ZVESTIS ot 2005-01-01 do 2005-12-31

2005-12-31 Abi resxil kriza mezx Ukrainia i Rosia, Rosju prezident Vladimir Putin podal Ukrainju guverie sxtedrju predlozxenie. Soglosuo so Putinvoi predlozxenie Ukrainia bu polucxit bezdragju gaz iz Rosia esxte podcxas pervju cxetvert rocxuf 2006 no dolzx platit rinokju cenis posle pervju cxetvert.
2005-12-31 Usled neskolk bombenies vo razlicxju cxastis Irakuf bili smertilju prinaimensx siem ludis.
2005-12-31 Gospic Evgeni Adamov, bilju Rosju ministr atomju energiaf, bil tut utro ekstradilju iz Sxveicaria vof Rosia. Letidlo nesitsju Adamov, soprovodilju so Rosju cxinovnikis, vzletil tut utro iz Zurih vof Moskva.
2005-12-31 Vzriv bombuf vo perepolnju rinok vo Indonezju grod Palu na ostrov Sulavesi smetil prinaimensx 8 i poranil okol 47 ludis. Palu es perevazxuo kristnikju grod vo musulmnikju Indonezia.
2005-12-31 Soglosuo so raportis, USA-ju voisko sila-kormijt znacxju cxislo iz 84 glod-straiknikis zaklucxitju vo Guantanamo voina-baz, upotrebits nasilju i brutalju metodis. Sleditelis obvinijut USA-ju voisko zxe neskolk zaklucxnikis bili poranilju usled tot nasilju i brutalju obhodenie.
2005-12-30 Ofisju cxislo zxertvas vcxeraju Jemenju zem-lavinuf uzx dosagil 49.
2005-12-30 Cxislo glod-straiknikifs zaklucxilju vo USA-ju voina-baz Guantanamo dosagil 84. Glod-straiknikis protestijut proti zaklucxenie bez sud i bez dostup kof advokatis.
2005-12-30 Vo sever-vostokju Pakizem snegju lavin smertil prinaimensx 24 kopanikis dragju kamenifs.
2005-12-30 Okol 20 Sudanju protestnikis bili smertilju usled polcju brutalost i panik-beg podcxas sudaris so Egiptju polcia vo Kairo.
2005-12-29 Tut utro Irakju teroristis vlomili vof domis neskolk Sxiitnikju rodzinis, vo perevazxuo Sunitnikju grod Latifia, okol 30 km juguo ot Bagdad, smertits priblizuo dvanades ludis.
2005-12-29 Sneg-padanie i snegburias vo sredju Europ ot Polakia cxrez Cxehia i Slovakia do Slovenia i Horvatia zablokili dorogis i pricxinili mnog-cxisloju avarias.
2005-12-29 Dnes Ukrainia i Rosia prodolgijut peregvoris o prodazx Rosju gazuf vof Ukrainia. Usled neznalju pricxin Ukrainju guverie dumajt zxe dolzxbi polucxit Rosju gaz za specialju cen, subsidilju ot Rosju guverie. No Juwxenkovoi rezxim imajt nikai logikju obiasnenie pocx Ukrainia dolzxbi platit mensx za gaz cxem es normalju torgju cen.
2005-12-29 Zem-lavin vo mal-grod Dhafir, jug-zapaduo ot Jemenju glavn-grod Sanaa, smertil prinaimensx 30 ludis i poranil okol 10.
2005-12-29 Ziavuo vse informacia nedavnuo publikilju ot jug-Koreaju profesor, gospic Hwang Woo-suk, o jegoi genetju izsledenie bil obmanju.
2005-12-29 Seba-bombnik dnes smertil prinaimensx cxtir polcnikis u Irakju ministrie vnutrief, vo Bagdad.
2005-12-29 Indonezju guverie dnes iztiagal posledju voiakis iz sever-Sumatraju provincia Acxeh.
2005-12-29 Pozxar vo psiho-klinik blizuo Moskva smertil prinaimensx siem i poranil okol dvanades ludis.
2005-12-29 Posle pocxti 30 rocxis sudenief USA-ju sud resxil otvozit 85-rocxju etnikju Ukrainian, gospic Ivan Demianuk, vof Ukrainia, ibo es podozretju zxe pomocil nacistis vo koncentrju tabor podcxas Dvaju Vsetju Voina.
2005-12-29 Iz Rosju kozmosdrom Baikonur bil tut utro gor-puskilju vof geostacionarju orbit USA-ju nad-slozxju komunikacju sputnek AMC-23 posred Rosju brem-raket tipuf Proton-M.
2005-12-28 Novuo izvolilju Bolivju prezident, gospic Evo Morales, oglosil zxe bu nizit om 50 proc svoi prezidentju viplatba.
2005-12-28 Ukrainia otskazajt platenie rinok-cenifs za Rosju gaz. Posle USA-ju tainju sluzxbas montirili vo Ukrainia svoi podkupilju proti-Rosju marionetnik Juwxenko, Rosia otvergijt podat Ukrainia specialju obhodenie i specialju cenis. Esli USA-ju tainju sluzxbas imali bolsx cxem sto-milion USD dla oranzxju perevrot, tper dolzxbi tozx imat dostacx dengi dla subsidenie gazuf ktor Ukrainia kupijt ot Rosia.
2005-12-28 Rosia bu pere-berit prezidentenie grupuf G8 vo rocx 2006.
2005-12-28 Pervju sputnek Europju navig-sistemuf Galileo, ktor bil gor-puskilju tut utro vo Baikonur, posred brem-raket Soiuz-FG, uspehuo dosagil pred-opredelilju geo-stacionarju orbit bolsx cxem 23 tisicx km. Navig-sistem Galileo dolzx but gotovju do rocx 2010 i soderzxit 30 navig-satelitis. Popri USA-ju navig-sistem GPS, Rosia imajt vlasnju navig-sistem GLONASS tper soderzxitsju 17 satelitis ktor bu velicxitju do 24 satelitis.
2005-12-28 Usled sneg-burias prodolgitsju vo Japonia uzx din tizxden bili smertilju prinaimensx 26 ludis i okol 280 bili poranilju.
2005-12-28 Vo USA bil puskilju novju sporju film o geisk kovboinikis. Tut film razrusxijt USA-ju kulturju mif o kovboinikju muzxost.
2005-12-28 Vo Rosju velgrod Peterburg slucxili protestis proti ubitie mlodju cxern-Afrikju studentuf, pravdpodobuo ot nov-nacistis.
2005-12-28 Posle iztiaganie Ukrainju i Bulgarju voiakifs iz Irak, dnes Polakju guverie oglosil zxe poskroz proti-stanie Polakju naroduf, Polakju voisko-kontingent bu ostatit vo Irak do konc rocxuf 2006.
2005-12-28 Nainovju naukju izsledenie dokazijt zxe vitamin D3 nizijt tvorenie neskolk tipuf rakbolezuf, vklucxuo rakbolez velkisxkaf, om 50 proc. No es osnovju ne zamenit vitamin D3 za inju tipis vitaminuf D.
2005-12-28 Soglosuo so Kolumbju guverie, Kolombju povstanikju grup FARC smertil 24 Kolombju voiakis. Grup FARC zasluzxijt sto-milionis USD za prodazx kokainuf i kontrolijt velju cxast Kolombiaf.
2005-12-28 Dnes bu gor-puskilju iz Rosju kozmosdrom Baikonur vo Kazahzem pervju eksperimentju satelit Europju navig-sistemuf Galileo. Tut pervju navig-satelit, Giove-A, bu gornesitju na brem-raket tipuf Soiuz-FG.
2005-12-27 Gor-parlament Rosiaf dnes odobril novju zakon kontrolitsju registrenie Ne-Guverju Organizaciafs, NGO, vo Rosia. NGO-s es otvetju za organizenie oranzxju perevrotuf vo Ukrainia i za inju sxtatju perevrotis financilju ot zagrancju tainju sluzxbas.
2005-12-27 Dnes vstretili predstavateli ONEZ-uf i Rosiaf i dogvorili bu-vremuo so-trudit vo oblast neft-produktenief. Sleditelis ocxekajut zxe buvremuo Rosju neft-produktenie bu predgonit rovnuo Saudia.
2005-12-27 Posledju Ukrainju okupacju voiakis dnes ot-ehali iz Irak. Poskroz podkornikju poslusxost prosxlju Ukrainju guverief, USA resxil montirit vo Ukrainia esxte plus podkorju guverie om prezident Juwxenko ktor polucxil dla svoi oranzxju perevrot ot USA-ju tainju sluzxbas plus cxem sto milion USD.
2005-12-27 Prinaimensx 10 Srilankaju voiakis bili dnes smertilju usled mocju mina vo severju cxast krainuf u Gxafna-polostrov. Srilankaju guverie obvinijt povstanikju organizacia Tamilju Tigris ktor otvergili tot obvinenie.
2005-12-27 Dnes bil uziavilju masa-grob blizuo Irakju grod Karbala, soderzxitsju duzinas miortvnikis, pravdapodobuo Sxiitnikis smertilju podcxas Sadamvoi era.
2005-12-27 Soglosuo so ofisju oglosenie Serbju guverie ne-znajt gde es bilju Serbju generalnik obvinilju za voinaju zlocxinis, gospic Ratko Mladicx.
2005-12-27 Rosju sledstvitelis Beslanju masakruf oglosili zxe Rosju voisko i polcia delali nikai osxibkas i zxe deiali kompetentuo.
2005-12-27 Filipinju polcia obvinil cxtir USA-ju mor-voiakis za znasilie Filipinju mlodicaf pred neskolk mesiacis.
2005-12-23 Dnes bil vo Polakia vovodilju novju prezident, prav-kriloju politnik gospic Leh Kacxinski.
2005-12-20 Dva pasazxir-poezdis sotreskili vo Italia okol 80 km juguo ot Rim. Prinaimensx 20 ludis bili poranilju.
2005-12-20 Rosju brem-raket tipuf Progress es gotovju dla zavtraju gor-puskenie. Tut brem-raket bu prinesit 2,5 tonas zapasuf dla Mezxunarodju Kozmosju Stancia, MKS.
2005-12-20 Novjorkju provoznikju soiuz oglosil straik ktor bu pravdapodobuo mrozit vse tipis provozuf vo Novjork.
2005-12-20 Soglosuo so nai-novju cxislos Cxinaju ekonomia rastil vo rocx 2004 om 16,8 proc. To es plus bistruo cxem predidilju obgodas i Cxinaju ekonomia statil sxesju naivelju ekonomia Vsetuf..
2005-12-20 Turcju ministr spravedlivostuf obvinil Europsoiuz za bezuvazxenie usled kritikenie Turcju sudenief neskolk kritiknikis genociduf Armenianifs vo Turcia prosxlju storocxie.
2005-12-20 Tut utro slucxil vo sever-zapadju Grecia zemtrasenie silaf 4,6 gradusis Rihtersxkalaf. Nikai zxertvas ni vred bili raportilju.
2005-12-20 Soglosuo so Floridaju autoritet pasazxir letidlo ktor doltreskil vcxera u Floridaju breg imal 20 ludis na palub. Spasitelis uzx iztiagali iz morie 19 miortvnikis i esxte iskajut posledju zxertva. Tper uzx nikto ocxekajt libkai prezixtelis tut avariaf.
2005-12-20 Novuo izvolilju Bolivju prezident, gospic Evo Morales, obvinil USA zxe dolgju vrem zlo-upotrebili borba proti nark-kontrabandnikis takak vimolvka dla stroenie voina-bazis vo Bolivia i vo inju krainis Latin-Amerikuf. Gospic Evo Morales es bilju koka-fermar i es pervju etnikju Amerindju prezident podcxas 180 rocxis Bolivju nezavislostuf.
2005-12-20 Vo vnutr-partaju izvolbaf Izraelju polit-partaf Likud bil Beniamin Netaniahu izvolilju takak novju veditel. Vo opin-analizis Likud es tper in triju mesto vo Izraelju politia. Netaniahu es proti-Palestinju ekstremnik ktor protestil Izraelju iztiaganie iz Gaza.
2005-12-20 Brazilnik Ronaldinho, tper igratsju dla Espanju drugstvo "Barcelona", ofisuo statil futbolist rocxuf 2005.
2005-12-19 Polit-parta Radikalju Sxiitnikju imamnikuf, Muhtada al-Sadr, ziavuo statil triumfju vo nedavnju Irakju parlamentju izvolba.
2005-12-19 Soglosuo so Rosju polcia FSB, zagrancju tainju sluzxbas probijut bankrotit strategju Rosju firmas i zavodis ktor es potrebju dla gotovenie osnovju produktis dla Rosju obrona i voisko.
2005-12-19 Posle vcxeraju navestenie Irakuf, dnes USA-ju pod-prezident Dik Cxeini priehal vof Afganzem gde vstretil cxlenis Afganzemju marionetju guverief.
2005-12-19 U Floridaju breg doltreskil propelerju pasazxir-letidlo nesitsju prinaimensx 17 pasazxiris i dva cxlenis ekipazxuf. Cxislo zxertvas esxte ne bil oglosilju no soglosuo so pervju raportis neskolk ludis prezxili tut avaria.
2005-12-19 Ziavuo vo vcxeraju prezidentju izvolba vo Bolivia vigral lev-kriloju, proti-USA-ju politnik, gospic Evo Morales. Morales skazal o seba zxe on es USA-ju naivelju zlo-son.
2005-12-19 Soglosuo so ofisju oglosenie vcxeraju hospitalizenie Izraelju perv-ministruf, gospic Ariel Sxaron, bil pricxinilju usled slabju mozg-napad. Posle hospitalzenie Sxaron oglosil zxe ne bu otstupit iz politia.
2005-12-18 USA-ju pod-prezident, Dik Cxeini, dnes priehal vof Irak dla neoglosilju navestenie. Cxeini es din iz glavnju arhitektis Irakju napadenief i voinaf.
2005-12-18 Soglosuo so Izraelju televidenie, Izraelju 77-rocxju, pere-tiazxju perv-ministr, gospic Ariel Sxaron, bil dnes hospitalizilju vo Jerusalim. Plus detailis esxte ne bili oglosilju.
2005-12-18 Mezxu tolpa tri tisicx ludis cxekatsju u pomoc-dom dla posle-potopju eda-pomoc vo jug-vostokju Indju vel-grod Cxenai, okol 50 ludis bili dolstupilju podcxas panik-beg. Panik-beg bil spuskilju usled potokju dozxd.
2005-12-18 Prezident Gxorgx Busx priznal zxe on osobuo prikazil sxpionenie bolsx cxem 30 USA-ju grodnikis no vimolvil seba zxe ne-narusxil USA-ju zakonis. Soglosuo so mnogju USA-ju politnikis takai sxpionenie narusxil ne tolk USA-ju zakonis no tozx USA-ju konstitucia.
2005-12-17 Vo dnesju izvolba vnutr Rosju Demokratju Parta Rosju politnik i bilju perv-ministr, Mihail Kasianov, proigral. Usled masaju podpor ktor Mihail Kasianov polucxil ot zagrancju medialis, takak BBCworld i CNN, nektor sleditelis podozrejut zxe Kasianov statil Vasxingtonju marionetnik.
2005-12-17 Posle masaju protestis i buntis Hongkongju polcia obstupil okol 900 proti-VTO protestnikis, perevazxuo jug-Koreaju fermaris.
2005-12-17 Bolsx cxem 40 ludis bili nedavnuo smertilju vo razlicxju oblastis Vietnamuf usled potopis i zem-lavinis pricxinilju ot potocxju dozxdis.
2005-12-17 VTO-vstretie vo Hongkong ne uspehil dosagit dogvor o agro-subsidias. Naivazxnju prepon es poza Franciaf ktor profitijt ot agro-subsidias Europsoiuzuf.
2005-12-17 Ziavuo parlamentnikis Europsoiuzuf dosagili dogvor o sxtat-bugxet Europsoiuzuf soglosuo so ktor Britzem bu otstupit 12,5 gigalion Euro svoi vzad-platbaf i Francia bu soglosit so vnov-razkritie dogvoruf o agro-subsidias. Agro-subsidias Europsoiuzuf pozxirajut dva tritinkis Europju bugxetuf i pricxinijut problemis dla nai-bedaju krainis Vsetuf.
2005-12-16 Rosju politnik, Mihail Kasianov, ktor pred neskolk rocxis obogatil seba usled obkradenie normalju Rosianifs, ziavuo nedavnuo statil marionetnik zagrancju tainju sluzxbas i tper probijt podstrekat Ukrain-podobju oranzxju perevrot vo Rosia abi statil novju Rosju prezident.
2005-12-16 Usled bez-dobrju zimaju pogod vo vostokju cxast USA bili smertilju prinaimensx 4 ludis i bolsx cxem milion ostatili bez elektrik.
2005-12-16 Seba-bombnik vzrivil svoi voz vo Afganzemju glavn-grod Kabul, smertits prinaimesx 2 cxlovekis.
2005-12-16 Obnazxenie zxe Busxvoi rezxim sxpionil proti USA-ju grodnikis, proti-zakonuo i proti-konstitucuo, bez sudju prikaz, gnev-zlostil bolsxost USA-ju grodnikis i politnikis.
2005-12-16 Pozxar vo velju bolezdom vo vostok-Cxinaju grod Liaoiuan smertil prinaimensx 39 ludis soglosuo so ofisju raport ot Cxinaju zvest-agentia Xinhua.
2005-12-15 Prezidentis Ukrainiaf i Rosiaf, Juwxenko i Putin, oglosili spolju deklarenie o Pridnestrie soglosuo so ktor podporijut osobju pravoju status dla Pridnestrie vnutr sodinju Moldovia.
2005-12-15 Brazilju guverie oglosil zxe bu vzad-platit svoi 15,5 giga-dolarju dlug ot Mezxunarodju Monetju Fond, MMF, dva rocxis pred-vremuo usled dobrjuvenie Brazilju ekonomiaf.
2005-12-15 Tut utro nacxil parlamentju izvolba vo Irak. Kratuo posle start izvolbaf sred bagdaduf bil obstrelatju ot povstanikju minometis. Cxislo zxertvas ili obiem opustosxenief este ne bili oglosilju.
2005-12-14 Iranju prezident, gospic Mahmud Ahmadinegxad, dnes skazal zxe nacistju holokast Europju zxidstvof es tolk izdumalju mif. Ahmadinegxad vnov vimagal abi Izrael bil permestilju vof Europ, vof USA, ili vof Aliasxka.
2005-12-14 Soglosuo so tainju dokumentis ktor polucxil USA-ju TV-siet NBC, Pentagon sledijt tisicxis USA-ju protestnikis proti Irakju voina.
2005-12-14 Katolikju Papezx, Benedikt XVI, oglosil zxe voina proti terorizm ne mozx narusxit ludju pravos. Takak Papezx ne-pramuo protestil proti mucxenie i zloupotrebenie zaklucxnikifs ot USA-ju rezxim.
2005-12-14 Soglosuo so ofisju cxislos podcxas tisicx denis voinaf vo Irak USA utratil 2150 voiakis i nacxalnikis.
2005-12-14 Podcxas verh-vstretie Rosia-AJVAN vo Malaizju glavn-grod Kuala-Lumpur Rosju prezident, gospic Vladimir Putin, dnes oglosil zxe Rosia ne iskajt din-storonju vigodis no zxe Rosia hcejt sotrudit so krainis AJVAN-uf takak rovn-pravoju partner.
2005-12-13 Bilju Kalifornju band-sxef, Stanley Williams, bil dnes, poskroz mnogju protestis, smertilju vo Kalifornju zaklucxilna.
2005-12-13 Dnes slucxil silaju pod-morju zemtrasenie vo Tihju Okean blizuo Figxi.
2005-12-13 Nauknikis podtverdili zxe 35-rocxju Indonezju muzx ktor umiral prosxlju mesiac, umiral usled ptakju grip i statil 9-ju Indonezju zxertva tot infekciaf.
2005-12-13 Ogromju pozxar ktor nacxil pred dva den vo Londonju prigrod Hemel-Hempstead esxte pozxarijt. Britzemju pozxar-gasiteli esxte ne uspehili gasit tot pozxar neft-terminaluf.
2005-12-13 Zemtrasenie silaf 6,7 gradusis Rihtersxkalaf trasil tut utro jug-vostokju Afganzem, severju Pakizem i Indju Himalaiju sxtat Gxamu i Kasxmir.
2005-12-13 Rosju prezident Vladimir Putin dnes priehal vof Malaizju glavn-grod Kuala-Lumpur, dla verh-vstretie Rosia-AJVAN.
2005-12-13 Sxes-denju ministerju siezd Vsetju Torgju Organizaciaf, VTO, nacxil tut utro vo Hongkong. Odnak-vremuo vo Hongkongju ulcas protestijut tisicxis proti-globaliznikis proti VTO i proti globalizenie. VTO imajt 149 cxlenju krainis.
2005-12-13 Vcxera Gxorgx Busx oglosil zxe ot USA-ju napadenie Irakuf bili smertilju 2100 USA-ju voiakis i okol 30 tisicx Iraknikis. Soglosuo so inju ne-ofisju obgodas usled Irakju voina bili smertilju okol 150 tisicx Iraknikis.
2005-12-13 Uzx dvaju nocx slucxili vo Australju vel-grod Sydney rasizmju, proti-Arabju, proti-Musulmnikju, nasilju buntis podcxas ktor tisicxis belju Australnikis napadili Arabju ludis i prodalnas.
2005-12-12 Mocju bomb ktor vzrivil dnes vo Libanonju glavn-grod Beirut smertil vistupju proti-Siurju Libanonju politnik, gospic Gibran Tueni. Bomb vzrivil podcxas pere-ehanie jegoi vozuf cxrez Kristnikju part Beirutuf, Mekallis.
2005-12-12 Nai-novju raport om sledstvie ubitief bilju Libanonju perv-ministruf Harriri, vnov obvinijt Siuria.
2005-12-12 Tut utro vzrivil bomb vo Atenju glavn-plosxad, takzvanju Sintagma Plosxad blizuo Grecju financ-ministrie.
2005-12-12 Cxileju prezidentju kandidatnica, Michelle Bachelot, polucxil okol 45 proc glosifs vo pervju krug izvolbaf. Abi statil novju prezident gospica Bachelot dolzx polucxit prinaimensx 50 proc glosifs vo sledju krug izvolbaf ktor bu slucxit in Januar 2006.
2005-12-11 Zemtrasenie silaf 6,8 gradusis Rihtersxkalaf dnes slucxil vo Papua Nov-Gvinea.
2005-12-11 Belarusju grancnikis dnes zabranili Polakju politnik Mihal Dvorcxik vstup vof Belarusia. Dvorcxik es sovetnik Polakju perv-ministruf Kazimierz Marcinkievicx.
2005-12-11 Vcxera slucxil vo Kanadaju vel-grod Montreal celo-vsetju konferencia o klimat-zmen. Ucxastnikis obdumajut tut siezd takak uspehju ibo USA, naivelju zagrazitel vsetuf, soglosil zxe bu ne-obviazuo sotrudit.
2005-12-11 Silaju sneg-uragan udaril vostok-Rosju ostrov Sahalin, paralizits vozduhju, dorogju i morju provoz.
2005-12-11 Serial vzrivis ktor slucxili tut utro severuo ot London, vo Londonju prigrod Hemel-Hempstead, soglosuo so pervju raportis smertili okol 36 ludis i poranil duzinas. Vzrivis slucxili vo takzvanju Buncefield neft-terminal, blizuo auto-dorog M1 ktor bil zakritju. Pravdapodobuo tut vzrivis slucxili usled avaria i ne usled teror-akt.
2005-12-11 Dnes slucxijt prezidentju i dol-parlamentju izvolba tozx vo Cxile. Soglosuo so publikju omnenie sleditelis ocxekajut zxe novju Cxileju prezident bu statit lev-kriloju politnica Michelle Bachelet. Bacheletvoi roditelis i rodzin solidarili so ubilju Cxileju prezident, gospic Allende, i bili presledilju i mucxilju ot Pinochetvoi rezxim ktor bil podporitju, financilju i montirilju vo Cxile ot USA-ju tainju sluzxbas.
2005-12-11 Vcxera Polakju guverie, veditju ot perv-ministr Kazimierz Marcinkievicx, oglosil ofisju sledstvie podozreniefs zxe USA-ju tainju sluzxbas imajut ili imali tainju mucxilnas vo Polakia. Sleditelis podozrejut zxe Polakju guverie ktor polucxil milionis dolaris dla svoi izvolba ot USA-ju tainju sluzxbas bu probit ukrit faktis.
2005-12-11 Cxinaju guverie dopuskil zxe tri protestnikis bili zustrelilju prosxlju tizxden vo provincia Guangdong no soglosuo so ne-ofisju raportis do 20 ludis bili smertilju.
