proglosil zxe Venezuel es boiatsju o zxizn svoi prezidentuf Hugo Chavez, posle USA-ju ekstremnik Pat Robertson, vizval CIA abi toi agentnikis smertili Venezuelju prezident.
2005-08-24 Vo sredju cxast Peruf blizuo letisxte Pukalpa doltreskil pasazxir-letidlo Boeing 737 smertits 41 cxlovekis. Na palub letidlof bili 93 pasazxiris i siem cxlenis ekipazxuf; 52 ludis bili hospitalizilju.
2005-08-24 Rosju ministr obronaf, gospic Sergei Ivanov, vcxera proglosil zxe Rosia es kategoruo proti mestovenie oruzxief vof kozmos.
2005-08-24 Tut utro Rosju brem-raket tipuf Dnepr gorpuskilju iz Baikononur gornesil vof orbit dva Japonju sputnekis.
2005-08-23 Vo Sxveicarju Alpgoras doltreskil din-motorju lehkju letidlo smertits vse 3 ili 4 ludis na palub.
2005-08-23 Rosju tenisnica, 18-rocxju Maria Sxarapova, es pervju Rosju tenisnica ktor statil perv-rangju tenisnica Vsetuf. Sxarapova perevisxil Davenport i dosagil pervju rang.
2005-08-23 Dnes Izraelju voisko koncil izdomovenie Judaistju osadnikis iz Gaza i iz cxtir osadkas vo okupacitju Zapadju Breg. Vo 120 osadkas Zapadju Breguf i vo vostokju Jerusalim ostatijut esxte 450 tisicx proti-zakonju Judaistju osadnikis.
2005-08-23 USA-ju ekstremnik i bilju prezidentju kandidatnik, Pat Robertson, vimagajt ot Busxvoi rezxim abi ubil Venezuelju popularju prezident Hugo Chavez. USA uzx bolsx cxem sto rocxis kontrolijt latin-Amerikju krainis i izvolbas skroz svoi marionetnikis, posred ubities i sxtatju perevrotis. Podcxas nedavnju Vsetju mlodostju festival Chavez zval USA "nai-brutalju, bez-zxalju, smert-glodju imper vo historia nasx Vsetuf" i skazal zxe "Vset es ogrozilju ot USA-ju zxra-glodju imperizm."
2005-08-23 Cxina otkril vo Pekin novju Lunaju centr iz ktor bu kontrolit planilju ekspedicias kof Luna.
2005-08-23 Japonia predgotovijt testenie novju nad-zvukju letidlof vo Australia ktor es osnovilju na Francju Concorde letidlo.
2005-08-23 Vo sred Indju vel-groduf Mumbai zavalil kvartir-dom smertits prinaimensx 11 ludis. Neskolk ludis es esxte zapoimalju pod zaval. Zavalilju kvartir-dom bil upadju i starju bolsx cxem sto rocx