2005-12-11 Tut utro nacxil uzx cxtirju parlamentju izvolba vo Pridnestria vo ktor 179 kandidatnikis konkurijut om 43 parlamentju sidkas. Pridnestria es Rusio gvoritsju Moldovju otlom-provincia ktor, zxaluo, ne imajt mezxunarodju uznanie.
2005-12-11 Cxehju katolikju posolnik, gospic Musil, ktor bil nedavnuo otvodilju vo Haiti bil vnov puskilju.
2005-12-10 Bilju Horvatju generalnik Ante Gotovina bil dnes provozilju vof Haag gde jeg ocxekajt proti-Slaviansk rasizmju sud. Poskroz fakt zxe Slavianis es nai-velju etnikju grup Europuf niktor sudnik Haagju tribunaluf es etnikju Slavian.
2005-12-10 Vo jug-Nigerju vel-grod Port-Harcourt tresk-pristanil vo USA delalju pasazxir letidlo tipuf DC-9 smertits prinaimensx 103 iz 110 ludis na palub. Posle tresk-pristanie letidlo i bolsxost pasazxiris pozxarili. Siem pasazxiris ubegili iz palitsju letidlo. 2Avaria slucxil podcxas elektrikju blisk-buria i dozxd.
2005-12-10 Zimbabveju prezident, gospic Robert Mugabe, skazal zxe posolnik Sodinju Narodifs, gospic Jan Egeland, es lgar ibo zval polozxenie vo Zimbabve katastrofju.
2005-12-10 Piat suditelis Naiverhju Suduf om Haiti bili uvolnilju posle razsudenie zxe vo USA rodilju Haitiju megadolarnik, gospic Dumarsais Simeus, mozx konkurit vo prezidentju izvolba. Simeus domovijt vo USA-ju sxtat Teksas i imajt dvoinju grodnikost, USA-ju i Haitiju, usled ktor jegoi prezidentju kandidatie narusxijt Haitiju konstitucia.
2005-12-10 Glovnik Mezxunarodju  Agentiaf Atomju Energiaf, MAAE, 63-rocxju gospic Mohamed ElBaradei, bu dnes prinat Nobelvoi Vigra Mieruf vo Norvegju glavn-grod Oslo. ElBaradei oglosil zxe so svoi vigra bu podporit sirotilnas vo svoi rodju krain, Egipt.
2005-12-10 Soglosuo so ofisju raportis Afganzemju guverief, vo jug-Afganzemju provincia Helmand podcxas perestrelba bili smertilju siem polcnikis i piat Afganzemju povstanikis.
2005-12-09 Rosia dnes nacxil stroenie sever-Europju gaz-trubvoduf ktor bu sviazit Rosia pramuo so Germania pod Baltju morie, obidits Polakia, Ukrainia i Baltju krainis, ktor vimagajut nadmerju cenis za perehod Rosju gazuf cxrez onivoi teritoria.
2005-12-09 Rosju ministr zagrancief, gospic Sergei Lavrov, proglosil zxe Rosia ne zablokil deklaracia om OBSE o NGO, no zxe tot originju deklaracia takak bil predlozxilju ot Slovenia bil zablokilju ot inju cxlenis om OBSE.
2005-12-09 USA-ju rezxim pervju raz dopuskil zxe narusxil mezxunarodju dogvoris i ne pozvolil sotrudnikis Mezxunarodju Cxervenju Krestuf dostup ko vse svoi zaklucxnikis.
2005-12-09 Podcxas Islamistju verh-vstretie vo Saudju grod Mekka, Iranju prezident Mahmud Ahmadinegxad vcxera skazal zxe Izrael es takak opuhol vo Arabju vset i dolzxbi peremestilju vof Europ, na teritoria Germaniaf ili Austriaf-
2005-12-08 Na Espanju Kanar-ostrovis bil zaderzxilju Horvatju generalnik Ante Gotovina iskatju ot Haagju sud za voina-zlocxinis. Nektor sleditelis voprosijut gda bu tozx Gxorgx Busx suditju za zver-zlos proti ludstvo.
2005-12-08 Kratuo pred pol-den, Irakju seba-bombnik smertil prinaimensx 30 i poranil okol 20 pasazxiris vo perepolnju Bagdadju autobus.
2005-12-08 USA-ju vozduh-marsxal na palub pasazxir-letidlof ktor pristanil vo USA-ju vel-grod Miami iz Ekuador smertil din pasazxir ibo podozrel zxe smertilju pasazxir, gospic Rigoberto Alpizar, imajt bomb. Posle smert pasazxiruf sleditelis uziavili zxe pasazxir ne bil oruzxilju.
2005-12-08 Dnes je 25-ju kazxd-rocxie ubitief om muziknik John Lennon vo Nov-Jork.
2005-12-08 USA-ju guverie napadil cxinovnik Sodinju Narodifs, gospica Louise Arbour,  ktor kritikil USA-ju zloupotrebenie i mucxenie zaklucxnikis i USA-ju tainju mucxilnas razmestilju vo celoju Vset.
2005-12-08 Podcxas vcxeraju navestenie Ukrainiaf, USA-ju ministr-zagrancief, Kondoliza Rais, ne tolk vmesxal vo vnutrju politia Ukrainiaf no tozx vo vnutrju politia Rosiaf. Rais kritikila novju Rosju zakon ktor prikazijt vnov-registrenie vse ne-guverju organizacias, ili NGO. NGO es USA-ju instrument dla manipulenie izvolbas, dla vmesxanie vo vnutrju predmetis i dla organizenie sxtatju perevrotis vo demokratju krainis vo celoju Vset. So svoi kritikenie Rais podtverdil znacxnost NGO-s dla USA-ju tainju sluzxbas. Inju instrument manipulenief i vmesxanief vof vnutrju predmetis inju krainis es pisanie nepravdaju statas i podkupenie redaktnikis abi publikili tot izdumalju statas vo masaju medialis. Na primer USA-ju tainju sluzxbas sistemuo pisajut i publikijut razlicxju proti-Rosju statas abi podstrekali proti-Rosju histeria i abi razdrazxdili voinas i problemis mezx razlicxju Slaviansk narodis.
2005-12-07 Tut rocxju vigratel Nobelvoi Vigraf Mieruf za literatur, gospic Harold Pinter, proglosil zxe britzemju perv-ministr Tony Blair i USA-ju prezident Gxorgx Busx es voinaju zlocxinitelis otvetju za gromad lgas o Irakju voina.
2005-12-07 Usled dnesju vzriv vo vugol-kopalna vo sever-Cxinaju grod Tangsxan prinaimensx 96 ludis es iscxezilju.
2005-12-07 Vo Ukrainju glavn-grod Kiev nacxil mezxu-partaju siezd blokuf veditju ot Julia Timosxenko. Timosxenko i onai blok es financitju i podporitju ot zagrancju tainju sluzxbas i ot mezxunarodju manipulitelis.
2005-12-07 Gruzinju pod-premier gospic Georgij Baramidze dnes proglosil vo Vasxington zxe takzvanju "rozaju revolucia", vo inju slovis sxtatju perevrot ktor slucxil vo Gruzinia pred dva rocxis, ne bilbi mozxju bez podpor ot USA. So tut deklarenie Baramidze dopuskil zxe USA-ju tainju sluzxbas i masaju medialis organizili, financili i podporili tot sxtatju perevrot abi zamenili legitimju Gruzinju guverie so svoi marionetnikis, takak Saakasxvili i jegoi band.
2005-12-07 Posle vcxeraju podpisenie dogvoruf o razmestenie cxtir USA-ju voina bazis vo Rumania, USA-ju ministr zagrancief, Kondoliza Rais otehal iz Bukarest vof Ukrainju glavn-grod Kiev. Obdva Rumanju prezident Traian Basescu i Ukrainju prezident Juwxenko es obdumatju takak USA-ju marionetnikis i obdva bili nedavnuo izvolilju posred izvolbaju kampan ktor bil financilju i organizilju ot USA-ju tainju sluzxbas.
2005-12-06 Blizuo Iranju glavn-grod Tehran avaril voiskoju brem-letidlo smertits okol 130 ludis.
2005-12-06 Blizuo Iranju glavn-grod Tehran avaril voiskoju brem-letidlo smertits okol 130 ludis.
2005-12-06 Irakju povstanikis napadili polcju akademia vo vostokju Bagdad smertits prinaimensx 36 polcnikis i studentis.
2005-12-05 Vo dnesju Venezuelju parlamentju izvolba partas aliancilju so Venezuelju prezident Hugo Cxavez vigrali vse 167 parlamentju sidkas. Venezuelju opozicju partas ktor es podporitju i financitju ot USA-ju tainju sluzxbas boikotili izvolba ibo ne imali sxans.
2005-12-05 Palestinju seba-bombnik vzrivil seba vo perepolnju proda-centr vo Izraelju  primorju grod Netania smertits 5 ludis.
2005-12-04 U Rosju grod Perm zavalil krisxa bazenuf smertits prinaimensx 9 ludis.
2005-12-04 Okol sto tisicx protestnikis marsxili cxrez Hong-Kongju ulcas protestits dla bolsx demokratiaf.
2005-12-04 Prinaimensx sxes Srilankaju voiakis bili smertilju ot mina vo severju Srilanka na pol-ostrov Jaffna. Guverie podozrejt Tamilju Tigris.
2005-12-04 Vo Kazahzemju prezidentju izvolba okol 83 proc izvolitelis podporili kandidatie om Nursultan Nazarbaev. Poskroz financju podpor ot zagrancju tainju sluzxbas i ot mezxunarodju manipulnikis opozicju kandidatnikis dosagili tolk minimju podpor mezxu Kazahzemju izvolitelis. Okol 35 proc Kazahzemju obitatelis es etnikju Rusis.
2005-12-04 Prosxlju nocx Izraelju letidlos obstrelili severju cxast Gazaf so neskolk raketis.
2005-12-04 Egzistijt podozrenie zxe Al-Kaidaf cxislo tri, nacxalnik Abu Hamza Rabia, bil smertilju ot USA-ju raket ili krilo-raket i ne takak bil oglosilju ot Pakizemju guverie usled slucxju vzriv vibuhivof.
2005-12-04 Tut utro nacxil prezidentju izvolba vo Kazahzem. Sleditelis ocxekajut zxe tut-vremju prezident Nursultan Nazarbaev bu vnov-izvolilju dla dobavju siem-rocxju srok.
2005-12-03 Gabonju guverie zabranil demonstracias proti rezult prezidentju izvolbaf soglosuo so ktor bil prezident Omar Bongo vnov-izvolilju. Gabonju polcia imajt prikaz obstrelit protestnikis bez ostrozxenie.
2005-12-03 Rosju prezident Vladimir Putin statil pocxestju prezident Europju gxudo-soiuzuf.
2005-12-03 Soglosuo so ofisju oglosenie Pakizemju guverief, dnes bil smertilju vo Pakizem, blizuo Afganzemju granc, visxjusx cxlen Al-Kaidaf, nacxalnik Abu Hamza Rabia.
2005-12-03 Posle vcxeraju smertenie 10 USA-ju voiakis, dnes Irakju povstanikis smertili u Bakuba, severuo ot Bagdad, 19 voiakis Irakju marionetju voiskof.
2005-12-03 Prosxlju tizxden bil obnazxilju zxe USA-ju rezxim i USA-ju okupacju voisko vo Irak podkupijt Irakju gazetis i inju medialis abi publikili ne-pravdaju statas ktor podporijut USA-ju okupacia i utiskenie Irakju naroduf. Na primer USA-ju Vasxingtonju firma "Lincoln-Group" imajt kontrakt so USA-ju rezxim abi izmislili takai nepravdaju statas i abi posred inju metodis vlivili Irakju publikju omnenie. Posle izmislenie, tot statas es perevodilju vof Arabio i posle podkupenie redaktnikifs publikilju vo razlicxju Irakju gazetis. Nektor sleditelis podozrejut zxe podobju izmislilju statas es publikilju ne tolk vo Irakju medialis no tozx vo mnonju inju mezxunarodju medialis vklucxuo bolsxost Slaviansk medialis, CNN i BBCworld.
2005-12-02 Pozxar vo ubegisxtie dla bez-domonikis vo Germanju grod Halberstadt, 170 km zapaduo ot Berlin, smertil prinaimensx 9 ludis.
2005-12-02 Rumanju guverie dnes ofisuo oglosil zxe bu sledju vtorak podpisit so USA dogvor o razmestenie USA-ju voina-bazis vo Rumania. Rumanju prezident Traian Basescu es obdumatju takak USA-ju marionetnik i bil nedavnuo izvolilju posred izvolbaju kampan ktor bil financilju ot USA-ju tainju sluzxbas. Basescu, Saakasxvili i Juwxenko es tri iz neskolk USA-ju marionetnikis ktor bili nedavnuo montirilju vo posle-Soviet-blokju prostor posred kampanis tiazxuo financilju ot USA-ju tainju sluzxbas.
2005-12-02 Vzriv udorogju bombuf blizuo Irakju grod Falugxa dnes smertil prinaimensx 10 USA-ju primor-voiakis i poranil okol 11.
2005-12-02 Vsetju Organizacia Zdrovief, VOZ, oglosil zxe uzx ne bu rekrutit cigarnikis i zxe bu podporit vse personal vnutr VOZ abi stopili cigarenie.
2005-12-02 Tut utro bil vo Singapur sxea-visilju Australju nark-kontrabandnik Tuong Van Nguyen. Smertilju kontrabandnik probil kontrabandit vof Singapur pocxti pol kilog cxistju heroinuf.
2005-12-01 Itaju radar na palub Europju Marsju orbit-zonduf, Mars-Ekspres, uziavil led pod poverh Marsuf. Tut uziavenie es velm znacxju dla cxlovekju obitanie Marsjuf.
2005-12-01 Europju Centrju Bank dnes visxil zaem-procentis o cxtirtink procent do uroven 2,25 proc.
2005-12-01 Rosju oligarhnik, Boris Berezovskij, perepodal Ukrainju parlament originju dokumentis dogvoruf o financenie oranzxju perevrotuf mezx Berezovskij i Juwxenkovoi band.
2005-12-01 Dnes es Vsetju Den Imun-Bolezuf. Epidemia imun-bolezuf vo Rosia sxirijt plus i plus bistruo. Tut-vremuo okol sto novju ludis es infekcilju vo Rosia ot imun-bolez kazxdju den i cxislo inficilju ludis vo Rosia perevisxil 305 tisicx.
2005-12-01 Novju naukju izsledenie publikilju vo naukju gazet Nature (prirod) dokazijt zxe Atlant-okeanju tecxis ktor tisicxis rocxis teplili severju Europ, podcxas prosxlju rocxis nacxili slabit i zxe usled tut zmen grozijt vazxnju holodenie Europuf.
2005-12-01 Soglosuo so nainovju raportis prinaimensx 164 sxahtaris bili smertilju usled pozxar i vrziv gazuf vo Cxinaju Dongfeng vugol-kopalna prosxlju posubotak.
2005-11-30 Izraelju veteranju politnik, gospic Sximon Perez, otidil iz Labor-parta i oglosil zxe vo blizitsju izvolba bu podporit Ariel Sxaron i jegoi novju polit-parta. Perez skazal zxe bu podporit peresmirie so Palestinianis i so Izraelju sosedis.
2005-11-30 Tribunal Sodinju Narodifs vo Haag dnes zaklucxil pervju Kosovo-Albanju zlocxinitel, Haradin Bala, obvinilju za zver-zlos podcxas voina vo Serbju provincia Kosovo. Haradin Bala bil osudilju dla 13 rocxis zaklucxenief za ubitie i za mucxenie Serbju zaklucxnikis. No zxaluo, dva inju Kosovo-Albanju zlocxinitelis, Fatmir Limaj i Isak Musliu, bili svobodilju.
2005-11-30 Dnes ofisuo koncijt hurikanju sezon vo Karibia. Podcxas tut rekordju sezon 26 burias i 13 hurikanis udarili Karibia.
2005-11-29 USA-ju pod-prezident Dik Cxeini bil dnes obvinilju za voinaju zlocxinis usled mucxenie zaklucxnikifs ot USA-ju voisko.
2005-11-29 Vo mezxunarodju birzas cen zlatof dnes perevisxil uroven 500 USD za unca. To es naivisxju uroven ot rocx 1993.
2005-11-29 Posle neskolk mesiacis politju nestabilostuf vo Kanada, vcxera vecxer tri Kanadaju opozicju partas sodinili i dolvergili guverie om perv-ministr Paul Martin. Novju parlamentju izvolba bu slucxit om 23-ju Januar 2006.
2005-11-28 Vo Latvia bili pobilju dva cxern-kozxaju USA-ju NATO-voiakis. Opitju USA-ju voiakis bili pobilju ot gvardnikis Vilniusju nocxju klubuf.
2005-11-28 Dnesju vzriv gazuf vo vostok-Cxinaju vugol-kopalna smertil prinaimensx 134 sxahtaris. Tut rocx bili vo Cxina smertilju uzx bolsx cxem tri-tisicx sxahtaris.
2005-11-27 Zemtrasenie silaf 6,1 gradusis Rihtersxkalaf dnes udaril jugju Iran blizuo grod Bandar-Abbas. Soglosuo so pervju raportis piat Iranju mal-grodis bili nisxtovilju i prinaimensx 10 ludis smertilju.
2005-11-27 Bilju Irakju perehodju perv-ministr, gospic Alaui, oglosil zxe mucxenie i zloupotrebenie zaklucxnikifs es odnakuo razsxirilju vo dnesju Irak takak bil podcxas rezxim om Sadam Husein.
2005-11-27 Busxvoi USA-ju rezxim kritikil raz-gonenie demonstraciaf vo Azerju glavn-grod Baku ot Azerju polcia. Soglosuo so doverju informacia tut protestis bili financilju i organizilju ot USA-ju tainju sluzxbas ktor vnov probili delat sxtatju perevrot takak uzx ucxinili vo neskolk krainis bilju Soviet-blokuf. Posred tut planilju perevrot USA stremlil kontrolit Azerju neft i obkradit Azerju narod takak obkradili Irak i inju krainis.
2005-11-27 Soglosuo so ofisju raportis parlamentju dnesju izvolba vo Cxecxnia prodolgijt normaluo i do 12 cxasis Moskvaju vremuf ucxastie dosagil nuzxju minim 25 proc izvolitelis.
2005-11-26 Azerju polcia vo glavn-grod Baku dnes upotrebil silaf dla raz-gonenie politju demonstraciaf. Pervju raz polcia na posle-sovietju prostor upotrebil voda-metis proti perevrotnikis. Prosxlju rocx, ot zagrancju tainju sluzxbas i ot mezxunarodju manipulnikis financilju i organizilju oranzxju perevrot vo Ukrainia mozxil but tozx predvratilju posred upotrebenie voda-metis. Popri voda-metis Azerju polcia tozx upotrebil dubinas i slez-gaz. Zagrancju propagandju TV-sietis, takak CNN i BBC-World, bili prisutju i raportili vse abi podstrekali naivju protestnikis.
2005-11-26 Potopis vo jug-vostokju Indju sxtat Tamil-Nadu smertili prinaimensx 77 pasazxiris vo dva pasazxir-autobusis.
2005-11-26 Zemtrasenie silaf 5,7 gradusis Rihtersxkalaf ktor tut utro udaril vostokju Cxina smertil prinaimensx 14 i poranil okol tisicx ludis.
2005-11-25 Dnes bil otkrlilju vo Malta siezd Britju Sodrugief Narodifs.
2005-11-24 Sotrudnikis Arabju TV-sietuf Al-Gxazira dnes protestili proti USA-ju napadenies i propagand proti Al-Gxazira i toi zxurnalistis. Soglosuo so nedavnuo obnazxilju memorand, Britzemju perv-ministr Tony Blair otgovoril Gxorgx Busx ot bombenie i napadenie glavn-ofisuf om Al-Gxazira vo Katarju grod Doha. Busxvoi stremlenie nisxtovit i molcxit Al-Gxazira i inju nezavisju i obiektivju zvest-agentias pokazijut Busxvoi razumenie "demokratiaf" i "svobod recxuf".
2005-11-24 Novju Izraelju polit-parta osnovilju ot perv-ministr Ariel Sxaron bu imenit Kadima, sxto znacxijt vo Hebreju jazika "vpred".
2005-11-24 Toksinju prolitie i zanecxistenie rekaf Amur ot Cxinaju grod Harbin tper grozijt tozx Rosju velgrod Habarovsk.
2005-11-24 Vzriv voz-bombuf vo Irakju grod Mahmoudia ktor es okol 30 km juguo ot Bagdad smertil prinaimensx 30 ludis. Voz vzrivil u bolez-dom i bolsxost zxertvas bili civilnikis. Cxtir USA-ju voiakis bili poranilju.
2005-11-23 Podcxas navestenie Gruziniaf, Rumanju prezident oglosil zxe vo Rumania bu  razmestilju USA-ju voina-bazis. Obdva Rumanju i Gruzinju prezidentis bili nedavnuo montirilju posred revolucia-podobju sxtatju perevrotis financilju ot USA-ju tainju sluzxbas i ot mezxunarodju manipulnikis. Sleditelis ocxekajut zxe Gruzinju prezident Saakasxvili bu razmestit USA-ju voina-bazis tozx vo Gruzinia.
2005-11-23 Nedavnuo Rosju sxef bezopasostuf, gospic Petrusxev, oglosil zxe neskolk USA-ju i Britzemju Ne-Guverju Organizacias es upotrebitju dla sxionenie proti Rosia, vlkucxuo "Merlin" i "US Peace Corps".
2005-11-23 Rosju nizju parlament, takzvanju Duma, dnes glosil za ograncenie Ne-Guverju Organizacias, ili NGO, vo Rosia. Tut tip organizacias es financitju i zloupotrebitju ot zagrancju manipulnikis i tainju sluzxbas dla sxtatju perevrotis i politju manipulenie. NGO es otvetju za neskolk sxtatju perevrotis vklucxuo Ukrainju takzvanju "oranzxju revolucia". Pozdravime Rosia, pozdravime Putin!
2005-11-22 Vo Italia bil konfiskilju 30 milion litris deteju mlekuf ot firma Nestle usled mozxju zanecxistenie.
2005-11-21 Soglosuo so nainovju raportis cxislo imun-bolezju ludis vo celoju Vset uzx perevisxil 40 milion.
2005-11-21 Prinaimensx siem ludis bili smertilju usled zatopenie vugol-kopalnaf vo severju Cxina.
2005-11-21 Izraelju perv-ministr Ariel Sxaron resxil otidit iz Likud polit-parta i startit svoi vlasnju polit-parta.
2005-11-20 Vo Rosia vo Moskvaju oblast doltreskil malju vo USA delalju pasazxir-letidlo tipuf Cessna. Vse 8 ludis na palub bili smertilju.
2005-11-20 Rosju prezident Vladimir Putin priehal vof Japonia dla peregvoris o vzaimnju bistruo razvitsju ekonomju otnosenies. Putin otvergijt libkai peregvoris o cxtir malju Rosju ostrovis u Japonju breg.
2005-11-20 Tut utro vstretil USA-ju prezident Gxorgx Busx vo Pekin so Cxinaju prezident Hu Gxingtao. Popri inju temis prezidentis besedili o ogromju Cxinaju torg-nadplus.
2005-11-20 Dnes pomnijt Germania 60-ju kazxd-rocxie Nurnbergju Suduf, gda posle Dvaju Vsetju Voina bili vo Germanju grod Nurnberg sudilju verhju Hitlervoi nacistis.
2005-11-19 Usled pozxar vo 25-etazxju kvartir-dom vo zapadju Moskva bili smertilju tri ludis. Cxtir kvartiris bili nisxtovilju.
2005-11-19 Posle teatrju navestenie Kristnikju cerkovuf vo Cxinaju glavn-grod Pekin USA-ju prezident Gxorgx Busx predgotovijt dla osobaju vstretie so Cxinaju prezident Hu. Ekspertnikis obgodajut zxe tut-rocxju Cxinaju torg-nadplus so USA bu okol dva-sto gigalion USD.
2005-11-19 Usled pozxar vo 25-etazxju kvartir-dom vo zapadju Moskva bili smertilju tri ludis. Cxtir kvartiris bili nisxtovilju.
2005-11-19 Novju tropik-buria Gamma udaril breg sredju Amerikuf i uzx smertil prinaimensx tri ludis.
2005-11-19 Zagrancju manipulnikis i tainju sluzxbas prodolgijut organizit i financit sxtatju perevrot vo Gruzinia podobju nedavnju Ukrainju sxtatju perevrotuf. Dnes organizili uzx triju i do tper nai-velju protest vo Gruzinju glavn-grod Baku. Protestuf ucxastili okol 20 tisicx perevazxuo naivju protestnikis.
2005-11-19 Dnesju serial bombenies vo razlicxju cxastis Irakuf smertil bolsx cxem 50 ludis.
2005-11-19 Pod morie zapaduo ot Indonezju ostrov Sumatra slucxil dnes mocju zemtrasenie silaf 6,5 gradusis Rihtersxkalaf. Nikai vred ni zxertvas bili raportilju usled tut zemtrasenie.
2005-11-18 Dnes smertili seba-bombnikis bolsx cxem 90 ludis vo razlicxju cxastis Irakuf. Nai-mocju vzrivis slucxili vo vostok-Irakju grod Hanakin i vo Bagdad.
2005-11-17 Vo Pustinia Atakama, vo severju Cxile u Bolivju granc, slucxil zemtrasenie silaf 6,8 gradusis Rihtersxkalaf.
2005-11-17 Vo Irakju glavn-grod Bagdad, pramuo vo dom vnutr-ministrief, bil obnazxilju tainju zaklucxilna derzxitsju okol 170 zaklucxnikis ktor bili mucxilju. Ziavuo Irakju polcia ucxil mnoguo ot svoi USA-ju poucxitelis.
2005-11-17 Dnes pomnili ludis vo Cxehia i vo Slovakia, ili vo bilju Cxeh-Slovakia, sxesnades rocxis takzvanju "nezxnju" ili "velurju" revoluciaf. Realuo tot "revolucia" bil pervju prototip sxtatju perevrotifs financilju i organizilju ot zagrancju tainju sluzxbas i ot mezxunarodju manipulnikis. Plus pozd podobju sxatju perevrotis bili organizilju vo Gruzinia, Ukrainia i vo neskolk inju krainis bilju Soviet-blokuf.
2005-11-16 Dnes Irakju povstanikis, vo sever-zapadju cxast Irakuf u Siurju granc, smertili piat USA-ju primor-voiakis.
2005-11-14 Tut utro bil raportilju vzriv voz-bombuf u Bagdadju Zelenju Zona. Cxislo zxertvas ne bil oglosilju.
2005-11-14 Podcxas vcxeraju vstretie voiskoju specialistis vo Tripoli, cxtir sever-Afrikju krainis, Egipt, Libvia, Tunisia i Alzxeria resxili tvorit spolju oruzxilju silas. Specialistis tozx resxili perepodat podcxinenie tut oruzxilju silas om Afrikju Soiuz.
2005-11-13 Prosxlju nocx bili vo Belgia pozxarilju bolsx cxem 30 pasazxir-vozis i okol 50 podozrenikis zaderzxilju. Ziavuo Francju buntis tper razsxirili vof Belgia i vof inju krainis Europsoiuzuf. Podcxas prosxlju dva tizxdenis bili vo Francia zaderzxilju bolsx cxem 2600 buntnikis.
2005-11-13 Soglosuo so Britzemju lecxaris 25-rocxju muzx, Andrew Stimpson, bil polnuo zdrovilju ot imun-bolez. Tot es pervju dokumentilju slucxai polnju zdrovenief ot imun-bolez. Des-milionis ludis vo celoju vset imajut imun-bolez bez nadezx zdrovenief.
2005-11-13 Europju kozmos-agentia otrocxil gorpuskenie novju i do tper nai-velju brem-raket Europsoiuzuf, Ariane5-ECA. Tut brem-raket dolzxbi gor-nesit vof krug-zemlaju orbit do 10 tonas.
2005-11-13 Indju polcia zaderzxil klucxju podozrenik ktor pravdapodobuo ucxastil nedavnju bombenief vo Nov-Delhi om 29-ju Oktobr ktor smertil okol 60 ludis.
2005-11-13 Jordanju polcia zaderzxil seba-bombnica ktor ucxastil nedavnju bombenies vo tri Ammanju hotelis. Zaderzxilju seba-bombnica planil vzrivit seba vo cxtirju hotel. Seba-bombnica bil sestra smertilju cxlenuf om Al-Kaida vo Irak.
2005-11-13 Podcxas tri razlicxju sudaris bili smertilju prinaimensx tri USA-ju voiakis. Tut tri voiakis visxili ofisju cxislo smertilju USA-ju voiakis vo Pakizem om uroven 2068 voiakis.
2005-11-13 Vo goras severju Pakizemuf autobus nesitsju okol 50 ludis dolpadal vof kanion. Cxislo zxertvas esxte ne bil oglosilju.
2005-11-12 Soglosuo so raportis, Rosju posolnik, gospic Igor Ivanov, ktor dnes priehal vof Iranju glavn-grod Tehran, otvergil obvinenies zxe prinesil nekai novju tainju predlozxenie dla Iranju guverie abi pomocil razresxit Iranju jadroju kriza.
2005-11-12 Novju diagnoz-test dla razpoznanie tuberkulozuf mozxbi spasit do dva milion ludis rocxuo, oglosili nauknikis. Tut novju test bil razvitju ot "Imperial College London".
2005-11-12 Dnes nacxil vo Nigerju glavn-grod Abugxa vstretie Afrikju Soiuzuf. Afrikju Soiuz stremlijt tvorit edinju guverie dla celoju Afrik. Vstretief ucxastili nai-velju Afrikju krainis, takak Nigeria, Jug-Afrik, Alzxeria, Tanzania, Ghana, Senegal, Uganda i Etiopia.
2005-11-12 Ukrainju prezident, gospic Viktor Juwxenko, dopuskil zxe privatizenie vo Ukrainia bil velju osxibka.
2005-11-12 Vo Jordanju glavn-grod Amman nacxil celo-Vsetju vstretie zvest-agentias.
2005-11-12 Rosju posolnik, gospic Igor Ivanov, priehal vof Iranju glavn-grod Tehran abi ugvoril Iranju guverie prinat novju plan otnosuo obogatenie uraniumuf.
2005-11-12 Sovbez Sodinju Narodifs podporil zaderzxenie bilju prezidenuf om Liberia, Charles Taylor.
2005-11-12 Vo Jug-Koreaju grod Pusan nacxil kazxd-rocxju vstretie om ATES. ATES, ili Azju Tihokeanju Ekonomju Sotrudie, es organizacia vostok-Azju krainifs, vklucxuo Rosia.
2005-11-12 Ziavijt zxe vo prezidentju izvolba vo Liberia vigral gospica Ellen Johnson-Sirleaf proti George Weah.
2005-11-11 Vo Afganzem, blizuo glavn-grod Kabul, doltreskil brem-letidlo tipuf IL-76. 8 cxenis ekipazxuf bili smertilju vklucxuo piat Rosianis, dva Ukrainianis i din Afganzemnik.
2005-11-11 Vo Jordania bili zaderzxilju okol 120 podozrenikis za ucxast vo pred-vcxeraju teror-aktis vo tri Ammanju hotelis..
2005-11-10 Novju Polakju perv-ministr, gospic Kazimierz Marcinkievicx, prosijt podpor ot malju Polakju polit-partas abi prezxil blizitsju dover-glos vo Polakju parlament.
2005-11-10 Serdju pasazxiris vo Jugju Afrik u vel-grod Johanesburg pozxarili prinaimensx 26 poezd-vozis usled gnev za opozdenies.
2005-11-10 USA-ju torg-deficit so celoju Vset podcxas prosxlju mesiac Septembr dosagil rekordju uroven 66 gigalion USD. Iz tot suma USA-ju torg-deficit so Cxina bil bolsx cxem 20 gigalion USD.
2005-11-10 Dva seba-bombnikis vzrivili seba vo sred Bagdaduf u restoran popularju so Irakju polcnikis. Tut teror-akt smertil prinaimesx 34 ludis.
2005-11-10 Serial bombifs ktor vcxera vzrivil vo Jordanju glavn-grod Amman smertil okol 70 i poranil bolsx cxem dva sto ludis. Vzrivis slucxili vo tri USA-ju hotelis vo sred Ammanuf.
2005-11-09 Francju ministr vnutrief oglosil zxe Francia bu izgonit vse zagrancnikis ktor ucxastili nedavnju buntis.
2005-11-09 Vzriv bombuf vo hotel vo Jordanju glavn-grod Amman, soglosuo so pervju raportis, smertil prinaimensx piat ludis.
2005-11-09 Sxes-tonaju Europsoiuzju Vener-zond bil dnes uspehuo gor-puskilju kof planet Vener. Vener-zond bil gor-puskilju iz kozmosdrom Baikonur na Rosju raket tipuf Soiuz-Fregat. Vener-zond "Venus Express" bu dosagit Venerju orbit posle piat-mesiacju put.
2005-11-09 Dnes ot-leteli vse sxes letidlos Francju voiskof tipuf Mirazx iz Tagxikia.
2005-11-09 Soglosuo so nai-novju statistik na Krimju polostrov smertost es dva raz visxjusx cxem rodimost. Ne tolk Krimju polostrov no celoju Rosia perezxivajt vazxnju demografju katastrof ktor grozijt Rosju narod, kultur i bezopasost.
2005-11-09 Seba-bombnik napadil polcju konvoi u Irakju grod Bakuba smertits siem ludis vklucxuo cxtir polcnikis.
2005-11-08 Dnes bil smertilju uzx dvaju advokat obronatsju Sadam Husain i jegoi spol-vinnikis pred Irakju sud.
2005-11-08 Cxinaju prezident gospic Hu Gxingtao priehal vof Britzem dla ofisju navestenie.
2005-11-08 Soglosuo so dokazis Italju zxurnalistis podcxas napadenie Irakju groduf el-Falugxa USA-ju voisko upotrebil hemju oruzxie, fosfor-bombis i napalm-podobju bombis tipuf MK-77.
2005-11-08 Soglosuo so Rumanju ministrie zagrancief, obdva Rosia i Rumania podporijut ne-razdelimost Moldaviaf.
2005-11-08 Peruju guverie vimagajt ot Cxile vidanie bilju Peruju prezidentuf, gospic Alberto Fuhimori (Fujimori), ktor bil vcxera zaderzxilju ot Interpol vo Cxileju glavn-grod Santiago. Peruju guverie obvinijt Fuhimori za podkupost.
2005-11-08 Ros-Ukrainju raket tipuf Zenit-3SL gor-nesil vof krug-zemlaju orbit Europju komunikacju satelit Inmarsat-4. Satelit bil gor-puskilju ot firma "Morju Vzlet" iz morju kozmosdrom vo Tihju Okean blizuo ekvator.
2005-11-08 Vcxera Rosju ministr zagrancief, gospic Sergei Lavrov, podtverdil zxe Rosia ne soglosijt so otdelenie Kosovof ot Serbia.
2005-11-08 Vo Australia bili zaderzxilju 17 teroristis ktor planili napadenies vnutr Australia. Soglosuo so Australju polcia podozrenikis planili nasilju Gxihad vo Australia, imali oruzxie i materia dla postroenie bombis.
2005-11-07 Rosju i USA-ju kozmosnautis, Valeri Tokarev i William McArthur, uspehuo soverhili piat i pol cxasju kozmos-prohodka u Mezxunarodju Kozmosju Stancia, MKS.
2005-11-07 Piat novju USA-ju voiakis bili obvinilju za zloupotrebenie Irakju zaklucxnikifs.
2005-11-07 Des-tisicxis Rosianis pomnili kazxd-rocxie Velju Oktobrju Revoluciaf.
2005-11-06 Podcxas navestenie Braziliaf, vo svoi recx prezident Gxorgx Busx vizval Latin-Amerikju krainis abi podporili demokratia. No Busx ne obiasnil kak dolzxbi Latin-Amerikju krainis podporit demokratia? Li oni dolzxbi napodobit Busxvoi "demokratia" i takak Busxvoi rezxim postroit siet tainju zaklucxilnas vo ktor oni bu zlo-upotrebit, mucxit i ubit politju zaklucxnikis?
2005-11-06 Mezxunarodju Sovetju i Kontrolju Komitet Sodinju Narodifs, MSKK (IAMB), ktor kontrolijt raztrat Irakju guverief oglosil zxe prinaimensx din USA-ju firma, Haliburton, dolzxbi vzad-platit Irakju guverie 208 milion USD ibo nadvisxili cena za din kontrakt.
2005-11-06 Posle vcxeraju napadenie turist-korabuf u Somalju breg, dnes Somalju bandnikis probili smertit vo Mogadisxu perehodju perv-ministr Somaliaf, gospic Ali Mohamed Gedi. Gedi prezxil no tri inju ludis bili smertilju i okol 20 poranilju. Somalia perezxivajt uzx 14 rocxis anarhiaf.
2005-11-06 Mocju krug-vitris nisxtovili neskolk grodis vo centrju USA, vo jugju cxast sxtatuf Indiana. Koncju cxislo zxertvas esxte ne es znalju no soglosuo so pervju raportis prinaimensx 17 ludis bili smertilju.
2005-11-06 Dnes slucxil vo Pakizemju cxast Kasxmiruf zemtrasenie silaf 6 gradusis Rihtersxkalaf. Usled dnesju zemtrasenie bili raportilju nikai zxertvas no cxislo Pakizemju zxertvas smertilju usled mocju zemtrasenie ktor slucxil om 8-ju Oktober uzx perevisxil 73 tisicx.
2005-11-06 Poskroz usilie Francju guverief spokoinit situacia, musulmnikju buntis vo Francia sxirijut. Prosxlju nocx bil do tper nai-nasilju nocx i tolk prosxlju nocx buntnikis pozxarili okol 1300 pasazxir vozis i neznalju cxislo budovis.
2005-11-06 Tut utro nacxil parlamentju izvolba vo Azerbia. 1541 kandidatnikis konkurijut om 125 parlamentju stulis.
2005-11-05 Velju turist-korab nesitsju bolsx cxem 300 pasazxiris i cxlenis ekipazxuf bil napadilju ot piratis u Somalju breg. Piratis ehali vo bistrju lodkas i bili oruzxilju so samostrelis i proti-tankju raket-granatis. Ekipazx turist-korabuf soverhil ot-gonit piratis upotrebits gromkju vibuh-podobju zvuk.
2005-11-05 Tisicxis USA-ju i Irakju voiakis nacxili novju ofenziv proti Irakju povstanikis vo zapadju Irak u Siurju granc.
2005-11-05 Vcxera tozx prodolgili i sxirili buntis vo Jugju Amerik. Vo Argentinju turist-grod Mar-del-Plata tisicxis buntnikis protestili proti Busxvoi navestenie i proti Busxvoi mezxunarodju politia.
2005-11-05 Musulmnikju buntis vo Francia razsxirili iz Parizx vof inju Francju grodis takak Strasburg, Rennes i Tuluz. Prosxlju nocx i tut utro bili pozxarilju prinaimensx 150 vozis i neznalju cxislo budovis.
2005-11-05 Politju proti-guverju buntis vo Etiopia razsxirili iz glavn-grod Adis-Ababa vof inju cxastis Etiopiaf. Vcxera bili cxtir ludis smertilju i dinnades poranilju.
2005-11-05 Dva novju slucxis ptakju gripuf u ludis bili oglosilju vo Indonezia.
2005-11-04 Prosxlju nocx podcxas buntis vo Parizxju predgrodis buntnikis pozxarili 520 pasazxir-vozis.
2005-11-04 Generalju Asemblia Sodinju Narodifs vizval dla peresmirie podcxas 20-ju Zimaju Olimpiad ktor bu slucxit vo Italju grod Turin ot 10-ju do 26-ju Februar 2006.
2005-11-04 Dnes pomnijt Izrael des rocxis ot smertenie bilju Izraelju perv-ministruf Jicak Rabin. Rabil bil zustrelilju ot mlodju  ultra-nacionalistju Judaistju ekstremnik Jigal Amir.
2005-11-04 Siuria nacxil svoi vlasnju sledstvie ubitief bilju Libanonju perv-ministruf Rafik Hariri. Siurju guverie podozrejt zxe Germanju sledstvitel naznacxilju ot Sodinju Narodis, gospic Detlev Mehlis, ne es obiektivju.
2005-11-04 Cxinaju kozmos-agentia planijt gor-puskenie tri kozmosnautis do rocx 2007, i plus pozd konstruktenie svoi vlasnju kozmos-stanciaf i navestenie Lunaf do rocx 2017.
2005-11-04 USA-ju kozmos-agentia NASA oglosil zxe bu sosredit svoi usilie i financju resursis om soverhenie postroenief Mezxunarodju Kozmosju Stanciaf, MKS, i dla konstruktenie novju zamen-vozuf za USA-ju sxatl. Novju zamen voz, takzvanju ekipazxju obsled-voz, bu perv upotrebitju dla navestenie Lunaf i plus pozd takak zamen-voz za sxatl.
2005-11-04 Poskroz bolsx cxem tisicx polcnikis vo Parizxju ulcas musulmnikju buntis vo Parizxju pred-grodis esxte krepkili i razsxirili. Prosxlju nocx pervju raz buntnikis upotrebili pistolis proti polcia i proti pozxar-gasitelis i napadili poezdis. Francju politnikis predlozxijut zabran izhoduf, ili voina-status, vo Parizxju pred-grodis i upotrebenie voiskof.
2005-11-04 Rosia dnes vnimajt Den Narodju Edinostuf usled svobodenie Moskvaf vo rocx 1612 ot Polakju okupacju voisko.
2005-11-03 Soglosuo so svidenies vcxeraju dol-treskenie USA-ju vrotletuf tipuf "AH-1W Super Cobra" u Irakju grod Ramadi bil pricxinilju ot povstanikju perestrelba. Obdva cxlenis ekipazxuf bili smertilju i visxili ofisju cxislo smertilju USA-ju voiakis vo Irakju voina om 2037 voiakis.
2005-11-03 USA-ju rezxim dnes oglosil zxe prezident Gxorgx Busx bu navestit Cxina mezx 19-ju i 21-ju Novembr. Tut cxtirak, ili zavtra, Busx bu navestit Argentinia gde jeg ocxekajut des-tisicxis protestnikis.
2005-11-03 Soglosuo so raport publikilju vo USA-ju gazet Vasxingtonju Post, USA imajt siet tainju zaklucxilnas prostrilju vo celoju Vset, vklucxuo vostokju Europ. Vo tot zaklucxilnas USA i USA-ju tainju sluzxbas voprosijut i mucxijut politju zaklucxnikis i teroristju podozrenikis. USA-ju guverie viprosbal gazet Vasxingtonju Post i TV-siet CNN abi ne publikili vo ktor krainis es tot tainju zaklucxilnas. Soglosuo so organizacia Zgled Ludju Pravos USA-ju tainju zaklucxilnas es vo Polakia i vo Rumania vo bilju Sovietsk voina-bazis. Nektor sleditelis podozrejut zxe USA-ju tainju zaklucxilnas i mucxilnas es tozx vo Madaria, Estonia i Latvia.
2005-11-03 Piatju krug peregvoris o jadroju situacia na Koreaju pol-ostrov bu startit 9-ju Novembr.
2005-11-03 Usled konc Ramadanuf Siurju prezident svobodil 190 polit-zaklucxnikis iz Siurju zaklucxilnas.
2005-11-03 Prosxlju nocx vo sever-vostokju pred-grodis Parizxuf vnovili musulmnikju buntis. Podcxas prosxlju siem nocxis nasilief vo Parizxju pred-grodis buntnikis pozxarili uzx 250 vozis.
2005-11-02 Usled nedostacx rekrutnikis Irakju voisko nacxil rekrutit starju voiakis iz bilju razpuskilju Sadamvoi voisko.
2005-11-02 Podcxas buntis vo Etiopju glavn-grod Adis-Ababa polcia zustrelil prinaimensx 23 cxlovekis.
2005-11-02 Solgosuo so ofisju cxislo zxertvas nedavnju zemtrasenief ktor bil oglosilju dnes, vo Pakizem bili smertilju bolsx cxem 73 tisicx cxlovekis i sto tisicxis ostatili bezdomoju.
2005-11-02 Usled kidanie slez-gazuf ot Francju polcia vof din Parizxju mecxet Parizxju buntis razsxirili vof dobavju pred-grodis. Buntifs ucxastijut perevazxuo Francju musulmnikis. Vo Francia domovijut do 10 proc ili bolsx cxem piat milion musulmnikis.
2005-11-01 Rosju prezident Vladimir Putin i jegoi svad-zxen Ludmila, podcxas ofisju navestenie Holandiaf kladili vienok u Holandju Narodju pamiatnek vo Amsterdam.
2005-11-01 Posle vcxeraju rezolucia Sovbezuf Sodinju Narodifs, dnes Irakju Sunitnikis vizvali Islamju Vset abi nedopuskil povtorenie Irakju scenapisuf vo Siuria.
2005-11-01 Prosxlju nocx prodolgili buntis vo Parizx. Buntis bili zapalilju posle elektrik-smertenie tri junosxis ktor bili gonitju ot polcia.
2005-11-01 Vo razlicxju cxastis Kanadaf bili naidilju pereletju ptakis infekcilju so smert-opasju tip H5N1 virus ptakju gripuf.
2005-11-01 Nainovju fotos ot Hubblevoi kozmos-teleskop pokazijut zxe planet Pluton popri satelit Cxaron imajt exte dva inju satelitis, perehoduo imenilju P1 i P2.
2005-10-31 Voz-bomb ktor vzrivil tut vecxer vo jug-Irakju vel-grod Basra smertil prinaimensx 20 i poranil bolsx cxem 50 ludis.
2005-10-31 Dva bombis vo razlicxju cxastis Irakuf dnes smertili sxes USA-ju voiakis. Tut mesiac bili smertilju vo Irak uzx 90 USA-ju voiakis.
2005-10-31 Bilju Polakju prezident, gospic Aleksander Kvasxnievski, oglosil svoi gotovost kandidatit dla funkcia gensek Sodinju Narodifs.
2005-10-31 Sovbez Sodinju Narodifs vo dnesju rezolucia viprosbajt ot Siuria polnju sotrudie vo sledstvie ubitief bilju Libanonju perv-ministruf Hariri.
2005-10-30 Prosxlju nocx bil vidimju iz Zemla ogromju proh-buria na Mars. Proh-buria bil vidimju rovnuo so malju diletantju privatju teleskopis.
2005-10-30 Cxislo zxertvas vcxeraju bomb-vzrivis vo Indju glavn-grod Nov-Delhi dosagil okol 60 smertilju i 210 poranilju ludis. Esxe ne es jasnju ktor grup es otvetju za tut teror-akt.
2005-10-30 India i Pakizem soglosili otkrit Kasxmirju granc abi mozx pomocit zxertvas nedavnju zemtrasenief.
2005-10-30 Usled tiskenie ot obitatelis Japonju ostrovuf Okinava, USA-ju guverie soglosil nizit cxislo USA-ju mor-voiakis vo USA-ju voina-baz na Okinava om 50 proc. USA esxte 60 rocxis posle voina imajt bolsx cxem 47 tisicx okupacju voiakis vo Japonia. I posle tut planitju i velm medlju nizenie, ktor bu slucxit podcxas sxes rocxis, vo Japonia bu ostatit esxte 40 tisicx USA-ju okupacju voiakis.
2005-10-30 Tut utro vo mnogju krainis slucxil zmen vremuf iz letoju vof zimaju (normalju) vrem. Zmen slucxil vklucxuo krainis Europsoiuzuf i Rosia. Vrem.
2005-10-30 Usled mensxenie podporuf USA-ju obitatelifs dla Busxvoi Irakju voina i usled visxenie USA-ju zxertvas vo tot voina Gxorgx Busx vcxera vizval USA-nikis dla terplivost.
2005-10-29 Izkoleanie pasazxir-poezduf u jug-Indju grod Valigonda, ktor es vo Indju sxtat Andra Pradesx, juguo ot Hiderabad, pricxinil smert prinaimensx 110 ludis i poranenie bolsx cxem 90 pasazxiris.
2005-10-29 Bomb ukrilju pod finikis na malju gruz-voz ktor vzrivil dnes vo Irakju rinok severuo ot grod Bakuba smertil prinaimensx 25 i poranil okol 40 ludis. Vo inju sudaris bili dnes smertilju tri USA-ju voiakis.
2005-10-29 Serial bombis ktor dnes vzrivili vo razlicxju cxastis Indju glavn-groduf Nov-Delhi smertil prinaimesx 55 ludis.
2005-10-28 Dnes bil piatju kazxd-rocxie ot gda ludis obitajut Mezxunarodju Kozmosju Stancia, MKS.
2005-10-27 Rosju kabinet odobril financenie novju planifs dla ekspanzenie Rosju kozmos-programuf. Soglosuo so novju 9-rocxju plan Rosia bu zaverhit konstruktenie novju Rosju kozmos-sxatluf Kliper ktor bu vazxit 14,5 tonas i ktor mozx gor-nesit sxes kozmosnautis. Rosia bu tozx gotovit bez-pilotju ekspedicia kof Marsju satelit Fobos dla sber otprobis iz Fobosju poverh. Ziavijt zxe dolg-vremuo Rosia planijt postroit kozmosju stancia na din iz dva Marsju satelitis: Fobos ili Deimos.
2005-10-27 Rosju brem-raket tipuf Kosmos-3M ktor startil tut utro iz Rosju kozmosdrom Plesetsk gor-nesil vof krug-zemlaju orbit odnak-razuo 8 sputnekis. Din Rosju sputnek i siem zagrancju sputnekis vklucxuo Iranju sputnek.
2005-10-27 Vcxeraju vzriv seba-bombnikuf vo sever-Izraelju grod Hadera smertil prinaimensx 5 i poranil 28 ludis. Vo Hadera domovijut mnoguo judaistis iz Slaviansk krainis. Usled tot vcxeraju vzriv Izrael dnes oglosil pomstju napadis vo Gaza i vo Zapadju Breg.
2005-10-27 Dnes bu slucxit vo Britzem verh-vstretie veditelis Europsoiuzuf podcxas ktor politnikis bu besedit o problemis pricxinilju dla Europsoiuz ot globalizenie.
2005-10-27 Usled pozxar vo Amsterdamju letisxtie "Schiphol" prinaimensx 11 ludis bili smertilju i 15 poranilju. Bolsxost ili vse zxertvas bili zagrancju zaklucxnikis ocxekatsju otvozenie iz Holandia.
2005-10-27 Prinaimensx 13 cxlovekis bili smertilju usled zaval domuf vo grod Kanpur vo Indju sxtat Utar-Pradesx.
2005-10-27 Soglosuo so USA-ju podporitelis ludju pravos, vo Irak i vo Afganzem umirali prinaimensx 44 zaklucxnikis usled mucxenie ot USA-ju mucxitelis podcxas voprosenie.
2005-10-26 Gvornik om Rosju ministrie zagrancief podcxas navestenie Izraeluf oglosil zxe Rosia bu zablokit USA-ju usilie sankcit Siuria usled "nedostacxju" sotrudie Siuriaf vo sledstvie ubitief om bilju Libanonju perv-ministr Hariri.
2005-10-26 Dla ludis smert-opasju H5N1 virus ptakju gripuf bil naidilju tozx vo Horvatia.
2005-10-25 Ofisju cxislo smertilju USA-ju voiakis podcxas Irakju voina uzx perevisxil dva tisicx. Ne-ofisju cxislo es mnog visxjusx.
2005-10-25 U vostokju breg Venezueluf pod Karibju morie slucxil tut utro zemtrasenie silaf 5,2 gradusis Rihtersxkalaf.
2005-10-25 Vzriv voz-bombuf vo Irakju Kurdia vo grod Suleimania ktor vzrivil tut utro u administracju dom smertil prinaimensx 9 ludis.
2005-10-25 Usled uragan Vilma sxes milion obitatelis Floridaf ostatili bez elektrik. Esxte ne znalju cxislo ludis bili smertilju ili poranilju.
2005-10-24 Na Ekuadorju Ostrovis Galapagos vzrivil dnes vulkan Siera Negra.
2005-10-24 Neskolk bombis ktor vzrivili dnes vo sred Bagdaduf smertili prinaimensx 17 ludis.
2005-10-24 Argentinju peronist, gospica Kristina Kirhner, svad-zxen Argentinju prezidentuf Nestor Kirhner, vigral stul vo vcxeraju Argentinju parlamentju izvolbas. Tut vigra podtverdijt podpor Argentinju ludis dla politia prezidentuf Nestor Kirhner.
2005-10-24 Dva tritinkis Brazilnikis vo vcxeraju referendum otvergili novju zakon ktor bilbi zabranil prodazx pistolis. Poskroz 36 tisicx ludis ktor es zustrelilju vo Brazilia kazxd rocx Brazilnikis cxutijut zxe potrebijut pistolis dla ohrona proti zlocxinitelis ktor poskroz tut novju zakon mozxbi zakupit oruzxie i napadit bez-oruzxilju obitatelis.
2005-10-24 Ohrona zagrancju posol-domifs vo Bosnia bil visxilju posle zaderzxenie dva muzxis ktor bili obvinilju zxe planili seba-bombenies.
2005-10-24 Posle slabenie vof kategoria 2 buria, uragan Vilma nad zapadju Kuba vnov silil vof kategoria 3 hurikan. Kubaju guverie evakuacil 600 tisicx ludis iz zapadju cxast Kubas. Cxislo zxertvas uraganuf vo Kuba esxte ne bil oglosilju. Tper uragan Vilma dvigajt kof jug-zapadju breg Floridaf. Floridaju guvernik, Gxeb Busx, brat om USA-ju prezident Gxorgx Busx, vizval obitatelis om nizju ostrovis u jug-zapadju Florida, takzvanju "Florida Keys", abi tper otidili. Cxinovnikis ocxekajut do 4 metris visxju uragan-cunamis vo Floridaju primorie usled uragan Vilma.
2005-10-24 Vo vcxeraju Polakju prezidentju izvolba vigral Leh Kacxinski ktor polucxil 54,47 proc glosifs proti Donald Tusk ktor polucxil 45,52 proc glosifs. Leh Kacxinski bu Polakju prezident podcxas sledju piat rocxis. Polakju patriotis pogledijut bez-pobeditsju Donald Tusk takak marionetnik Vasxingtonuf i Bruseluf.
2005-10-23 Usled razlicxju teror-aktis dnes bili vo Irak 12 ludis smertilju i okol 30 poranilju.
2005-10-23 Dnes slucxijt vo Polakia dvaju krug prezidentju izvolbaf. Dnesju izvolbaf ucxastijut tolk dva veditsju kandidatis iz pervju krug izvolbaf, Leh Kacxinski i Donald Tusk. Polakia imajt 30 milion 200 tisicx registrilju izvolitelis.
2005-10-23 Tut utro iscxezil Nigerju pasazxir letidlo tipuf Boeing 737-200 nesitsju 111 pasazxiris i 6 cxlenis ekipazxuf. Plus pozd doltreskilju letidlo bil naidilju okol 50 km ot Nigerju glavn-grod Lagos. Soglosuo so raportis vse ludis na palub bili smertilju vklucxuo neskolk visxju Nigerju cxinovnikis.
2005-10-22 Prosxlju tizxden cen neftuf vo mezxunarodju birzas vnov nizil pod uroven 60 USD za bocxka.
2005-10-21 Vo Britzem umiral papuga usled ptakju grip. To es pervju raportilju slucx ptakju gripuf vo Britzem.
2005-10-21 Uragan Vilma dnes udaril Meksikju Jukatanju polostrov. Vilma es tper kategoria 4 hurikan.
2005-10-20 Usled povstanie zaklucxnikifs vo zaklucxilna vo Kirgizju grod Moldavanovka bili smertilju cxtir ludis.
2005-10-20 Busxvoi USA-ju rezxim obvinil guveries om Siuria i om Iran za podpopor oruzxilju povstanief vo Irak.
2005-10-20 Nedavnuo obnazxilju video-tasmas pokazijut zxe USA-ju voiakis vo Afganzem publikuo pozxarili telos talibannikifs. Palenie telos es proti musulmju vera.
2005-10-20 Cxinovnikis vo Florida, Kuba i Meksik prikazili evakuacia usled blizitsju mega-uragan Vilma. Vilma bil historuo nai-mocju uragan vo Atlantju oblast ktor podcxas prosxlju cxasis slabjuvil iz kategoria 5 vof kategoria 4 hurikan.
2005-10-19 Ziavijt zxe velm silaju uragan kategoriaf 5, uragan Vilma, ktor es tper mezx Kuba i Jukatanju pol-ostrov bu dnes ili zavtra udarit centrju Amerik. Vo ocx uraganuf Vilma nauknikis merili rekorduo nizju tiskenie 884 milibar.
2005-10-19 Dnes nacxil vo Bagdad teatrju proces proti bilju Irakju dikatornik i prezident Sadam Husain i jegoi pomocnikis. Sudenie es organizilju i financilju ot USA-ju okupacju voisko ktor proti-zakonuo napadil Irak i dolvergil toi prezident.
2005-10-19 Francju polcia zaderzxil neskolk cxlenis kontraband-grupuf ktor kradil i kontrabandil dla prodazx slaviansk detes iz Bulgaria vof Francia i vof inju krainis.
2005-10-17 Tut utro uspehuo pristanil Cxinaju sputnek nesitsju dva kozmosnautis ktor bili vo krug-Zemlaju orbit piat den.
2005-10-16 Dva bombis ktor vzrivili vcxera vo proda-centr vo zapad-Iranju grod Ahvaz smertili piat i poranili 95 ludis. Iranju autoritet obvinil Britzem za tut teror-akt. Iranju grod Ahvaz es vo provincia Huzestan ktor es u cxast Irakuf okupacilju ot Britzemju voisko. Iranju provincia Huzestan es ekonomuo naivazxnju oblast Iranuf.
2005-10-16 Usled povstanie zaklucxnikifs vo Argentinju grod Madgalena 17 ludis utratili zxizn. Grod Magdalena es 120 km juguo ot Buenos-Aires. Povstanief ucxastili okol 200 zaklucxnikis.
2005-10-16 Soglosuo so ofisju oglosenie Pentagonuf vcxera bli vo Irak smertilju piat USA-ju voiakis usled vzriv udorogju bombuf.
2005-10-16 Dva bombis ktor vzrivili vcxera vo proda-centr vo zapad-Iranju grod Ahvaz smertili 4 i poranili do 90 ludis. Iranju autoritet obvinil Britzem za tut teror-akt. Ahvaz es blizuo granc so Irakuf ktor es okupacilju ot Britzemju voisko.
2005-10-16 Podcxas dnesju proti-teroristju voina-igras, Indra-2005, mezx Rosju i Indju voisko vo India slucxili dva mensxju avarias. Voina-igras ucxastijut tozx Rosju i Indju ministris obronaf, Sergei Ivanov i Pranab Mukergxi.
2005-10-16 Tut utro vo Pakizemju cxast Kasxmiruf, posle prinesenie pomocuf dla zxertvas zemtrasenief, doltreskil brem-vrotlet tipuf Mi-17 smertits vse sxes cxenis ekipazxuf.
2005-10-15 Nauknikis podtverdili zxe ptakis ktor bili nedavno naidilju miortvju vo Rumania bili smertilju ot odnakju smertju virus ktor nedavnuo pricxinil epidemia ptakju gripuf vo Azia i smertil neskolk duzinas cxlovekis.
2005-10-15 Obitatelis jug-Rosju groduf Nalcxik i celoju oblastufs Kabardino-Balkaria dnes vnimajut den zxalenief za 36 zxertvas nedavnju teroristju napadenief. Soglosuo so ofisju oglosenies napadenief ucxastili priblizuo 130 teroristis. Prinaimensx 90 teroristis bili smertilju i bolsx cxem 30 zaderzxilju.
2005-10-15 Pakizemju guverie tper dumajt zxe okol 38 tisicx ludis bili smertilju vo Pakizem usled nedavnju zemtrasenie vo jugju Azia. Vo severju India bili smertilju prinaimensx 1400 ludis. Soglosuo so tut obgodas polnju cxislo zxertvas tut zemtrasenief es okol 40 tisicx.
2005-10-15 Tut utro nacxil vo Irak referendum o prinatie novju Irakju konstituciaf. Poskroz strogju bezopasost sleditelis ocxekajut mnoguo nasilief.
2005-10-14 Ukrainia pererivil usvoienie Ukrainju detes ot zagrancnikis ibo takai usvoienies bistrjuvijut vimiranie Ukrainju naroduf.
2005-10-14 Soglosuo so ofisju oglosenies Rosju guverief vse Cxecxnju teroristis ktor vcxera napadili Nalcxik bili smertilju i onivoi zalozxnikis bili svobodilju. Usled tut teror-akt bili smertilju okol 85 ludis.
2005-10-13 Tut utro slucxil zemtrasenie silaf 5,8 gradusis Rihtersxkalaf vo Papua-Novgvinea. Do tper bili raportilju nikai zxertvas.
2005-10-13 Tut den neskolk grupis Cxecxnju teroristis napadili polc-domis, ofisis, letisxtie i guver-domis vo jug-Rosju grod Nalcxik ktor es priblizuo 100 km ot Beslan. Soglosuo so pervju raportis napadenief ucxastili mezx 150 i 300 teroristis i ziavijt zxe teroristis poimali neznalju cxislo zalozxnikifs. Rosju prezident Vladimir Putin prikazil Rosju voisko obkrugit i zapecxatit celoju grod Nalcxik i obecxal ze nikai terorist bu ubegit zxiznju.
2005-10-13 Vcxeraju razgvoris mezx Cxina i USA o bistruo rastitsju import Cxinaju tekstiluf vof USA ne-uspehili.
2005-10-12 Dnes vnov seba-bombnik smertil 30 i poranil 40 ludis blizuo Irakju grod Tal-Afar u polcju rekrutisxtie.
2005-10-12 Siurju ministr vnutrief, gospic Ghazi Kanaan, dnes seba-smertil vo svoi ofis vo Damask. Gospic Kanaan bil otvetju za bezopasost vo Libanon podcxas prosxlju rocxis i es podozrelju za spolvinost vo smertenie bilju Libanonju perv-ministruf, gospic Hariri.
2005-10-12 Dogvor mezx glavnju Irakju Sxiitnikju i Sunitnikju grupis mozxbi prinesit podpor dla blizitsju glosenie o novju Irakju konstitucia.
2005-10-12 Vcxera Kirgizju prezident, gospic Kurmanbek Bakiev, vstretil so USA-ju ministr zagrancief, Kondoliza Rais. Bakiev pozvolil USA-ju voisko upotrebit Kirgizju voina-baz.
2005-10-12 Rosju ministr zagrancief, gospic Sergei Lavrov, oglosil zxe Rosia ne planijt vstupit ni v Europsoiuz ni v NATO no zxe bu sotrudit so obdva organizacias.
2005-10-12 Dnes Cxina gor-puskil sputnek nesitsju dva Cxinaju kozmosnautis iz kozmosdrom vo pustinia vo sever-zapadju Cxina.
2005-10-11 Neskolk voz-bombis ktor dnes vzrivili vo Irak smertili duzinas. 30 ludis bili smertilju usled vzriv bombuf vo Tal-Afarju rinok i prinaimensx 20 cxlovekis bili smertilju usled vzriv bombuf u benzin-pompa vo zapadju cxast Bagdaduf.
2005-10-11 Soiuz raket nesitsju dva kozmosnautis i 1 mega-dolarnik, 60-rocxju gospic Gregory Olsen, uspehuo pristanil tut utro vo Kazahzem posle navestenie Mezxunarodju Kozmosju Stanciaf, MKS.
2005-10-11 Dnes Japonju inzxeneris uspehuo testili model nad-zvukju letidlof vo Australju pustinia.
2005-10-11 Dva Germanju polit-partas ktor vigrali naibolsx glosis vo nedavnju parlamentju izvolba, SPD i CDU dnes oglosili zxe gospica Angela Merkel bu sledju kancler Germaniaf.
2005-10-11 Usled epidemia holeraf vo vostokju Cxina zabolezili pocxti 160 cxlovekis.
2005-10-10 Soglosuo so ofisju raportis vo vcxeraju pervju krug Polakju prezidentju izvolba Donald Tusk polucxil 38 proc i Leh Kacxinski 32 proc glosifs. Dvaju krug prezidentju izvolbaf bu slucxit posle dva tizxdenis. Dla vigra prezidentju kandidatnik dolzx polucxit bolsx cxem 50 proc glosifs.
2005-10-09 Nainovju obgodas cxislo zxertvas vcxeraju zemtrasenief vo jugju Azia dosagijut 32 tisicx ludis. Naibolsx zxertvas es vo Pakizemju cxast Kasxmiruf. Cxislo poranilju ludis uzx perevisxil 40 tisicx.
2005-10-09 Posle Rumania dnes tozx Turcju autoritet izolil i karantinil Turcju malgrod Balikesxir vo zapadju Turcia usled naidenie ptakis smertilju ot ptakju grip. Soglosuo so nektor raportis do dva tisicx ptakis umirali vo tot Turcju malgrod usled ptakju grip.
2005-10-09 Tut utro Afganzemju seba-bombnik vo Kandahar taranil svoi voz-bomb vof voz nesitsju Britzemju voiakis, poranits cxtir.
2005-10-09 Dnes slucxijt vo Polakia prezidentju izvolba. Bilju popularju prezident Kvasxnievski usled dva srocxis uzx ne mozx kandidatit. Vo dnesju izvolba dva veditsju kandidatis es Leh Kacxinski i Donald Tusk. Soglosuo so sleditelis obdva veditsju kandidatis es velm konservatju.
2005-10-09 Nainovju obgodas cxislo zxertvas vcxeraju zemtrasenief vo jugju Azia dosagijut 20 tisicx ludis. Naibolsx zxertvas es vo Pakizemju cxast Kasxmiruf. Cxislo poranilju uzx perevisxil 40 tisicx.
2005-10-09 Vo Guatemalaju malgrod Panabah, vo ktor domovili cxtir tisicx ludis, prinaimensx 800 obitatelis bili podgrobilju pod do cxtir metris glubinju bolot-lavin pricxinilju ot potocxju dozxdis.
2005-10-08 Rumanju autoritet izolil i karantinil malju malgrod u Dunavju reka-konc blizuo Cxernju Morie ibo tamgde naidili tri ptakis smertilju ot ptakju grip.
2005-10-08 Cxislo zxertvas prodolgitsju bolot-lavinis, potopis i potocxju dozxdis pricxinilju ot nedavnju uragan Stan vo sredju Amerik visxijt. Vo Guatemala cxislo zxertvas uzx perevisxil 1400 ludis.
2005-10-08 Ofisju cxislo smertilju USA-ju voiakifs vo Irak dosagil 1953 posle vcxeraju smertenie sxes USA-ju voiakis. Soglosuo so sleditelis realju, neofisju cxislo smertilju USA-ju voiakis vo Irakju voina es mnog bolsxju.
2005-10-08 Europsoiuzju sputnek Cryosat bil gorpuskilju tut utro iz Rosju kozmosdrom. Cryosat bu zgledit obsredju zmenis vo Arktik i vo Antarktik.
2005-10-08 Zemtrasenie silaf 7,6 gradusis Rihtersxkalaf trasil tut utro Pakizem, India i Afganzem. Epicentr zemtrasenief bil priblizuo 80 km sever-zapaduo ot Pakizemju glavn-grod Islamabad. Soglosuo so pervju raportis cxislo zxertvas uzx perevisxil dva tisicx ludis no sleditelis ocxekajut zxe cxislo zxertvas bu bistruo visxit.
2005-10-07 Prodolgitsju bolot-lavinis, potopis i potocxju dozxdis visxili cxislo zxertvas nedavnju uraganuf Stan vo sredju Amerik nad 230 ludis.
2005-10-06 Seba-bombnik vzrivil svoi voz u Irakju Ministrie Neftuf vo Bagdad smertits 10 i poranits 8 ludis.
2005-10-06 USA obkradil Uzbekia om 23 milion USD ibo vcxera USA-ju senat resxil zxe USA ne bu platit Uzbekia obecxalju i dogvorilju 23 milion USD za upotrebenie Uzbekju voina-bazuf K-2 ot rocx 2001.
2005-10-06 Bolsx cxem 11 tisicx domifs ostatili bez elektrik vo neskolk USA-ju sxtatis usled neocxekalju sneg-buria vo oblast krug Montana.
2005-10-05 Tri civilnikis bili smertilju vo Lagos usled perestrelba mezx Nigerju polcia i Nigerju voisko.
2005-10-05 Britzemju guverie obvinil Iran zxe es otvetju za smertenie 8 Britzemju voiakis vo Irak tut rocx.
2005-10-05 Uragan Rita ktor nedavnuo udaril Teksas i Luiziana nisxtovil ili vredil 63 neft-platformis vo Meksikju Zaliv.
2005-10-04 Soglosuo so ofisju Cxinaju raportis nedavnju uragan Lunvan otplovil 59 voiakis.
2005-10-04 Tut den Irakju povstanikis smertili piat USA-ju voiakis. Cxislo smertilju USA-ju voiakifs vo Irak uzx dosagil 1944.
2005-10-04 Dnes nacxil vo London verh-vstretie mezx Rosia i Europsoiuz. Vstretief ucxastijt Rosju prezident Vladimir Putin i veditsju politnikis Europsoiuzuf.
2005-10-04 Viedna-bazilju proti-Slaviansk medialju organizacia, JVEMO (SEEMO), financilju i kontrolitju ot mezxunarodju medialju manipulnikis, stoianuo napadijt nezavisju slaviansk guveries i institutis. Na primer dnes JVEMO napadil Macedonju guverie za zaderzxenie Albanju zxurnalistuf ktor sotrudil so Albanju teroristis vo Macedonia.
2005-10-04 Sxveicaria kriklivuo narusxil svoi dolguo simulilju neutralost skroz soglosenie vidat bilju Rosju ministr jadroju energiaf, Jevgeni Adamov, vof USA. USA planijt mucxit Adamov takak mucxijut zaklucxnikis vo Guantanamo abi polucxili Rosju jadroju tainostis.
2005-10-04 Vo Francia nacxil den haosuf usled masaju straikis publikju sluzxnikifs.
2005-10-04 Priblizou 40 ludis tonuli vo Sred-Amerik usled potocxju dozxdis i potopis pricxinilju ot nedavnju uragan Stan.
2005-10-03 Start pervju Europju brem-raketuf tipuf ATB ko Mezxunarodju Kozmosju Stanciaf bil otrocxilju.
2005-10-03 Usled sotreskenie dva autobusifs vo jugju Tagxikzem bili smertilju 21 ludis. Vse zxertvas bili pozxarilju vo din autobus ktor perekidal posle sotreskenie.
2005-10-03 Panik-beg piat tisicx ucxastnikifs koncertuf vo Jugju Korea smertil prinaimensx 11 i poranil 50 ludis.
2005-10-03 Soiuz raket nesitsju dva kozmosnautis i 1 mega-dolarnik, 60-rocxju gospic Gregory Olsen, uspehuo pristanil tut utro u Mezxunarodju Kozmosju Stancia, MKS.
2005-10-03 Usled avaria poezduf vo sredju India prinaimensx dvanades ludis bili smertilju i bolsx cxem sto poranilju.
2005-10-03 Vo USA-ju sxtat Nov-Jork perekidal pasazxir-lodka smertits 21 ludis.
2005-10-02 Astronomnikis ktor nedavnuo uziavili takzvanju desju planet Sunce-sistemuf, planet Xena, vcxera oglosili zxe planet Xena imajt svoi satelit. Soglosuo so uziavitelis planet Xena es plus velju cxem Pluton i es polozxilju vnutr Kuiper-zona pozad planet Neptun.
2005-10-02 Jug-vostokju Cxinaju provincia Fugxian udaril dnes smert-opasju uragan Lunvan. Autoritet evakuacil bolsx cxem 300 tisicx ludis. Vcxera uragan Lunvan udaril Taivan smertits prinaimensx din cxlovek.
2005-10-02 Gruzinju prezident Mihail Saakasxvili dnes oglosil zxe Gruzinia privitajt visxenie Rosju kapitaluf i investenief vo Gruzinia.
2005-10-02 Dnesju aktivacia i vzriv Salvadorju vulkanuf Santa-Ana smertil prinaimensx dva ludis i neskolk ludis es iscxezilju.
2005-10-01 Serial bombifs vzrivil dnes na Indonezju ostrov Bali. Soglosuo so pervrju raportis prinaimensx 24 ludis bili smertilju i pocxti sto poranilju. Ziavijt zxe bolsxost zxertvas bili zagrancju turistis.
2005-10-01 Tut utro bil gor-puskilju, iz Rosju kozmos-centr Baikonur, Soiuz raket nesitsju popri din Rosju kozmosnaut Valeri Tokarev i USA-ju kozmosnaut William McArthur tozx mega-dolarnikju platitsju nauknik i zakaznik, 60-rocxju gospic Gregory Olsen. Olsen treniril dva rocxis vo Rosia dla tut mision i platil za ucxastie dvades milion USD.
2005-09-30 Cen neftuf vnov dosagil vo Nov-Jorkju birza uroven 66,79 USD za bocxka.
2005-09-30 Rosju Atomju pod-lodka "Sviatju Georg Pobednesitel" uspehuo gor-puskil mezx-kontinentju raket tipuf RSM-50 iz Ohot Morie.
2005-09-30 Usled dnesju vzriv voz-bobmuf vo zelen-rinok vo Irakju grod Hila, juguo ot Bagdad, des ludis bili smertilju i duzinas poranilju.
2005-09-30 Cxislo Vietnamju zxertvas uraganuf Damrei ktor prosxlju tizxden udaril jugju Cxina i severju Vietnam tper dosagil 50. Bolsxost zxertvas tonuli usled blesk-potopis.
2005-09-30 Cxinovnik Sodinju Narodifs, Dr David Nabarro, ostrozxijt zxe pandemia ptak-gripuf mozxbi smertit do 150 milion ludis.
2005-09-30 Serial voz-bombifs ktor vzrivili vcxera vecxer podcxas 10 minutis vo razlicxju cxastis groduf Balad, severuo ot Bagdad, smertil 102 i poranil bolsx cxem 140 ludis.
2005-09-29 Espanju grod-enklav vo severju Afrik "Ceuta" es oblezxilju ot tisicxis cxern-afrikju azilnikis ktor stoianuo probijut perelazit ograd.
2005-09-29 Dnes Rosju firma Gazprom zakupil Sibneft za trinades gigalion USD. Tut torgovju sodinenie es naivelju vo Rosju histor. Posle razkradenie Rosiaf ot takzvanju oligarhnikis podcxas Jelcinvoi era Putinvoi guverie probijt vnov-polucxit kontrol Rosju prirodju resursifs.
2005-09-29 Bomb ktor vzrivil tut utro vo Sxiitnikju sviatju grod Al-Nagxaf, juguo ot Bagdad, smertil prinaimensx sxes i poranil 8 cxlovekis.
2005-09-28 Seba-bombnik vo Irakju grod Al-Tafar smertil prinaimensx piat i poranil 25 ludis.
2005-09-28 Soglosuo so nai-novju izsledenie Arktikju led es iscxezitsju velm bistruo i oblast pokritju ot Arktikju led mensxil kazxdju rocx podcxas cxtir posledju rocxis.
2005-09-28 Dnes seba-bombnik vzrivil u voina-baz vo Afganzemju glavn-grod Kabul smertits prinaimensx dvanades ludis.
2005-09-27 Vo jugju Irak bili dnes naidilju telos dva-des-dva Irakju muzxifs ktor bili soviazilju i zustrelilju vo glovuf.
2005-09-27 Irakju marionetju rezxim utverdijt zxe smertili vazxnju agentnik al-Kaidaf vo Bagdad, terorist Abu Azzam.
2005-09-27 Mocju uragan Damrei udaril jugju Cxina i severju Vietnam. Uragan Damrei smertil prinaimensx trinades ludis vo jugju Cxina i prinudil evakuacia tri-sto-tisicx obitatelis severju Vietnamuf. Uraganis vo vostokju Azia imenijut Taifunis i vo Atant-okean imenijut Hurikanis no obdva es odnakju fenomen.
2005-09-27 Poskroz simulenie priatelostuf, Busxvoi rezxim prodolgijt zablokenie vstupuf om Rosia vof Vsetju Torgju Organizacia. Rosju ministr razvitief, gospic German Gref, dnes oglosil zxe USA prodolgijt delat problemis.
2005-09-27 Prosxlju nocx mocju zemtrasenie silaf 7,5 gradusis Rihtersxkalaf udaril severju Peru smertits prinaimensx din cxlovek.
2005-09-26 Vcxera Rosju tenisnica, Maria Kirilenko, pobedil vo Pekinju tenis-turnir.
2005-09-26 Prosxlju nocx Izrael prodolgil obstrelanie Gazaf upotrebits raketis. Cxislo zxertvas esxte ne es znalju usled tut napadenie no znacxju cxast Gazaf bil pozbavilju om elektrik.
2005-09-25 Vcxera slucxil vo London masaju demonstracia proti ucxast Britzemju voiakifs vo Irak. Demonstritelis nesili sloganis i nadpisis takak: "Busx = naivelju terorist", i podobuo.
2005-09-25 Tut-utroju vzriv gazuf vo kvartir-dom vo Ukrainju glavn-grod Kiev smertil din cxlovek i poranil piat. Bolsx cxem 10 rodzinis ostatili bez kvartir.
2005-09-25 USA-ju voiskoju brem-vrotlet tipuf CH-47 Cxinook (sxinuk) doltreskil vo jug-vostokju Afganzem smertits piat cxlenis ekipazxuf. Tut tip vrotletuf es znalju usled dva velju vozduh-gvintis i mozx nesit neskolk duzinas voiakis.
2005-09-25 Poskroz slabjuvenie uraganuf Rita vof kategoria 1 buria, Rita zatopil dva cxasti Nov-Orleanuf i pozbavil pol milion Teksasnikifs elektrik. Uragan Rita udaril tozx Sred-Amerikju krainis ktor raportijut prinaimensx tri smertilju zxertvas i duzinas poranilju. Cxrez-obicxju status prodolgijt vo Kostarika, Guatemala, Elsalvador i Panama.
2005-09-24 Uragan Rita bil dolklasifilju iz kategoria piat vof kategoria tri buria. Sleditelis ocxekajut zxe ocx uraganuf bu udarit USA-ju breg blizuo vzaimnju granc sxtatifs Luiziana i Teksas.
2005-09-24 Dnes Izraelju voisko neskolk raz napadil Gaza smertits prinaimensx cxtir Palestinianis.
2005-09-24 Usled blizitsju uragan Rita, USA perezxivajt naivelju evakuacia vo svoi histor. Pocxti tri milion ludis evakuacili jugju primorju oblastis om USA. Podcxas vcxeraju evakuacia autobus nesitjsu bolezju i starju pacientis vzrivil i pozxaril, smertits 24 ludis. Vcxera barieris krug Nov-Orlean vnov bili razrvalju i voda vnov tecxijt vof Nov-Orlean zatopitsju neskolk grod-blokis.
2005-09-23 Rosju sud otvergil nai-novju apelacia om oligarhnik Hodorovskij i izgonil din iz jego "advokatis" ktor imajt nikaj licencia advokatit vo Rosia. Rosju ili inju zagrancju advokatis tozx ne mozx advokatit vo USA ili vo inju krainis bez licencia.
2005-09-23 Uragan Rita blizijt jugju breg om USA, i bu udarit glavnuo sxtatis Teksas i Luiziana.Poskroz masaju evakuacia sleditelis ocxekajut mnogju zxertvas.
2005-09-23 USA-ju nauknikis vnov ozxivili sobak ktor bil tri cxasis vo klinikju smert. Podcxas status klinikju smertuf telo sobakuf bil holodilju na siem gradusis Celsius.
2005-09-22 Uragan Rita tut utro siljuvil vof kategoria 5 hurikan i plus pozd vnov slabjuvil vof kategoria 4. Tut uragan es historuo triju naisilaju uragan vo Karibia.
2005-09-21 Podcxas prosxlju  dva den 9 USA-ju grodnikis, vklucxuo piat voiakis, bili smertilju vo Irak.
2005-09-21 Soglosuo so Indonezju guverie vo Indonezia nacxil epidemia ptakju gripuf ktor uzx smertil neskolk ludis.
2005-09-21 Tropik-buria Rita siljuvil i statil uragan i tper blizijt USA-ju sxtatis Teksas i Luisiana. Teksasju autoritet prikazil evakuacia primorju oblastis. Usled tut uragan cen neftuf vo mezxunarodju birzas vnov visxil.
2005-09-21 Soglosuo so Britzemju okupacju voisko vo Irak, povstanikis pronikali Irakju polcia.
2005-09-20 Usled blizitsju tropikju buria Rita autoritet nacxil evakuacit ludis iz USA-ju sxtat Florida.
2005-09-19 Posle dva Briztemnju tainju agentnikis bili zaderzxilju ot Irakju polcia vo jug-Irakju grod Basra, Britzemju voisko upotrebits tankis i brutalju sila otnesil agentnikis iz Irakju zaklucxilna. Upotrebenie Britzemju voiskof proti Irakju polcia zapalil proti-Britju protestis.
2005-09-19 USA-ju kozmos-agentia NASA obnazxil plan gor-puskit cxtir kozmosnautis na Lunaf do rocx 2018.
2005-09-19 Tut den slucxil vo Ukrainju glavn-grod Kiev vstretie mezx prezident Juwxenko i veditel Ukrainju politju opoziciaf, gospic Janukovicx.
2005-09-19 Dnes Irakju povstanikis vzrivili dva vozis blizuo polcju stancias vo Bagdadju oblast, smertits prinaimensx 10 ludis.
2005-09-19 Grozba pandemiaf ptakju gripuf ziavijt ocxvidju, oglosil glovnik Vsetju Organizaciaf Zdrovief, VOZ, gospic Li Cxon Uk.
2005-09-18 Soglosuo so meteolognikis podcxas posledju piatnades rocxis silaju uraganis statili plus cxastoju. Odnakvremuo tut rocx ozon-dira nad Antarktia dosagil rekordju velost.
2005-09-18 Pervju rezultis Germanju izvolbaf ukazijut zxe polit-parta om Angela Merkel tesnuo vigral parlamentju izvolba polucxits priblizuo 35 proc glosifs.
2005-09-18 Usled avaria Japonju voiskoju vrotletuf na ostrov Kiusxu dva pilotis bili poranilju.
2005-09-18 Soglosuo so prognozis, Cxinaju ekonomia ktor rastil so sred-normalju bistrost 9,5 proc podcxas prosxlju 20 rocxis, bu prodolgijt svoi bistrju rastenie i skor bu predgonit vse Europju ekonomias .
2005-09-18 Tut den so visxju ucxast izvolitelifs slucxijt vo Germania dolguo ocxekalju i napruzxju parlamentju izvolba vo ktor konkurijt kancler Gerhard Sxroder proti USA-ju marionetnica Angela Merkel.
2005-09-18 Britzemju rezxim, ktor usled napadenie Irakuf ucxinil sxtatju terorizm, napadil vcxeraju recx Iranju prezidentuf, gospic Mahmud Ahmadinegxad, pred Generaju Asemblia Sodinju Narodifs. Vo jegoi recx Ahmadinegxad obvinil USA i Britzem za sxtatju terorizm i za jadroju aparteid.
2005-09-18 Prosxlju nocx vo Grecju glavn-grod Aten slucxili nasilju sudaris mezx nov-fasxistis i anarhnikis.
2005-09-18 Dnes nacxil parlamentju izvolba tozx vo Afganzem poskroz prodolgitsju nasilie i napadenies ot bilju talibanistis.
2005-09-17 Dnes Iranju prezident, gospic Mahmud Ahmadinegxad, recxil pred Generaju Asemblia Sodinju Narodifs. Vo svoi recx Ahmadinegxad obvinil USA za sxtatju terorizm i za jadroju aparteid.
2005-09-17 Vzriv voz-bombuf vo Nahravanju rinok, vostokuo ot Bagdad, smertil prinaimensx 30 i poranil okol 38 ludis.
2005-09-17 Soglosuo so mnoguo raportis i dokazis popri USA-ju tainju sluzxbas tozx takzvanju oligarhnik i obkraditel Rosiaf, Boris Berezovski, so-financil Juwxenkovoi izvolbaju kampan i oranzxju perevrot. No Juwxenko prodolgijt otpirat takai obvinenies. LINK
2005-09-16 Dnes vstretili Vladimir Putin i Gxorgx Busx uzx triju raz i imali spolju presa-konferencia simulits priatelost i soglosie poskroz Busxvoi guverju perevrotis vo Gruzinia i vo Ukrainia i poskroz USA-ju prodolgitsju tainju voina proti Rosia i proti vse Slavianstvo.
2005-09-16 Tut den bil uzx triju den visxitsju nasilief vo Irak. Dnes bili smertilju bolsx cxem 20 Iraknikis i duzinas bili poranilju.
2005-09-16 Podcxas vcxeraju verh-vstretie Sodinju Narodifs vo Nov-Jork recxili neskolk vaxznju mezxunarodju politnikis takak Hu Gxintao, Vladimir Putin, Manmohan Singh i Hugo Chavez. Venezuelju prezident Hugo Chavez kritikil USA i skazal zxe USA-ju politia podstrekajt terorizm i zxe USA ne zaderzxil TV-evangelist Pat Robertson ktor vimagal smertenie Venezuelju prezidentuf ot USA-ju guverie i tainju agentias.
2005-09-15 Posle vcxeraju masakr vo Bagdad, nasilie prodolgijt. Tri seba-bombnikis ktor vzrivili dnes vo Bagdad smertili prinaimensx 30 ludis i poranili duzinas.
2005-09-15 Vo Nov-Jork, Putin vstretil predstavatelis dva vetkas om Rosju Pravoslavju Cerkov i vizval onif dla prodolgenie dialoguf.
2005-09-15 Podcxas historuo nai-velju verh-vstretie politnikifs iz celoju Vset vo Nov-Jork, tozx Cxinaju prezident Hu Gxintao vstretil so Rosju prezident Putin. Putin hvalil vzaim-deianie mezx Rosia i Cxina.
2005-09-15 Teroristju organizacia Al-Kaida utverdijt zxe es otvetju za vcxeraju Bagdadju masakr it zxe tot masakr bil toi pomst za USA-ju napadenie sever-Irakju groduf Tal-Afar. Ibo vse Al-Kaidavoi napadenies cielijut Sxiitnikis sleditelis podozrejut zxe Al-Kaida stremlijt startit grodnikju voina vo Irak.
2005-09-14 Afganzemju Talibanistis smertili siem civilnikis ibo imali glos-kartas dla blizitsju izvolba.
2005-09-14 Bilju Ukrainju perv-ministr, Julia Timosxenko, otvergil obvinenies ot Viktor Juwxenko za podkupost i ona vzad obvinil Juwxenko zxe on probijt ukrit svoi vlasnju podkupost.
2005-09-14 Politju terorist, perevrotnik i USA-ju marionetnik Saakasxvili pereimenil din ulca vo historju cxast Gruzinju glavn-groduf Tbilisi posle svoi sxef, Gxorgx Busx.
2005-09-14 Vzriv gazuf vo sxaht Doneckju vugol-kopalnaf "Rassvet" smertil din cxlovek.
2005-09-14 Serial 11bombifs ktor vzrivili vo razlicxju Sxiitnikju cxastis Bagdaduf smertil okol 200 i poranil bolsx cxem 500 ludis.
2005-09-14 Cxecxnju teroristis obstrelili budov om ministrie vnutrief vo Grozni poranits 8 cxlovekis.
2005-09-13 Ukrainju prezident Viktor Juwxenko pozvolil Ukrainju polcia tolk 10 denis dla proverenie faktifs krug podkupost Ukrainju politnikifs.
2005-09-13 Norvegju perv-ministr, gospic Kjell Magne Bondevik, dopuskil zxe jegoi sred-pravju polit-parta pro-igral vo Norvegju parlamentju izvolba.
2005-09-13 Ne-velju pasazxir-letidlo ktor bil otvodilju ot neznalju teroristis vo Kolumbia pristanil vo Bogota. Podcxas otvodenie na palub letidlof bili 25 pasazxiris i cxlenis ekipazxuf. Posle pristanie vo Bogota teroristis puskili 10 pasazxiris, glavnuo detes i zxenis. Soglosuo so pervju raportis letidlo bil otvodilju ot dva teroristis din iz ktor es invalid-voznik i teroristis utverdijut zxe imajut vibuhivo. Sleditelis spekulijut zxe es mozxju zxe teroristis ukrili vibuhivo vo invalid-voz.
2005-09-12 Dnes internet-aukcionju firma EBAY kupil internet-telefonju firma SKYPE za 2,6 gigalion USD.
2005-09-12 Voz-bomb ktor vzrivil dnes vecxer u popularju restoran Saa vo sred Bagdaduf smertil prinaimensx dva cxlovekis i poranil okol 17.
2005-09-12 Usled vzriv voz-bombuf vo Cxecxnju glavn-grod Grozni, bili smertilju dva polcnikis.
2005-09-12 Palestinianis dnes slavnijut i radostijut usled iztiaganie Izraelju voiskof iz Gaza. Palestinju politnikis viraznijut zxe podcxas Izrael iztiagal iz Gaza, Izraelju guverie prodolgijt ekspanzit Judaistju osadkas vo okupacilju Zapadju Breg.
2005-09-12 Prosxlju nocx Sever-Irlandju polcia vnov borbal proti Protestanistju protestnikis oruzxilju so barv-bombis i benzin-bombis.
2005-09-11 Uzx desju uragan tut-rocxju sezonuf vo vostokju Azia, taifun Hanun, udaril dnes vostokju breg Cxinaf. Meteolognikis ocxekajut zxe uragan Hanun bu udarit tozx naivelju Cxinaju grod Sxanghai.
2005-09-11 Koizumivoi koalicia vigrala vo dnesju Japonju dol-parlamentju izvolba jasnju bolsxost. Tper mozx Koizumi zmenit zakonis i bez podpor ot gor-parlamentuf.
2005-09-10 Usled vred pricxinilju ot uragan Katrina dla dva USA-ju kozmosju centris, kozmos-agentia NASA vnov-obsudijt perspektiv gor-puskenief sxatluf sledju Vesna.
2005-09-10 Rosju brem-raket Progress ktor startil prosxlju cxtirak iz kozmosju centr Baikonur dnes prinesil vof orbit 2,5 tonas zapasuf dla mezxunarodju kozmosju stancia, MKS.
2005-09-10 Usled zasidka i napadenie Indju voiskoju konvoiuf vo Kasxmir ot musulmnikju ekstremnikis piat Indju voiakis bili smertilju.
2005-09-10 Soglosuo so kritiknikis Egiptju izvolbaf ucxastili tolk 23 proc iz 32 milion mozxju izvolitelis usled slozxju i biurokratju registrenie dla izvolba.
2005-09-10 Dnes slavnijt Belarusju glavn-grod Minsk 938-ju kazxd-rocxie osnovenief.
2005-09-10 Soglosuo so omnenie Serbju guverief, Albanju ekstremnikis prodolgijut etnikju cxistka Serbju populaciaf iz Kosovo posred tvorenie ne-terpimju situaciaf dla Serbju populacia.
2005-09-10 Spor vnimauo Iranju jadroju izsledenie bil predlozxilju vof Sovbez Sodinju Narodifs. Bezvnimauo razsudenie Sovbezuf, ekspertnikis ocxekajut zxe libkai deianie proti Iran bu vetovitju ot Cxina i ot Rosia.
2005-09-10 Gvornik Ukrainju ministrief zagrancief, gospic Vladimir Ogrizko, oglosil zxe Ukrainia ocxekajt ofisju navestenie Rosju prezidentuf Vladimir Putin podcxas Oktobr.
2005-09-10 Vo vcxeraju pervju konkurilju izvolba Egiptju historiaf, takak sleditelis ocxekali, vnov vigral sovremju prezident Hosni Mubarak. Kritiknikis obiasnijut zxe izvolba ne bil spravedlivju i zxe izvolbaf ucxastil mensx cxem din cxetvert Egiptju populaciaf.
2005-09-10 Tut utro Irakju i USA-ju voiskos nacxili velju ofenziv proti povstanikis vo sever-Irakju grod Tal-Afar. Tal-Afar es blizuo Irakju granc so Siuria i so Turcia.
2005-09-09 Timosxenkovoi parlamentju frakcia vo Ukrainju parlament virazxil ne-dover prezidentuf Juwxenko. Timosxenko skazal zxe ne-razumijt pocx ona bil uvolnilju iz funkcia perv-ministruf. Sleditelis spekulijut kto polucxil bolsx dengi ot zagrancju manipulnikis i ot zagrancju tainju sluzxbas: Juwxenko ili Timosxenko? LINK
2005-09-09 Znacxju zemtrasenie silaf 7,3 gradusis Rihtersxkalaf dnes udaril vo redkuo obitatju oblast Papua-Novju-Guineaf.
2005-09-09 Bolsx cxem 200 zaklucxnikis vo USA-ju voina-baz vo Guantanamo prodolgijut uzx dvaju mesiac so svoi glodov-straik. Zaklucxnikis protestijut proti brutalju narusxenie onivoi ludju pravofs takak proti narusxenie Zxenevaju i inju mezxunarodju dogvorifs ot USA-ju rezxim.
2005-09-09 Tut utro vzrivili dva bombis vo Pakizemju vel-grod Karacxi. Bombis vzrivili u dva USA-stilju restoranis: McDonalds i KFC.
2005-09-08 Zaval mostuf vo severju India smertil prinaimensx 33 Indju voiakis probitsju ispravit tut most ktor bil vredilju podcxas nedavnju zatopis.
2005-09-08 Soglosuo so lecxarju raport puskilju dnes Jaser Arafat umiral usled mozg-napad.
2005-09-08 Dnes vo Berlin Rosju prezident Vladimir Putin i Germanju kancler Gerhard Sxroder podpisili dokumentis o postroenie sever-Europju gaz-trubvoduf ktor bu sodinit Rosia i Germania pod Baltju morie.
2005-09-08 Usled podkupost, Ukrainju prezident Juwxenko razpuskil celoju Ukrainju guverie vklucxuo Julia Timosxenko. No usled podkupost Juwxenko dolzxbi tozx uvolnit seba ibo on polucxil plus cxem sto milion USD podkup-dengi dla svoi oranzxju perevrot i dla razprodanie Ukrainiaf. LINK
2005-09-08 Cen neftuf vo mezxunarodju birzas vnov nizil. Tut-vremju cen neftuf es mezx 64 i 65 USD za bocxka.
2005-09-08 Ukrainju pod-perv-ministr, gospic Nikolai Tomenko, bil uvolnilju iz jegoi funkcia. Tocxnju pricxinis uvolnenief esxte ne bili oglosilju.
2005-09-08 Tut utro nacxil vo Rosju grod Socxi vstretie Cxina-Rosju mezxu-guverju komitetuf obvazxitsju voiskoju sotrudie mezx tut dva krainis.
2005-09-07 Vzriv voz-bombuf vo jug-Irakju vel-grod Basra smertil 10 i poranil bolsx cxem 30 ludis.
2005-09-07 Soglosuo so nai-novju omnenie Ukrainju ludifs popularost marionetnikuf Juwxenko stoianuo nizijt. Juwxenko es ot zagrancju tainju sluzxbas financitju i trenirilju perevrotnik, ktor podcxas prosxlju zima dol-vergil legitimju Ukrainju guverie so falsxju obvinenies zxe pervju krug izvolbaf bil obmanju. Usled jegoi falsxju obvinenies Juwxenko visxil svoi popularost i vigral vo dvaju proti-zakonju prezidentju izvolba. Ziavijt zxe suditelis verhju suduf Ukrainiaf bili ili podkupilju ili nasiluo prinudilju jeg podporit i pozvolit dvaju proti-zakonju prezidentju izvolba. Predidilju legitimju guverie om perv-ministr Janukovicx dosagil bolsx cxem 12-procentju ekonomju rastenie no ziavijt zxe Juwxenkovoi marionetju rezxim razrusxil ekonomju rastenie i celoju Ukrainju promisl, pravdapodobuo ibo Juwxenko dolzx vzad-platit bolsx cxem sto milion USD ktor polucxil dla svoi izvolba ot zagrancju manipulnikis. Juwxenkovois rezxim nizil ekonomju rastenie Ukrainiaf om 50 proc, iz 12 proc om 6 procent rocxuo. LINK
2005-09-07 Bilju sxef bezopasostuf vo Gaza, Moussa Arafat, bil prosxlju nocx zustrelilju podcxas napadenie jegoi domuf ot velju grup oruzxilju muzxifs. Ibo Moussa Arafat imal mnoguo vragis esxte ne es jasnju kto jeg ubil. Smertilju Moussa Arafat bil ubrat bilju prezidentuf Jasser Arafat.
2005-09-07 Grod-prezident Nov-Orelanuf, Ray Nagin, prikazil nasilju evakuacia vse obitatelis iz Nov-Orlean usled opasie epidemiafs. Soglosuo so novju obgodas izpompanie vodaf iz Nov-Orelans bu vremit tri mesiacis. Do tper USA uzx polucxil 90 predlozxenies pomocuf iz razlicxju krainis Vsetuf.
2005-09-06 Vo Austrju goras vrotlet slucxuo dol-kidal velju betonju kloda na kabel-voz nesitsju turistis. Prinaimensx 9 turistis vklucxuo 6 detes bili smertilju.
2005-09-06 Podcxas tri-denju perestrelba vo vosktok-Saudju grod Damman bili smertilju uzx tri polcnikis i piat podozrelju cxlenis Al-Kaidaf.
2005-09-06 Cxislo smertilju cxlovekis usled vcxeraju dol-reskenie vo USA delalju letidlo tipuf Boeing 737-200 u Indonezju grod Medan dosagil 150. Neskolk pasazxiris prezxili katastrof vklucxuo 18-mesiacju dete no prinaimensx 98 pasazxiris umirali. Inju zxertvas pricxinil tut katastrof mezxu obitatelis groduf Medan na zem.
2005-09-06 Usled spokoinenie situaciaf posle uragan Katrina cen neftuf vnov nizil na uroven pod 70 USD za bocxka. Abi predvratili neft-kriza i nizili cen neftuf 26 krainis vsetuf puskili svoi strategju zapasis neftuf.
2005-09-06 Prinaimensx 31 ludis bili smertilju usled pozxar vo teatr vo sred-Egiptju grod Beni-Suef 100 km juguo ot Kairo. Pozxar bil startilju ot svecxa ktor bil slucxuo svalilju ot aktor. Bolsxost zxertvas bili dol-stupilju podcxas panik-beg.
2005-09-06 Cxinaju vozduh-lina zakazil ot Europju Airbus-firma 10 novju Airbus-letidlos tipuf A330. Pravdapodobuo tut zakaz bil socxast dogvoruf mezx Cxina i Europsoiuz o problem krug Cxinaju tektil.
2005-09-06 Meteolognikis rekomendili vse korabis vo Japonju morie abi ukrili pred blizitsju uragan Nabi. Vcxera i dnes uragan Nabi udaril jugju Japonia, glavnuo ostrov Kiusxu.
2005-09-06 Vo jug-Rosju oblast Dagestan na dorog Rostov-Baku bili zustrelilju tri polcnikis vo svoi voz tipuf Zxiguli.
2005-09-05 Prezident groduf Nov-Orlean oglosil zxe ocxekajt cxislo zxertvas uraganuf Katrina bu dosagit tisicxis. USA polucxil mnoguo predlozxenies pomocuf iz mnoguo krainis. Na primer Rosia predlozxil brem-letidlos i Kubaju perv-ministr Fidel Castro predlozxil poslat 1100 lecxaris vof USA dla pomoc zxertvafs uraganuf.
2005-09-05 Tut utro dol-treskil Indonezju pasazxir-letidlo tipuf Boeing-737-200 nesitsju 112 pasazxiris i piat cxlenis ekipazxuf. Letidlo doltreskil vo severju cxast ostrovuf Sumatra vof gustuo obitatju cxast groduf Medan. Sleditelis ocxekajut visxju cxislo zxertvas avariaf, vklucxuo 117 ludis na palub i prinaimensx duzinas smertilju obitatelis groduf Medan na zem.
2005-09-04 Nankin es sxesju Cxinaju vel-grod gde bil dnes otkrilju novju metro.
2005-09-04 Oblast udarilju ot uragan Katrina es tper ogrozilju ot epidemias. Vo nektor cxastis uzx ziavil dizenteria.
2005-09-04 USA-ju polcia zaderzxil uzx dvaju Rosju diplomatnik Sodinju Narodifs, gospic Vladimir Kuznecov. Kuznecov es obvinilju za dengi-pracxie sto tisicxis USD posred jegoi zagrancju firma. No es tozx mozxju zxe tut obvinenie es polituo inspirilju abi USA-ju tainju sluzxbas mozxili iz Kuznecov iztiagat Rosju voiskoju tainostis.
2005-09-04 Prosxlju nocx slucxil vo Parizx uzx triju vazxnju pozxar posledju dva tizxdenis ktor smertil prinaimensx 14 i poranil 15 ludis. Tut pozxar slucxil vo 18-etazxju kvartir-dom ktor ne bil obitatju ot migritelis takak domis vo tot dva predidilju pozxaris. Polcia podozrejt zxe tut pozxar bil startilju nameruo.
2005-09-04 Opozicju silas Donetskju oblastuf Ukrainiaf sodinili vof novju organizacia, takzvanju "Levju Front".
2005-09-04 Uragan Talim ktor posle udarenie Taivanuf udaril vostokju Cxina smertil prinaimensx 75 ludis.
2005-09-04 Maoistju teroristis vzrivili bomb vo vostokju India smertits 23 pol-voiakis.
2005-09-04 Usled katastrof pricxinilju ot uragan Katrina, Cxinaju prezident Hu Gxintao i USA-ju prezident Gxorgx Busx soglosili otrocxit svoi vzaimnju vstretie ktor bil planitju dla tut tizxden.
2005-09-04 Sxef suditel USA-ju Verhju Suduf, 80-rocxju William Rehnquist, umiral usled rak-bolez sxtitju zxlezaf.
2005-09-03 Posle uragan i potop Nov-Orlean tper terpijt ot pozxaris. Bez pozxarnikis i bez voda dva masaju pozxaris u breg rekuf ne es mozxuo gasit.
2005-09-03 Vzamen pomoc dla zxertvas uraganuf Katrina, Busx poslal vof Nov-Orlean voisko ktor obstrelijt beznadezxju zxertvas uraganuf iskatsju potrebis dla prezxitie.
2005-09-03 Bilju Rosju ministr Atom-Energiaf, gospic Jevgeni Adamov, ktor soglosil so svoi vidanie vof Rosia ostatijt perehoduo vo Sxveicaria ibo USA ne hcejt iztiagat svoi viprosba vidat Adamov iz Sxveicaria vof USA. Pravdapodobuo glavnju pricxin pocx USA hcejt Adamov vo USA es abi jeg mozxili voprosit o Rosju jadroju tainostis.
2005-09-03 Sodinju Narodis vizvali Ukrainju guverie iztiagat svoi voiakis-miertvoritelis iz Libanon usled financju zlo-provodenie.
2005-09-03 Vcxeraju navestenie om prezident Busx vof oblast opustosxilju ot uragan Katrina ne bil prinalju pozitivuo ot zxertvas. Busx dopuskil zxe pomoc ot Vasxington es ne-dostacxju.
2005-09-02 Rosju guverie oglosil zxe om 16-ju Septembr Rosju prezident Vlatimir Putin bu pridit vof Vasxington dla ofisju navestenie.
2005-09-01 Zxertvas uraganuf Katrina kritikijut Busxvoi rezxim i voprosijut: tper 48 cxasis posle uragan gde es USA-ju voisko? Gde es USA-ju Narodju Gvardia? Cinicxnikis otvetijut: vo Irak.
2005-09-01 Grod-prezident Nov-Orleanuf dopuskil zxe es mozxju zxe tisicxis ludis utratili zxizn usled uragan Katrina.
2005-09-01 Cxina i USA ne-uspehili dosagit dogvor o bistruo rastitsju import Cxinaju tekstiluf vof USA.
2005-09-01 Venezuelju prezident, Hugo Chavez, predlozxil znacxju pomoc dla zxertvas uraganuf Katrina vo USA, poskroz neskolk probis USA-ju guverief jeg dol-vergit ili smertit.
2005-09-01 Tut den Rosia i celoju Vset pomnijt pervju kazxd-rocxie Beslanju masakruf. Trageduo USA-ju i Britzemju masaju medialis i tainju sluzxbas podporijut Basaev i jegoi teroristju band. Na primer tut utro BBC-News skazal zxe masakr bil ucxinilju ot Cxecxnju "ekstremnikis", i ne skazal zxe bil ucxinilju ot Cxecxnju teroristis. Odnakvremuo, CNN i BBC-News probijut insinuat zxe Rosju guverie es cxastinuo otvetju za tut masakr. Tut den nacxil vo Severju Osetia tri-denju zxalenie za zxertvas Beslanju masakruf.
2005-08-31 Mocju Tih-Okeanju uragan Talim udaril dnes severju Taivan i Taivanju glavn-grod Taipei.
2005-08-31 Priblizuo tisicx ludis bili smertilju na most vo severju Bagdad usled panik-beg podcxas Sxiitnikju religju festival ktoruf ucxastili pocxti milion ludis. Pilgrimnikis nacxili panikit posle nekto krikil zxe na most es seba-bombnik. Mnogju zxertvas padali iz most i tonuli. Okol 500 cxlovekis bili poranilju. Irakju voisko gorsxil situacia ibo posle start panikuf strelili vof vozduh i pricxinili esxte plus velju panik.
2005-08-31 Usled uragan Katrina prinaimensx siem neft-platformis es plovitsju vo Meksikoju zaliv. Nizenie produktenief i zakritie rafinir-zavodis vo jugju USA vnov pricxinili visxenie mezxunarodju cen neftuf ktor ostatijt nad 70 USD za bocxka. Soglosuo so nektor ekspertnikis podcxas sledju sxes mesiacis cen neftuf mozx dosagit uroven sto USD za bocxka.
2005-08-31 Dnes pomnijut Polakis 25 rocxis tvorenie dviganief Solidarnowx. Leh Valensa startil Solidarnowx abi vimagal visxju viplatba dla robnikis vo sever-Polakju korab-zavodis. Dnes, vzamen plus visxju viplatba, sto-tisicxis Polakju trudnikis imajut nikai viplatba i nikai rob i onivoi korab-zavodis es zakritju.
2005-08-30 Prosxlju nocx vnov slucxil vo Parizxju upadju kvartir-dom znacxju pozxar ktor smertil siem ludis, vklucxuo cxtir detes, vnov perevazxuo Afrikju migritelis. Predidilju pozxar ktor smertil 17 ludis slucxil pred cxtir denis om 26-ju August tut rocxuf.
2005-08-30 Soglosuo so pervju raportis Uragan Katrina smertil prinaimensx 80 ludis. Sred uraganuf ne udaril Nov-Orleans no prohodil priblizuo 30 km vostokuo ot sred groduf. Posle udarenie USA-ju breguf uragan bistruo slabil i prodolgil dvigat severuo. Prorva nasipuf ohronatsju Nov-Orleans pricxinil zatopenie 80% groduf. Nektor cxastis groduf es pod 7 metris vodaf. Usled katastrof vo vel-grod Nov-Orleans nektor plus pesimistju sleditelis obgodajut zxe koncju cxislo zxertvas tut uraganuf mozx dosagit tisicxis.
2005-08-29 Uragan Katrina udaril tut utro jugju USA. Katrina es nai-mocju uragan kategoriaf 5 imatsju 260 km vitr s porivis do 320 km. Cxislo zxertvas esxte ne es znalju.
2005-08-29 Vcxera cen neftuf vo USA-ju birzas dosagil novju rekordju uroven 70,80 USD za bocxka usled uragan Katrina ktor prinudil zakritie mnoguo neft-platformis vo Meksikju zaliv  i siem neftju rafinir-zavodis vo Luiziana.
2005-08-28 Prosxlju tizxden Japonju i USA-ju nauknikis uspehili prodolgijt zxizn eksperiminentju misxifs om 20 - 30 proc posred genetju kontrol nedavnuo otkrilju hormonuf "Kloto".
2005-08-28 Indju munsonis smertili uzx okol tri-sto ludis i pricxinili epidemia mozg-zapaluf ktor smertil duzinas ludis, perevaxzuo detes.
2005-08-28 Gospic Omri Sxaron, sin Izraelju perv-ministruf Ariel Sxaron, bil obvinilju za podkupost.
2005-08-28 Seba-bombnik poranil 21 ludis vo jug-Izraelju grod Beersxeba. Bombnik vzrivil seba tut utro u autobusju stancia.
2005-08-28 Uragan Katrina ktor pred neskolk den udaril jugju Florida i severju Kuba bil podcxas prosxlu vrem vo Karibju morie gde krepkil vof kategoria 5 uragan. Kategoria 5 es nai-silaju kategoria uraganifs ktor imajut vitr bistrostuf   260 km/ cxas. Katrina grozijt tper breg Luizianaf i USA-ju vel-grod New Orelans.
2005-08-28 Malju grup pravdapodobuo ot zagrancju manipulnikis organizilju i financilju protestnikifs marsxil vcxera vo Venezuelju glavn-grod Karakas. Grup bil razgonilju ot obitatelis Karakasuf ktor podporijut svoi guverie i svoi prezident Hugo Chavez. Posle grozbas ot USA-ju ekstremnikis smertit prezident Chavez i posle neskolk probkas sxtatju perevrotuf, tut protest ziavijt novju prob tvorit i podstrekat bezporiadok i buntis vo Venezuel.
2005-08-28 Prosxlju nocx Dagestanju poezd ehatsju mezx grodis Mahacxkala i Astrahan izkoleal usled vzriv bombuf. Dagestan es jug-Rosju oblast u Kaspju morie.
2005-08-27 Venezuelju prezidend, gospic Hugo Chavez, proglosil zxe esli on bu smertilju jegoi ubitel bu imenit "George W. Bush" i nikto inju. Proglosenie venezuelju prezidentuf bil pricxinilju ot nedavnju vimaganie USA-ju ekstremnikuf Pat Robertson abi Busx i jegoi tainju sluzxbas smertili Chavez.
2005-08-27 Soglosuo so Rosju nauknikis Sputnek Monitor-E ktor bil vcxera gorpuskilju iz Rosju severju kozmosdrom vo Plesetsk na brem-raket tipuf Rokot dosagil planilju krug-zemlaju orbit i funkcijt normaluo.
2005-08-27 Rosju prezident Putin oglosil zxe do Decembr bu podpisalju paket 29 dokumentifs potrebju dla tvorenie Spolju Ekonomju Prostoruf mezxu Rosia, Kazahzem i Belarusia. Sleditelis ocxekajut zxe tut paket dokumentifs bu plus pozd podpisalju tozx ot Ukrainia.
2005-08-27 Sovetgrup Europuf nacxil sledstvit grozaju raportis o kradenie i otvodenie nov-rodilju detes iz Ukrainia. Takai kradenie detes narusxijt mezxunarodju Genodicju Dogvor i prodolgijt genocid Ukrainju naroduf startilju ot Germanju nacistis.
2005-08-27 Soglosuo so raportis i oglosenies iz Irak, Irakju Sxiitnikis i Sunitnikis dosagili perehodju dogvor o novju Irakju konstitucia.
2005-08-27 Nedavnuo so ogromju medialju propagand Izrael izdomovil okol 8 tisicx proti-zakonju Judaistju osadnikis iz Gaza i iz dva osamotilju osadkas vo okupacilju Zapadju Breg. No poki tut izdomovenie polucxil ogromju propagand, odnakvremuo ot start rocxuf 2005 Izrael tihuo visxil populacia proti-zakonju Judaistju osadnikifs vo inju plus velju osadkas okupacilju Zapadju Breguf om 9 tisicx. Vo inju slovis, poki Izrael simulijt podpor dla koncju resxenie Palestinju problemuf i dla takzvanju Kartmap dla Mier, realuo Izrael delajt vse proti koncju resxenie Izraeluo-Palestinju problemuf.
2005-08-26 Uzbekju gorju parlament (senat) resxil izgonit USA-ju voina-baz iz Uzbekzemju letisxtie Hanabad. Resxenie senatuf bil osnovilju om rekomendenie ot Sxanghaisk Organizacia Sotrudief ktor vimagal iztiaganie stranju voiskofs iz krainis organizaciaf.
2005-08-26 Masaju pozxar vo Parizxju siem-etazxju kvartir-dom smertil prinaimensx 17, vklucxuo 3 detes, i poranil bolsx cxem 30 ludis. Bolsxost zxertvas bili Afrikju migritelis. Esxte ne es znalju esli tozx nekai Slavianis utratili zxizn.
2005-08-26 Vo Tihokeanju oblast uragan Mavar bil dol-klasifilju vof tropikju buria i nacxil dvigat procx ot Japonju breg.
2005-08-26 Uragan Katrina udaril jugju Florida i severju Kuba. Vo Florida uragan Katrina smertil prinaimensx tri ludis i bolsx cxem milion obitatelis ostatili bez elektrik.
2005-08-26 Usled torgju spor mezx Europsoiuz i Cxina tisicxis tonas tekstiluf gromadijut i es mrozilju vo portis Europsoiuzuf. Europsoiuz utverdijt zxe Cxina ogromuo perevisxil svoi kvotas i nisxtovijt Europju tekstilju promisl.
2005-08-25 Potopis vo neskolk sred-Europju krainis sposobili haos i smertili uzx bolsx cxem 40 ludis. Poki sredju Europ terpijt ot silaju dozxdis, pozxaris i suhost vo Portugal i vo Espania prodolgijut.
2005-08-25 Germanju konstitucju sud otvergil zxalovbas dva Germanju parlamentnikifs i razsudil zxe planitju blizitsju Germanju izvolba, nedavnuo oglosilju ot Gerhard Sxroder, ne es proti-zakonju.
2005-08-25 Ekstremnikju USA-ju TV-evangelist, Pat Robertson, ktor nedavnuo vimagal smertenie Venezuelju prezidentuf Hugo Chavez, izvinil seba.
2005-08-25 Usled blizitsju taifun Mavar morju provoz vse korabifs krug Tokio bil pererivilju.
2005-08-25 Znacxju grup Polakju voiakis iz Polakju kontingent vo Irak bili obviniju za podkupstvo i vimocenie dengif ot Iraknikis. Mexzu 14 obvinilnikis es tozx 9 visxju voiskoju komandnikis.
2005-08-25 Poskroz proglosenies Busxvoi rezximuf zxe imajt situacia vo Irak pod kontrol, USA poslajt dobavju 1500 voiakis vof Irak dla kontrol blizitsju teatrju izvolbaf.
2005-08-25 Dnes vzrivil neskolk bombis vo jug-Rosju Kavkazju oblast Ingusxetia. Bombis vzrivili vo glavn-grod Ingusxetiaf, Nazran. Cxislo zxertvas esxte ne bil oglosilju no soglosuo so pervju raportis Ingusxetju perv-ministr, gospic Ibragim Malsagov, bil poranilju.
2005-08-25 Tut utro cen neftuf vo Azju birzas dosagil uroven 68 USD za bocxka. Tot es novju rekordju uroven inspirilju ot Iranju politju situacia i ot burias vo Karibju oblast.
2005-08-24 Dobruo organizilju Irakju povstanikis dnes napadili neskolk polcju kontrolisxties vo Bagdad. Prinaimensx 14 ludis bili smertilju i duzinas poranilju usled perestrelba.
2005-08-24 Mama mlodicuf ktor falsx-obvinil Michael Jackson za pedofilia bil vcxera obvinilju iz piat obmanis socialju sluzxbas ibo polucxil 18 tisicx dolaris proti-zakonuo.
2005-08-24 Vo jugju Cxina bistruo ehatsju autobus ehal vof tolpa ludis na trotuar, smertitis prinaimensx 19.
2005-08-24 Podcxas intervu so zxurnalistis USA-ju minist obronaf, Donald Rumsfeld, bil prinudilju priznat zxe prinatie novju konstituciaf ne bu koncit problemis vo Irak.
2005-08-24 Dnes Moldovia slavnijt 61-ju kazxdrocxie svobodenief ot fasxizm. Podcxas Dvaju Vsetju Voina Moldovia bil okupacilju ot Germanju fasxistju vtorgatelis.
2005-08-24 Venezuelju posolnik vo USA proglosil zxe Venezuel es boiatsju o zxizn svoi prezidentuf Hugo Chavez, posle USA-ju ekstremnik Pat Robertson, vizval CIA abi toi agentnikis smertili Venezuelju prezident.
2005-08-24 Vo sredju cxast Peruf blizuo letisxte Pukalpa doltreskil pasazxir-letidlo Boeing 737 smertits 41 cxlovekis. Na palub letidlof bili 93 pasazxiris i siem cxlenis ekipazxuf; 52 ludis bili hospitalizilju.
2005-08-24 Rosju ministr obronaf, gospic Sergei Ivanov, vcxera proglosil zxe Rosia es kategoruo proti mestovenie oruzxief vof kozmos.
2005-08-24 Tut utro Rosju brem-raket tipuf Dnepr gorpuskilju iz Baikononur gornesil vof orbit dva Japonju sputnekis.
2005-08-23 Vo Sxveicarju Alpgoras doltreskil din-motorju lehkju letidlo smertits vse 3 ili 4 ludis na palub.
2005-08-23 Rosju tenisnica, 18-rocxju Maria Sxarapova, es pervju Rosju tenisnica ktor statil perv-rangju tenisnica Vsetuf. Sxarapova perevisxil Davenport i dosagil pervju rang.
2005-08-23 Dnes Izraelju voisko koncil izdomovenie Judaistju osadnikis iz Gaza i iz cxtir osadkas vo okupacitju Zapadju Breg. Vo 120 osadkas Zapadju Breguf i vo vostokju Jerusalim ostatijut esxte 450 tisicx proti-zakonju Judaistju osadnikis.
2005-08-23 USA-ju ekstremnik i bilju prezidentju kandidatnik, Pat Robertson, vimagajt ot Busxvoi rezxim abi ubil Venezuelju popularju prezident Hugo Chavez. USA uzx bolsx cxem sto rocxis kontrolijt latin-Amerikju krainis i izvolbas skroz svoi marionetnikis, posred ubities i sxtatju perevrotis. Podcxas nedavnju Vsetju mlodostju festival Chavez zval USA "nai-brutalju, bez-zxalju, smert-glodju imper vo historia nasx Vsetuf" i skazal zxe "Vset es ogrozilju ot USA-ju zxra-glodju imperizm."
2005-08-23 Cxina otkril vo Pekin novju Lunaju centr iz ktor bu kontrolit planilju ekspedicias kof Luna.
2005-08-23 Japonia predgotovijt testenie novju nad-zvukju letidlof vo Australia ktor es osnovilju na Francju Concorde letidlo.
2005-08-23 Vo sred Indju vel-groduf Mumbai zavalil kvartir-dom smertits prinaimensx 11 ludis. Neskolk ludis es esxte zapoimalju pod zaval. Zavalilju kvartir-dom bil upadju i starju bolsx cxem sto rocxis.
2005-08-23 Prosxlju nocx vo Kristnikju pred-grod severuo ot Beirut vzrivil mocju bomb, poranits prinaimensx piat ludis.
2005-08-23 Vo Habarovskju oblast Rosiaf bil oglosilju epidemia goviadju cxumaf.
2005-08-23 Tut utro nacxil triju etap Cxina-Rosju voina-igras "Vsetju Mision 2005" u Cxinaju polostrov Sxandun. Vo tut etap voiskos trenirisju morju zablokenie polustrovuf Sxandun.
2005-08-22 Grecju Ortodosju Cerkov izvolil novju patriarh, Metropolitan Theofilos, dla Jerusalim. Predidilju patriarh Irineos bil otzvalju vo Mai i rangnizilju takak obicxju monah ibo prodal tradicju Palestinju zem dla zxidju torgnikis.
2005-08-22 Irakju perehodju pod-pervministr, gospic Ahmad Cxalabi, oglosil zxe koncju verzia Irakju konstituciaf es gotovju dla predlozxenie Irakju parlamentuf.
2005-08-22 Pervju Cxinaju kozmosnaut, gospic Jang Livei, navestil Rosia. Rosia i Cxina planijut sxirit sotrudie vo sfera kozmosju obsledenief.
2005-08-22 Potocxju dozxdis sposobili potopis vo severju Horvatia, Austria i Sxveicaria.
2005-08-22 Vo dopis ot zaklucxilju bilju Irakju prezident Sadam Husein, ktor bil publikilju vo neskolk Jordanju gazetis, Sadam proglosil zxe es gotovju zxertvat seba dla Palestinia i dla Irak.
2005-08-22 Cxinaju sxtatju neft-firma CNPC predlozxil kupit Kazahzemju neft firma PetroKazakhstan za 4,2 gigalion USD.
2005-08-22 Posle 40 rocxis okupaciaf Izraelju voisko izdomovil posledju osadnikis iz dva posledju Judaistju osadkas vo Gaza.
2005-08-21 Burias i potopis ktor slucxili podcxas prosxlju denis vo Rumania smertili 16 ludis i prinudili evakuacia 1400 ludis.
2005-08-21 Vo Afganzemju jugju provincia Zabul bomb vzrivil USA-ju voiskoju patrul-voz smertits cxtir i poranits tri USA-ju voiakis. USA-ju okupacju voisko predgotovijt novju scenalju izvolbaju parodia.
2005-08-20 Vo Mahacxkala, glavn-grod Rosju Dagestanuf, vzrivil dalk-kontrolitju bomb ktor smertil tri polcnikis.
2005-08-20 Vo Turkmenzem es registrilju 85 ne-guverju i 118 religju organizacias. Normaluo tut tipis organizacias es upotrebitju ot zagrancju tainju sluzxbas i manipulnikis dla podstrekanie, financenie i organizenie sxtatju perevrotis. Kratuo pred izvolbas tut organizacias sodinijut i spol organizijut masaju protestis upotrebits podkupilju profesju buntnikis i protestnikis.
2005-08-20 Dnes vo vostok-Afganzemju provincia Kunar Afganzemju povstanikis smertili din USA-ju i din Afganzemju voiakis. Pred-vcxera usled inju napadenie vo jugju Afganzem bili smertilju dva USA-ju voiakis.
2005-08-20 Podcxas vcxeraju navestenie svoi rodju Germaniaf, Rimju papezx Benedikt XVI proglosil zxe sodinenie Kristnikstvof es jegoi glavnju posolie. No papezx ne obiasnil pocx jegoi takzvanju Grec-Katolikju Cerkov prodolgijt svoi agresia proti Pravoslavju Cerkov vo Ukrainia. Papezx tozx ne-obiasnil sxto hcejt dosagit usled sodinenie Kristnikstvof, ibo prakticxuo vse Kristnikju religias, otnosuo inju religias, nedostacx podporijut svoi cxlenis i Kristnikis vo celoju Vset imajut podnizju social-status.
2005-08-19 Juwxenkovoi rezxim oglosil zxe Ukrainia bu izhodit iz Edinju Ekonomju Prostor, ekonomju sodrugie ktor vklucxijt Rosia, Ukrainia, Kazahzem i Belarus.
2005-08-18 Zagrancju marionetnikis i agentnikis vo Belarusia kritikili novju Belarusju zakon ktor zabranijt zagrancju financenie sxtatju perevrotifs i takzvanju Cvetju Revoluciafs vo Belarusia. Popri pramju financenie perevrotifs, zagrancju manipulnikis ne-pramuo financijut perevrotis posred masaju medialju kampan vo CNN, BBCnews, Euronews i vo podobju medialis. Takai nepramju financenie i vmesxanie vof vnutrju politia Belarusiaf i inju krainifs dolzxbi tozx obvazxilju. Pravdapodobuo naidobrju resxenie dla ohrona Belarusju nezavisostuf bilbi nekai Nadzirju Sovetgrup, podobju Iranju Nadzirju Sovetgrupuf, ktor mozx nadzirit vse izvolbas i izklucxit zagrancju marionetnikis. Bez takai ohrona vse realju demokratias es poranimju i manipulimju ot zagracju mocnikis.
2005-08-18 Vo Serbju glavn-grod Belgrad bil zaderzxilju 22-rocxju Abdelmagxid Bouchar, podozrenik Madridju poezd-bombenief ktor slucxil prosxlju rocx om 14-ju Marc, 2004. Tot bombenie smertil 191 i poranil bolsx cxem 1500 ludis.
2005-08-18 Tut utro nacxil na Tihokeanju breg vo vostok-Rosju port Vladivostok spolju trenirenie Rosju i Cxinaju voiskof. Vo tut voina-igras, imenilju "Vsetju Mision-2005", ucxastijut vse voiskoju podrazdelenies: voda-voisko, vozduh-voisko i zem-voisko. USA boiajt zxe tut dva mega-krainis bu sotrudit, rovnvazxit i neutralizit USA-ju voisko-terorizm. Nektor sleditelis ocxekajut zxe Cxina, Rosia i India bu sotrudit i obronat svoi vliv vo Azia i obronat Azju krainis ot USA-ju vimocenie i terorizm. Dla voisko-sotrudie mezxu Cxina, Rosia i India, prostju Slovio jazika bilbi idealju, neutralju i tocxnju sposob komunikaciaf. Bez velm dobrju i tocxnju komuniacia produktivju sotrudie ne es mozxju.
2005-08-17 Korab nesitsju okol 120 ludis, perevazxuo Ekvadorju protizakonju migritelis, perekidal i potopil u Kolombju breg. Do sto ludis iscxezili bez sled. Ekvadorju migritelis stremlili dosagit USA.
2005-08-17 Bangladesxju Islamistju ekstremnikis dnes vzrivili 350 bombis vo razlicxju cxastis Bangladesxuf.
2005-08-17 Poki Izraelju voisko izdomovijt ekstremnikju osadnikis iz Gaza, vo Sxilo-osadka vo Zapadju Breg, Judaistju terorist othvatil oruzxie ot Izraelju voiak i smertil prinaimensx tri Palestinianis.
2005-08-17 Vo Britzem bil obnazxilju novju skandal. Britzemju polcia lgal o nedavnju smertenie bezvinju Brazilnikuf, gospic Charles de Menezes, vo Londonju metro. Gospic Menezes tot utro deial kompletuo normaluo i Britzemju polcia imal absolutuo nikai pricxin jeg napadit. Jegoi edinju greh bil cvet jegoi kozxaf, podobju cvetuf Arabju kozxaf.
2005-08-17 Posle mnogju ostrozxenies dnes nacxil faza nasilju peredomovenie Judaistju osadnikis iz Gaza. Do tper, podcxas 30 rocxis 8 tisicx Judaistju ekstremistju osadnikis okupacil bolsxju oblast Gazaf cxem 1,5 milion Palestinianis.
2005-08-17 Serial bombis ktor vzrivil tut utro vo Bagdad smertil prinaimensx 43 i poranil bolsx cxem 90 ludis. Dva bombis vzrivili u centrju autobus-ostanka i din bomb vzrivil u bolezdom.
2005-08-16 Rosju pod-ministr zagrancief, gospic Grigori Karasin, ostrozxil zagrancju manipulnikis proti planenie, organizenie i financenie novju "Cvetju Revolucias", vo inju slovis scenalju sxtatju perevrotis takak zudelali zagrancju manipulnikis i tainju sluzxbas vo Gruzinia, Ukrainia, Rumania, Cxehslovakia i vo inju sred- i vostok-Europju krainis. Nektor sleditelis podozrejut zxe Jelcinvoi "revolucia" bil tozx organizilju i financilju ot zagrancju tainju sluzxbas ktor upotrebili Jelcin dla razrusxenie Sovietsoiuzuf. Posle razlomenie Sovietsoiuzuf Jelcinvoi rodzin i jegoi oligarhnikis razkradili Sovietsoiuz poki zabedali i obkradili des-milionis obitatelis. Razlomenie i razkradenie Sovietsoiuzuf, takak "Cvetju Revolucias" i falsxju priatelost, es socxast USA-ju tainju voinaf proti Rosia i proti celoju Slavianstvo.
2005-08-16 Dnes Rosju kozmosnaut Sergei Krikalev dosagil novju rekord: 748 denis vo orbit.
2005-08-16 Usled doltreskenie Espanju voiskoju vrotletuf vo zapadju Afganzem u grod Herat bili smertilju 17 Espanju voiakis. Vrotlet bil pravdapodobuo dol-strelilju ot Afganzemju povstanikis.
2005-08-16 Vo USA zudelalju pasazxir letidlo tipuf MD-82 letitsju iz Panama vof Martinik nesitjsu 160 cxlovekis na palub doltreskil vo zapadju Venezuel smertits vse 152 pasazxiris i 8 cxlenis ekipazxuf.
2005-08-16 Cen benzinuf vo USA-ju benzin-pompas dosagil rekordju uroven 2,76 USD za galon.
2005-08-16 Ptakju grip vo Rosia sxirijt i uzx dosagil Europju cxast Rosiaf. Podcxas prosxlju mesiacis ptakju grip vo razlicxju cxastis Aziaf smertil 60 ludis i des-milionis ptakis.
2005-08-16 Irakju parlamentnikis otrocxili glosenie o novju Irakju konstitucia do sledju posubotak. Naiproblemju temis konstituciaf es Koran, neft i pol-nezavisost Sxiitnikju oblastuf vo jugju Irak.
2005-08-16 Podcxas pred-vcxeraju masaju buntis vo Guatemalju zaklucxilnas poki dva konkuritsju bandis vzaimnuo borbali, 30 ludis bili smertilju i 80 poranilju.
2005-08-16 Izraelju Judaistju ekstremnikis protistanitsju izosadenie Judaistju osadnikis iz Palestinju Gaza pricxinili buntis. Izraelju voisko esxte ne upotrebil sila proti osadnikis i proti buntnikis.
2005-08-16 Mocju zemtrasenie 7,2 gradusis Rihtersxkalaf trasil tut utro sever-vostokju Japonia. Epicentr zemtrasenief bil 42 km pod morie vostokuo ot nai-velju Japonju ostrov Honsxu. Zemtrasenie svalil neskolk budovis no smertju zxertvas esxte ne bili raportilju. Priblizuo 40 ludis bili poranilju.
2005-08-15 Ukrainju guverie planijt predlozxit neskolk ideas o mozxosti reformenief Sodrugief Nezavisju Sxtatifs, SNS, podcxas blizitsju vstretie vo Kazan. Soglosuo so Ukrainju gvornik podcxas prosxlju 14 rocxis egzistenief SNS dokazil svoi neproduktivost i potreb reformenief.
2005-08-15 Dnes Azia vnimajt 60-ju kazxdrocxie koncuf dvaju Vsetju voinaf vo Azia. Pred 60 rocxis, posle dol-kidanie dva atomju bombifs, Japonia podpisil poddavanie. Podcxas voina Japonia utratil okol dva i pol milion ludis.
2005-08-15 Tut utro Izraelju voisko nacxil ofisju iztiaganie Judaistju osadnikis iz Palestinju Gaza. Sleditelis ocxekajut problemis ot neskolk tisicx zxidju ekstremnikis ktor pronikali vof Gaza podcxas neskolk prosxlju den.
2005-08-15 Indonezju guverie vo Finzemju glavn-grod Helsinki dosagil dogvor so Indonezju povstanikju grup "Svobodju Acxe" ktor stremlil za otdelenie severju cxast ostrovuf Sumatra.
2005-08-15 Usled vcxeraju dol-treskenie Kiprju, vo USA zudelalju Boeing-737 letidlof vo Grecia, Grecia proglosil tri-denju zxalenie za 121 zxertvas tut avariaf ktor es naivelju aviac-katastrof vo Grecju histor. Pravdapodobju pricxin tut dol-treskenief bil tehnicxju problem ktor sposobil bistrju utratenie vozduhuf vo kabin ktor ogluhil i bezpritomil obdva pilotis. Soglouo so pervju raportis bolsxost zxertvas umirali usled nedostacx vozduhuf uzx pred doltreskenie letidlof.
2005-08-14 Japonju knedla-edatel,Takeru Kobaiasxi, vo Hongkongju konkur dosagil novju rekord. 27-rocxju Kobaiasxi zuedal 83 parilju rastinju knedlas podcxas 8 minutis.
2005-08-14 Udorogju bombis smertili piat USA-ju voiakis i tri polcnikis tut konc-den vo Irak.
2005-08-14 Bilju veditel om Polakju Solidarnowx, Leh Valesa, oglosil zxe podporijt sxtatju perevrot vo Belarus.
t2005-08-14 Kiprju pasazxir-letidlo tipuf Boeing-737 so 121 ludis na palub doltreskil severuo ot Grecju glavn-grod Aten. Katastrof bil pravdapodobuo pricxinilju ot naglju nizenie kabinju vozduh-gnetuf. Soglosuo so raportis nikto iz 115 pasazxiris i sxes cxlenis ekipazxuf ne prezxil avaria.
2005-08-14 Vcxera, podcxas start svoi izvolbaju kampanuf, Germanju kancler Gerhard Sxroder ostrozxil USA-ju prezident Busx proti upotrebenie nasilief proti Iran i gvornik Iranju ministrie zagrancief, gospic Hamid Reza Asefi, proglosil zxe USA-ju upotrebenie silaf proti Iran bilbi velju osxibka. Sxroder i Iran reaktili om nedavnju Busxvoi grozbas proti Iran na Izraelju TV-kanal.
2005-08-14 Tut utro iz Baikonurju kozmos-drom startil Rosju brem-raket tipuf Soiuz-FG ktor es gor-nesitjsu USA-ju komunikacju satelit Galaxy-14.
2005-08-13 Polakju i Rosju prezidentis, Aleksander Kvasxnievski i Vladimir Putin, soglosili usilit za dobrjuvenie otnoseniefs mezx Polakia i Rosia. Slaviansk sleditelis privitajut tut stup ibo verijut zxe gorsxenie otnoseniefs mexz Polakia i Rosia es podstrekatju ot zagrancju manipulnikis i pomocijt tolk tradicju nepriatelis om Slavianstvo.
2005-08-13 Posle dva opozdenies, vcxera bil gorpuskilju USA-ju dva-tonaju Marsju orbit-zond, MRO. MRO es sokratenie dla Marsju Razvedkaju Orbitzond.
2005-08-13 Etnikju Polakju buntnik domovitsju vo Belarusia, gospic Tadeusx Gavin, bil vnov zaklucxilju dla piatnades denis usled organizenie i podstrekanie sxtatju perevrotuf.
2005-08-13 Venezuel anulil diplomatnikju vizas USA-ju proti-narkju ofisnikis vo Venezuel. Venezuel podozrejt tot ofisnikis za podstrekanie proti-guverju perevrotuf.
2005-08-13 USA-ju prezident Busx vcxera grozil upotrebenie voiskof protis Iran, esli Iran ne bu stopit konvertenie uraniumuf. Bolsxost sleditelis ne dumajut zxe takai proglosenie bu spokoinit situacia.
2005-08-13 Vo Sri-Lanka bil proglosilju cxrez-obicxju status usled vcxeraju smertenie ministruf zagrancief, gospic Lakshman Kadirgamar. Gospic Kadirgamar, etnikju Tamilnik, bil zustrelilju vcxera, podozreuo ot tamilju povstanikju grup Tamilju Tigris, ibo zapaluo opozicil tot grup. No gvornik Tamilju Tigrifs otvergil zxe oni jeg ubili.
2005-08-12 Straik obsluzxnikifs tvoril haos vo Londonju Heathrow Letisxte i osamotil ili opozdil bolsx cxem sto tisicx putnikifs vo razlicxju cxastis Vsetuf.
2005-08-12 Cen neftuf prodolgijt svoi bistrju visxenie; nainovju rekordju cen es 67 USD za bocxka. Nektor sleditelis ocxekajut zxe cen neftuf mozx dosagit 80 USD za bocxka.
2005-08-11 Rosju guverie oglosil zxe ne imajt dostacx dengi dla obnovenie Bolsxoiju Teatruf. Sleditelis obgodajut zxe obnovene om Bolsxoi mozx cenit okol 900 milion USD.
2005-08-11 Usled potokju dozxdis i burias sxirju cxastis Litvaf es pod voda, specialuo jugju Litva i oblast krug glavn-grod Vilnius.
2005-08-10 USA-ju Marsju orbit-zond ktor es vremplanitju dla gorpuskenie zavtra na Atlas-V raket iz Kenedivoi Kozmosju Centr vo Florida bu iskat voda i dokazis zxe na Mars negda egzistil zxizn.
2005-08-10 Iranju nauknikis dnes razrusxili pecxatis na Iranju Jadroju Stancia i vnov nacxili obogatenie Uraniumuf. Usled tot akt Iranju guverief Mezxunarodju Agentia Atomju Energiaf, MAAE vo Viedna, vstretil dla vonobicxju sidenie.
2005-08-10 Dnes Irakju povstanikis smertili siem Iraknikis. Vcxera povstanikis smertili sxes USA-ju voiakis. Cxislo smertilju USA-ju voiakis uzx dosagil 1841.
2005-08-10 Vo Moskva bil pobilju dvaju sektretarnik Polakju posoldomuf. Tut pobitie ziavijt takak pomst za nedavnju pobitie detefs Rosju posolnikifs vo Varsxava. Kto es radostju tamgda Slavianis borbajut drug druguf?
2005-08-10 Estonju, vo USA zudelalju vrotlet tipuf Sikorsky-S76, doltreskil vof Baltju Morie u Estonju breg priblizuo 5 km ot Estonju glavn-grod Talinn. Vse 14 ludis ktor bili na palub es pravdapodobuo miortvju.
2005-08-10 Dnesju gor-puskenie USA-ju bez-pilotju Mars-zonduf, ktor dolzxbi but puskilju tut utro, bil otrocxilju prinaimensx 24 cxasis usled tehnicxju problemis.
2005-08-10 Usled vcxeraju silaju pozxar vo Berlin bili smertilju 9 ludis vklucxuo piat detes. Bolsxost zxertvas bili Arabis ktor nerazumili Germanio.
2005-08-09 Dnes cen neftuf dosagil novju rekordju uroven 64,27 USD za bocxka.
2005-08-09 Tut vecxer USA-ju kozmosju sxatl Discovery posle dva siemdenis vo krug-zemlaju orbit uspehuo prizemil na Edwards voina-baz vo Kalifornia. Sxatl ne mozxil pristanit na Kenedivoi Kozmosju Centr usled burias.
2005-08-09 Tut utro pomnil Japonju grod Nagasaki 60-ju kazxdrocxief atom-bombenief ktor smertil 80 tisicx ludis.
2005-08-09 Vcxera bil vo Argentinia zaderzxilju Bosnju Serb, bilju voiak gospic Milan Lukicx, ktor es obvinilju za voina-zlocxinis vo Bosnia.
2005-08-09 Rosianic, bilju cxinovnik Sodinju Narodifs, gospic Aleksandr Jakovlev, dopuskil vinost za dengi-pracxenie i za polucxenie podkup-dengifs vo afera "Neft za Eda".
2005-08-09 Vcxera grup okol 10 Brazilju bank-razboinikifs pod-tunelili bankuf vo sever-vostokju Brazilia i zukradili 68 milion USD.
2005-08-08 Bilju glovnik programuf "Neft za Eda" Sodinju Narodifs, gospic Benon Sevan, otstupil iz funkcia usled podozrenies om podkupstvo i zxe profitil iz tot program Sodinju Narodifs.
2005-08-08 Belarusju grancnikis ne pozvolili vstup vof Belarusia dla grup Polakju Europsoiuzju parlamentnikis. Ziavijt zxe Belarusju autoritet podozrejt zxe Polakju grodnikis podstrekajut Polakju mensxost vo Belarusia dla buntis i predgotovijut sxtatju perevrot.
2005-08-08 Podcxas Vsetju Lehk-Atletju Cxampionstvo vo Finzemju glavn-grod Helsinki, Rosianica Elena Zadorozxnaia, tvoril novju Vsetju rekord 9 minutis 32,96 sekundis vo beg om 3000 m.
2005-08-08 Cen neftuf vo Nov-Jorkju tovar-birza dosagil novju rekordju uroven 62,90 USD za bocxka.
2005-08-08 Tut utroju vzriv gazuf vo Cxinaju vugol-kopalna vo jug-zapadju Cxina smertil prinaimensx 14 sxahtaris. Prosxlju rocx vo Cxinaju kopalnas umirali bolsx cxem sxes tisicx ludis.
2005-08-08 Usled nestabilju status pogoduf krug Kenedivoi Kozmosju Centr, USA-ju kozmos-agentia NASA otrocxil prizemenie sxatluf Dicovery do zavtra.
2005-08-08 Japonju gorju parlament otvergil Koizumivoi predlozxenie reformit i privatizit Japonju posxt. Usled podkorenie, Japonju perv-ministr Koizumi nagluo zval novju izvolba.
2005-08-08 Cxinaju spasitelis prodolgijut usilie pomocit 102 sxahtarifs ktor bili vcxera zapoimalju vo zatopilju vugol-kopalna vo jug-vostokju Cxina.
2005-08-08 Tut utro es planilju prizemenie sxatluf na Kenedivoi Kozmosju Centr vo vostok-USA-ju sxtat Florida. Sxatl Discovery imajt siem-cxlenju ekipazx.
2005-08-07 Mezxunarodju razgvoris so Severju Korea udarili problem ibo Severju Korea vimagajt pravo derzxit svoi lehk-vodaju reaktoris ktor es mozxuo zloupotrebit dla gotovenie jadroju oruzxief. Cxinaju guverie oglosil zxe gvoris bili pererivilju dla tri siemdenis.
2005-08-07 Podcxas posledju 45 rocxis sred-normalju temperaturs vo Espania visxili om 1 gradus i nauknikis predskazajut sledju visxenie podcxas tut storocxie, mozxuo rovnuo om sledju cxtir gradusis. Grozijt zxe Espania bu zmenit vof pustinia.
2005-08-07 Kolombia vimagajt ot Irlandia vidanie tri Irlandnikifs ktor bili vo Kolombia osudilju dla 17 rocxis zaklucxenief usled trenirenie Kolombju Marksistju povstanikifs ktor Kolombia pogledijt takak teroristis.
2005-08-07 Sred-razmerju Rosju podlodka,ili batiskaf AS-28 Priz, ktor bil zamotalju i zapoimalju pod voda u Kamcxatkaju breg vo Berezovaia Zaliv bil volnilju i vse siem batiskafnikis bili spasilju. Soglosuo so raportis, malju Britzemnju distanc-kontrolitju pod-vodaju aparat, Scorpio-45, mozxil razrezit kabelis i siet ktor derzxili batiskaf pod voda i posle batiskaf gor-plovil samstoinuo. Posle tri den pod voda vo temperatur tolk sxes gradusis, vse siem batiskafnikis ziavijut zdrovju.
2005-08-06 Bilju Britzemju ministr zagrancief i kritiknik Blairvoi Irakju voinaf, 59-rocxju gospic Robin Cook, tut den podcxas prazdenis vo Sxkotju goras nagluo kolapsil i umiral.
2005-08-06 Tisicxis zxalitelis ucxastili dnesju podgrobenief Sudanju pervju pod-prezidentuf Gxon Garang vo jugju Sudan. Jugju Sudan es prevazxuo kristnikju i obitatju ot cxernju Afrikanis, podcxas severju Sudan es Arabju i musulmnikju.
2005-08-06 Soglosuo so nektor raportis Rosju korabis nacxili gor-dvigat avarilju batiskaf u Kamcxatkaju breg vof mensx glubinju voda abi bil dosagimju dla nurnikis.
2005-08-06 Tut den sred-razmerju Tunisju pasazxir-letidlo tresk-pristanil na morie u Italju ostrov Sicilia. Avarilju letidlo imal 39 ludis na palub iz ktor prinaimensx 19 bili spasilju.
2005-08-06 Dnes nacxil peredava novju USA-ju TV-sietuf "Current-TV". Bilju USA-ju prezidentju kandidat, Al Gore, es so-osnovitel i predsiditel om Current-TV.
2005-08-06 Vcxera i dnes taifun Matsa udaril Taivan i tper napramijt Sxanghai. Ocxekats taifun Matsa, Cxina evakuacil bolsx cxem milion ludis iz primorju oblastis.
2005-08-06 Dnes kozmos-sxatl "Discovery" otpristanil ot Mezxunarodju Kozmosju Stancia, MKS. Sxatl dolzxbi prizemit vo Florida sledju ponedelak.
2005-08-06 Posle Cxina i Ukrainia, tozx Kirgizia, vovodil zabran importenief dom-ptakifs iz Rosia i Kazahzem usled raportilju slucx ptakju gripuf.
2005-08-06 Tut utro om 8:15 Hirosxima pomnil 60-ju kazxdrocxief pervju atom-bombenief. Neposreduo posle tot atom-bombenie bili smertilju 140 tisicx ludis, pozdue suma smertilju dosagil pocxti cxetvert-milion ludis.
2005-08-05 U Rosju pol-ostrov Kamcxatka pravdapodobuo starju riblov-siet pricxinil avaria Rosju voiskoju podlodkaf. Podlodka potopil do glubin 190 m. Prezxitie siem cxlenifs ekipazxuf es ogrozilju.
2005-08-04 Dva bilju sotrudnikis Judaistju lobi-grupuf vo Vasxington, Steve Rosen i Keith Weissmann, bili obvinilju za razglosenie tainju Pentagonju informaciaf. Obvinilju Judaistis nalezxili ko AIPAC, nai-mocju Judaistju lobi-grup ktor vlivijt USA-ju vnutrju i vonju politia i ktor podporijt agresia proti musulmnikis.
2005-08-04 Izraelju oruzxilju terorist napadil Arabju pasazxir-autobus vo sever-Izraelju grod Sxfaram smertits cxtir Arabis i poranits piat inju ludis. Judaistju terorist bil oruzxilju so standardju voiskoju oruzxie i bil ekstremnikju osadnik protestitsju vernutie Gazaf dla Palestinianis. Posle jegoi teror-akt Judaistju ekstremnik bil lincxilju ko smert ot Arabju gnev-zlostju tolpa.
2005-08-04 Vo video-tasma ktor polucxil i peredaval Arabju TV-siet al-Gxazira, podnacxalnik al-Kaidaf, terorist al-Zauahiri, grozil ucxinit novju teror-aktis vo Britzem i vo USA ktor bu pricxinit sto-tisicxis miortvnikifs. Al-Zauahiri oglosil zxe al-Kaidavoi teror-aktis es otvet za USA-ju i Britzemju krevprolitie vo musulmnikju krainis. Esli CNN i BBCworld zvajut Basaev "veditel povstanikis" pocx ne zvajut tozx Osama bin-Laden i al-Zauahiri "veditelis povstanikis"?
2005-08-04 Cxislo smertilju USA-ju voiakifs tut tizxden vo Irak uzx dosagil 27. Nektor USA-ju sleditelis uzx perezvali tut tizxden "Krevju Tizxden".
2005-08-04 USA-ju kozmos-agentia NASA uziavil novju cxast sxatluf ktor bil vredilju podcxas gor-puskenie i pravdapodobuo bu prikazit esxte din kozmos-prohodka i ispravenie.
2005-08-04 Soglosuoso raportis podcxas prosxlju tri den usled nasilie i protestis bili vo Sudanju glavn-grod Hartum smertilju 130 ludis i bolsx cxem 350 poranilju. Abi spokoinil situacia Sudanju guverie oglosil ofisju i netralju sledstvie avariaf i smertenief pod-prezidentuf Gxon Garang. Neskolk neuklonju sleditelis oglosili zxe avaria Garangvoi vrotletuf ziavijt polnuo slucxju.
2005-08-04 Tisicxis uniformitju i tainju polcnikis ziavili tut utro vo Londonju ulcas. Posred dnesju teatrju predziavenie polcju silaf vo London Britzemju polcia pravdapodobuo hcejt otvrotit sledju teror-aktis.
2005-08-04 Ziavuo vcxeraju kozmos-prohodka USA-ju kozmosnautuf ispravit sxatl bil uspehju. Kozmosnaut otberil dva kusokis vistupitsju mezx-polnitsju tkanuf iz pod-storon sxatluf.
2005-08-04 Vo Sudanju glavn-grod Hartum bili zaderzxilju okol 1500 protestnikis proti smertenie bilju vediteluf povstanikifs i pervju pod-prezidentuf, Gxon Garang.
2005-08-03 Soglosuo so raportis vo Uzbekju guverju gazet "Pravda Vostoka" Uzbekia uzx sxes raz viprosbal ot USA iztiagat svoi voisko iz Uzbekia i vernut voina-baz vo Hanabad no vsegda USA usled razxlicxju vimolvkas otskazal. Vo Germania i vo Japonia USA imajt svoi voina-bazis uzx bolsx cxem 60 rocxis.
2005-08-03 Udorogju bomb smertil 14 USA-ju mor-voiakis i din civilnik 220 km sever-zapaduo ot Irakju glavn-grod Bagdad..
2005-08-03 Tut utro bil raportilju iz zapad-Afrikju krain Mauritania probka perevrotuf. Situacia vo krain esxte ne es jasnju.
2005-08-03 Dnesju peredava na USA-ju propagandju TV-siet CNN nai-dobruo pokazijt USA-ju dva-licoju standard proti terorizm. Gda CNN raportil o ABC intervu so Basaev, CNN ne zval Basaev terorist no "veditel povstanikis". Mega-terorist Basaev es terorist soglosuo so libkai opredelelenie i es veditel teroristis i ne povstanikis. Esxte nigda CNN ne zval ot USA trenirilju terorist Osama bin-Laden "veditel povstanikis". Pocx takai dva-licoju standard? Pocx USA imajt dobrju i zloju teroristis? Li es tut dva-licoju standard socxast USA-ju tainju voinaf proti Rosia?
2005-08-03 Tut den slucxil vo Iran vprisaganie i vovodenie novju, nedavnuo izvolilju prezidentuf, gospic Mahmud Ahmadinegxad.
2005-08-03 Vcxera vecxer, podcxas pristanie na Torontoju letisxte, Francju letidlo Airbus A340 avaril no cxudopolnuo vse 309 ludis na palub bili spasilju. Pravdapodobju pricxin avariaf bil buria, usled ktor letidlo skolzil vof malju prolom i kratuo pozdue nacxil palit. Neposreduo posle avaria vse pasazxiris bistruo otpalubili letidlo i begili ko blizju auto-doroguf.
2005-08-02 Rosju ministrie zagrancief oglosil zxe ne bu vnov akreditit zxurnalistis delatsju dla USA-ju TV-siet ABC usled peredava intervu so megaterorist Sxamil Basaev. Soglosuo so Rosju ministrie zagrancief peredava tot intervu podporijt teroristju propagand. Basaev bil intervuilju ot korespondnik Andrei Babitski ktor delajt pramuo dla USA-ju guverju propagandju radio-stancia "Radio Liberty". Kontakt USA-ju guverju radio-stanciaf so Basaev dokazijt zxe Basaev es podporitju ot USA-ju rezxim i zxe komunikacijt so svoi bandnikis i so svoi sxefis vo Vasxington upotrebits USA-ju voiskoju satelitfonis. Podpor dla Basaev es socxast USA-ju tainju voinaf proti Rosia.
2005-08-02 Uraganis origitsju vo Tihju i Atlantju okeanis usled globalju teplenie statili plus mocju, oglosili USA-ju klimat-nauknikis vo Masacxusetsju Institut Tehnologiaf, MIT. Soglosuo so tut izsledenie ktor bil publikilju vo nedavnju izdanie naukju gazetuf "Nature" (=prirod) ot 1970-ju rocxis Uraganis origitsju vo Tihju i vo Atlantju okeanis statili 50 proc plus mocju i plus dolg-vremju.
2005-08-02 Duzinas mezxunarodju proslavnikis i politnikis priehali vof Saudju glavn-grod Riadh dla podgrobenie kroluf Fahd. Soglosuo so Saudju tradicia Krol Fahd bu podgrobilju vo prostju bez-nadpisju grob.
2005-08-01 Rinokju trevog posle smert Saudju kroluf Fahd pricxinil visxenie cen neftuf nad 62 USD za bocxka.
2005-08-01 Soglosuo so raportis vo Jug-Afrikju medialis,  nedavnju navestenie Cxinaf ot Zimbabveju prezident Robert Mugabe prinesil Mugabe mensx financju pomocuf cxem on ocxekal.
2005-08-01 Nedavnju katastrofju munson vo Mumbaiju oblast zapadju Indiaf smertil bolsx cxem tisicx ludis i udaril zxizn bolsx cxem 20 milion ludis. Munson tozx pricxinil gigalionis USD ekonomju vreduf.
2005-08-01 Europsoiuz bezpobedil vo VTO (Vsetju Torgju Organizacia) proti Latinamerikju krainis. VTO resxil zxe novju Europsoiuzju tarif dla importilju bananis es proti-zakonju.
2005-08-01 Cxehju 39-rocxju Olimpiadju cxampion, Jan Zxelezny, bu pereskacxit blizitsju Vsetju Atletju Cxampionstvo vo Helsinki usled poranenie nogaf.
2005-08-01 Poskroz silaju opozicia bez odobrenie USA-ju senatuf Gxorgx Busx oznacxil Gxon Bolton takak novju USA-ju posolnik vo Organizacia Sodinju Narodifs.
2005-08-01 Posle vcxeraju smertenie Sudanju pervju pod-prezidentuf, Gxon Garang, dnes nacxili vo Sudanju glavn-grod Hartum masaju buntis. Poziavuo Garang umiral vo avaria jegoi Mi-72 vrotletuf, no protestnikis podozrejut zxe bil ubilju ot Sudanju guverie.
2005-08-01 Zamestnik USA-ju ministruf zagrancief, gospic Burns, priehal vof Uzbekia usled Uzbekju vidomovenie USA-ju voina-bazuf iz Uzbekia. Sleditelis cxudovijut kak bu Burns probit ugvorit Uzbekju guverie abi USA mozxil derzxit svoi voina-baz vo Uzbekia dla sxpionenie proti Rosia i Cxina.
2005-08-01 Tolk neskolk den posle Rosju voisko nacxil iztiaganie iz Gruzinia, USA-ju voina-korab "Nashville" priehal vof Gruzinju port Poti dla priatelju navestenie. Saakasxvili es ot USA financilju i trenirilju politju terorist i marionetnik ktor proti-zakonuo dol-vergil Gruzinju guverie.
2005-08-01 Tut utro bil oglosilju smert om 84-rocxju Saudju krol Fahd. Fahd bil krol Saudju Arabiaf podcxas prosxlju 22 rocxis. Sleditelis ocxekali zxe novju krol Saudiaf bu statit Abdullah, i realuo, neskolk cxasis posle oglosenie smertuf om Fahd, Saudju televidenie tozx podtverdil zxe novju monarh Saudiaf statil bolsx cxem 80-rocxju Krol Abdullah. Saudia imajt populacia 24 milion ludis i cxetvert neftuf celoju Vsetuf. Nedostacx demokratiaf i ugnetenie Saudju naroduf prinudil mnoguo Saudnikis vstupit vof razlicxju teroristju dviganies. Sxef al-Kaidaf, Osama bin-Laden, es tozx Saudnik. Poskroz nepredobrazimju prirodju bogatstvo Saudiaf, upravitsju rodzin nedavnuo pocxti bankrotil guverju bugxet. Sleditelis ocxekajut nikai zmen vo vnutrju ili vonju politia Saudiaf posle vovodenie i natronenie novju Kroluf Abdullah.
2005-08-01 Cxina predlozxil novju cxerta dogvoruf so Severju Korea ktor vklucxijt financju i ekonomju kompensenie esli Severju Korea otvergijt svoi jadroju oruzxie.
2005-08-01 Somalnik Hussain Osman, ktor bil zaderzxilju vo Italia za bez-uspehju bombenie vo London, oglosil zxe ne planil smertit niktof i zxe jegoi bez-uspehju bombenie bil tolk bez-nasilju protest proti Britzemju napadenie Irakuf. Osman borbajt proti vidanie vof Britzem.
2005-08-01 Vcxera grup britvaglovnikifs pobil detes Rosju diplomatnikifs vo Varsxava. Naivju Polakju britvaglovnikis ubozxijut Hitler i Nazism, sxto es udivitsju ibo Hitlervoi banda smertil milionis Polakis i kradil Polakju zem. Ziavijt zxe Polakju britvaglovnikis es podporitju i financitju glavnuo ot Sxveicarju nov-nacistis ktor vnov hcejut razdelit i podkorit Slavianstvo.
2005-08-01 Sudanju pervju pod-prezident, gospic Gxon Garang, bil vcxera smertilju usled avaria vrotletuf. Jegoi vrotlet iscxezil iz radar-monitor podcxas letenie iz Uganda. Ibo gospic Gxon Garang es bilju veditel Sudanju povstanikis nektor sleditelis podozrejut zxe dolpadanie jegoi vrotletuf ne bil normalju avaria.
2005-07-31 Katolik-cerkov vmesxajt plus i plus vof vnutrju politia Venezueluf. Na primer tut den katolikju kardinalnik Rosalio Castillo napadil prezident Chavez, i skazal zxe gospic Chavez potrebijt zaklinenie.
2005-07-31 Europsoiuzju troika: Britzem, Germania i Francia, ostrozxil Iran abi stranil i sderzxil din-storonju stupifs i ne vnov-nacxil obogatenie uraniumuf.
2005-07-31 Esli Haagju sud bu naidit gospic Slobodan Milosxevicx vinju, soglosuo so raportis USA i Britzem bu podporit plan pozvolit jeg provremit zaklucxenie vo Rosju zaklucxilna.
2005-07-31 Soglosuo so vo Italia zaderzxilju bombnik nedavnju bez-uspehju serial bombeniefs vo Britzem, gospic Osman Hussain, bombenies bili inspirilju takak pomst za Britzemju napadenie Irakuf.
2005-07-31 USA-ju kozmos-agentia NASA resxil prodolgit mision kozmos-sxatluf Discovery abi kozmos-nautis mozxili plus dolguo delat. Discovery bu pirzemit om 8-ju August vmest 7-ju August.
2005-07-31 Usled peredava intervu so megaterorist Sxamil Basaev, Rosju ministr obronaf, gospic Sergei Ivanov, zabranil libkai kontakt Rosju voiakifs ili ofisnikifs Rosju ministrie obronaf so zxurnalistis USA-ju TV-sietuf ABC.
2005-07-31 Vcxera Egiptju polcia pobil protestnikis ktor demonstrili proti Mubarakvoi 5-ju kandidatenie vo Egiptju prezidentju izvolba. Mubarak es USA-ju marionetnik ktor kontrolijt i ugnetijt Egipt uzx 24 rocxis. Zagrancju tainju sluzxbas montirili Mubarak posle oni smertili predidilju prezident.
2005-07-31 Tut utro distanc-kontrolitju voz-bomb cielitsju proti Irakju patrul smertil piat i poranil 10 ludis, vklucxuo dva Irakju polcnikis. Voz-bomb vzrivil u dorog priblizuo 60 km juguo ot Bagdad.
2005-07-31 USA-ju astronomnikis utverdijut zxe naidili novju 10-ju planet nasx Sunceju Sistemuf. Tut, esxte ne imenilju planet, es polozxilju vo distancia priblizuo 14 gigalion km ot nasx Sunce. Kritiknikis utverdijut zxe tut novju obiekt ne es novju planet no tolk planet-podobju obiekt Kuiperzonaf.
2005-07-30 Poskroz visxju cen neftuf USA-ju ekonom-rastenie ostatijt na uroven 3,4 proc za rocx.
2005-07-30 Soglosuo so ne-ofisju raportis Uzbekju guverie viprosbal ot USA iztiagat svoi voina-baz iz Uzbekia do sxes mesiacis.
2005-07-30 Vzriv voz-bombuf u narodju teatr vo Bagdad smertil siem i poranil dvades-piat ludis.
2005-07-30 Potocxju dozxdis prosxlju nocxuf tut utro paralizili transportju siet Belgiaf.
2005-07-30 Tut utro ekipazx sxatluf nacxil kozmos-prohodka. Dva kozmosnautis osobauo zgledijut sxatl Discovery iskats mozxju vred pricxinilju  ot dva malju otlomis ktor dolpadali podcxas gorpuskenie.
2005-07-29 Europju kozmos-zond "Mars-Ekspres" ktor es kruzxitsju planet Mars, uziavil vo polarju oblast Marsuf krater vo polnju leduf. Tut uziavenie es klucxju dla Marsju ekspedicia ibo led mozx but upotrebitju dla gotovenie palivof ili dla tvorenie Marsju teplilnas.
2005-07-29 Tut den Britzemju polcia delal masaju iskanie teroristifs vo razlicxju cxastis Londonuf. Tri ludis bili zaderzxilju.
2005-07-29 Rosju ministr obronaf, gospic Sergei Ivanov, proglosil zxe Rosia imajt nikai namer ustupit Jugju Kuril-ostrovis dla Japonia.
2005-07-29 USA-ju TV-siet ABC nai-dobruo pokazijt USA-ju dva-licoju standard proti terorizm ibo peredaval invervu so mezxunarodju terorist Sxamil Basaev. Ziavuo Busxvoi rezxim imajt dva-licoju standard proti terorizm i podporijt proti-Slaviansk i proti-Rosju teroristis. Usled USA-ju podpor dla "miaso-reznik iz Beslan", Basaev, proti-Rosju terorizm ziavijt socxast USA-ju tainju voinaf proti Rosia i proti vse Slavianstvo.
2005-07-29 Cxislo zxertvas katastrofju munsonuf i potopis vo oblast Indju vel-groduf Mumbai perevisxil uzx 700. Indju autoritet tper boiajt epidemia.
2005-07-29 Priblizuo dva sto ludis utratili zxizn usled razlomenie Nigerju pasazxir-korabuf ktor udaril ne-znalju pod-vodaju obiekt vo Atlant-okean blizuo breg Nigerju sxtatuf Ondo.
2005-07-29 Usled vzriv bombuf vo Indju pasazxir-poezd prinaimensx10 ludis bili smertilju i 80 poranilju. Tragedia slucxil vcxera vecxer priblizuo 650 km vostokuo ot Nov-Delhi vo sever-Indju sxtat Utar-Pradesx.
2005-07-29 Cen neftuf vo USA vnov perevisxil 60 USD za bocxka. Glavnju pricxin visenief es visxju trebov neftju produktifs podcxas tut sezon no tozx razlicxju avarias vo neft-promisl takak vcxeraju pozxar na Indju neft-platform.
2005-07-28 Soglosuo so Rosju kozmos-firma Energia turistis mozx letit krug Luna uzx tper za priblizuo sto milion USD.
2005-07-28 Tut utro Britzemju polcia oglosil zaderzxenie 9 novju podozrenikis vo sledstvie nedavnju Londonju bombeniefs.
2005-07-28 Bulgarju veditel Socialistju partaf, gospic Sergei Stanisxev, statil novju perv-ministr Bulgariaf.
2005-07-28 Sever-Koreaju polit-otbegnik ktor bil sotrudnik specialju voiskof podtverdijt zxe severju Korea derzxijt piatnades otvodilju Japonnikis.
2005-07-28 Novju mezxunarodju klimat-dogvor, konkuritsju Kioto-protokol, bil oglosilju tut den vo Laozemju glavn-grod Vientian. Ucxastitsju krainis tut Azju-Tihokeanju dogvoruf es: USA, India, Cxina, Australia, Japonia i Jugju Korea.
2005-07-28 USA-ju dolju parlament vcxera odobril novju torg-dogvor, takzvanju CAFTA, mezxu USA i neskolk malju sred-Amerikju krainis.
2005-07-28 Vo futbolju vstretie Cxampion-Ligaf vo Bratislava vcxera udivuo pobedil Slovakju Artmedia nad Sxkotju cxampion Celtics (iz Glasgov) 5:0.
2005-07-28 Potopis vo oblast krug Indju vel-grod Mumbai smertili uzx prinaimensx cxtir-sto-piatdes (450) ludis. Potopis bili pricxinilju ot neobicxuo mocju potokju munsonis kombinilju so visxju prilivis vo Arabju Morie. Visxju prilivis vo sosedju Arabju Morie problemijut otvodanie.
2005-07-28 Tut utro vo Laozemju glavn-grod Vientian otkril konferencia mezx Rosia i AJVAN (ASEAN). Ciel konferenciaf es predgotovenie verh-vstretief Rosia-AJVAN ktor bu slucxit tut rocx vo Decembr vo Malaizju vel-grod Kuala-Lumpur.
2005-07-27 Gospic Vladimir Arutiunian, sogosuo so jegoi advokat, dopuskil zxe hcel ubit USA-ju prezident Gxorgx Busx podcxas Busxvoi nedavnju navestenie Gruziniaf.
2005-07-27 Polakju sxahtaris dosagili pravo polucxit pensia posle 25 rocxis robenief nezavisuo ot vzrast. Polakju parlamentnikis odobrili tut novju zakon vo proporcia 295 proti 43, posle masaju protestis sxahtarifs vo Polakju glavn-grod Varsxava.
2005-07-27 USA-ju ministr obronaf, gospic Ronald Rumsfeld, vnov delal udivju navestenie USA-ju okupacju voiskof vo Irak. Rumsfeld ne oglosil svoi navestenie ibo boiajt napadenie ot Irakju povstanikis.
2005-07-27 Tut den slucxil znacxju pozxar na Indju neft-platform u zapadju breg Indiaf. Vred ili cxislo zxertvas esxte ne es znalju. Soglosuo so ofisju raportis iz tut goretsju neft-platform bili uzx spasilju pervju 271 ludis.
2005-07-27 Rosju polcia u Moskva konfiskil 240 kg heroinuf prinesilju vof Rosia ot Tagxikju nark-bandnikis.
2005-07-27 Britzemju polcia oglosil zxe zaderzxil cxtir novju podozrenikis vo sledstvie nedavnju Londonju bombeniefs. Podozrenikis bili zaderzxilju vo sred-Britzemju velgrod Birmingham.
2005-07-27 Bolsx cxem sto zxurnalistis poslali kof Ukrainju prezident Juwxenko protestju dopis usled jegoi unizenie zxurnalistuf ktor voprosil Juwxenko o dragju voz i mobilfon jegoi 19-rocxju sinuf. Soglosuo so dokazis Juwxenko polucxil bolsx cxem sto milion USD ot zagrancju tainju sluzxbas i manipulnikis dla jegoi sxtatju perevrot i predanie Ukrainiaf. LINK
2005-07-27 Prinaimensx 8 ludis bili smertilju i 3 poranilju usled vzriv vo hem-zavod vo vostokuo Cxinaju grod Usi.
2005-07-27 Tut utro ekipazx sxatluf Discovery nacxijt zgledenie sxatluf ibo dva malju otlomis dolpadali ot sxatl podcxas gorpuskenie.
2005-07-26 Dnes Zimbabve i Cxina podpisili dogvor ekonomju i tehnicxju sotrudief. Detailis dogvoruf ne bili oglosilju no Zimbabve imajt mnoguo resursifs potrebju dla Cxinaju bistruo rastitsju promisl.
2005-07-26 Dnes bil uspehuo gorpuskilju kof Mezxunarodju Kozmos-Stancia MKS sxatl "Discovery" (=uziavenie) nesitsju siem cxlenis ekipazxuf dla dvanades-denju mision. Sxatl bez-problemuo dosagil krug-zemlaju orbit.
2005-07-26 Vo Brazilia sxirijut protestis i demonstrenies proti ubitie bezvinju Brazilnikuf, gospic Charles de Menezes, vo London ot Britzemju polcia. Bezvinju Brazilnik bil strelilju 8 raz, iz tot cxislo piat raz vof glov.
2005-07-26 Posle peregvoris so USA-ju predstavatelis Kirgizju ministr obronaf, gospic Ismail Isakov, oglosil zxe prodolgitsju polozxenie USA-ju voina-bazuf vo Kirgizia es zavisju ot situacia vo Afganzem. USA imajt dva voina-bazis vo sredju Azia: vo Kirgizia i vo Uzbekia. Soglosuo so USA-ju gvornikis tut voinabazis es potrebju dla podpor USA-ju voiskof vo Afganzem, no soglosuo so kritiknikis tut voina-bazis es upotrebijtu dla sxpionenie i dla manipulenie politiaf vo sredju Azia. Kritiknikis podozrejut zxe nedavnju perevrotis i probkas perevrotifs bili organizilju iz tot USA-ju voinabazis.
2005-07-25 Rosju Ministrie Ekonomju Razvitief prognozijt zxe tut rocx Rosia bu utratit priblizuo 10 gigalion USD kapitaluf, no zxe posle rocx 2007 bu nacxit nabit kapital.
2005-07-25 Verhju sud Rosiaf otsudil tri federacju suditelis za protizakonju otvlasnenie bolsx cxem sto kvartiris vo Moskvaju oblast.
2005-07-25 Usled sotreskenie dva poezdifs vo sred Varsxavaf bili poranilju 38 ludis vklucxuo 9 detes.
2005-07-25 Dva seba-bombnikis smertili 18 i poranili 27 ludis vo Bagdad. Bolsxost zxertvas bili bezopasnikis.
2005-07-25 Germanju i Sxveicarju autoritet sledstvijt obvinenies zxe Germanju Kommerzbank pracxil dengi dla Rosju bandnikis ktor obkradili Rosia podcxas Jelcinvoi privatizenie. Ofisis Kommerzbankuf vo Frankfurt i vo Sxveicaria bili pereiskalju i piat bilju i tut vremju sotrudnikis Kommerzbankuf es podozretju.
2005-07-25 Tut utro slucxil silaju zemtrasenie silaf 7,2 gradusis Rihtersxkalaf u vostokju breg Indiaf, ne-dalkuo ot Nikobarju Ostrovis. Ekspertnikis ne ocxekajut mozxost tvorenief om cunami.
2005-07-25 Soglosuo so vnovilju raportis vcxeraju seba-bombnikju vzriv vozuf vo Bagdad smertil prinaimensx 40 i poranil 25 ludis.
2005-07-24 Tri ne-opasju zemtrasenies do 4,2 gradusis Rihtersxkalaf slucxili tut den vo razlicxju cxastis Iranuf.
2005-07-24 Vo severju Nigeria, u grod Kano, pasazxir-autobus dolpadal vof reka smertits 56 ludis. Tolk sxes pasazxiris prezxili tut avaria. Pravdapodobju pricxin avariaf es sxofervoi ustatost.
2005-07-24 Seba-bombnik ktor napadil jug-vostokju Bagdadju polc-dom smertil prinaimensx 22 ludis.
2005-07-24 Mlodju 27-rocxju muzx ktor bil pred vcxera zustrelilju ot Londonju polcia bil om nikai sposob otvetju za nedavnju bombenies vo Londonju metro. Smertilju bezvinju mlodic, gospic Charles de Menezes, ne bil Arab no bil Brazilnik domovitsju vo London. Tut ubitie es specialuo brutalju ibo Brazilju mlodic bil strelilju iz blizost piat raz vo glovuf ot Britzemju polcia. Dla mnoguo ludis tut ubitie ziavijt tozx rasistju.
2005-07-24 Podcxas tut pozxarju sezon vo Rosju dalkju vostok pozxarili uzx sto-tisicx hektaris taigaf, to es tisicx kvadratju kilometris.
2005-07-23 Vo sredju Japonia slucxil zemtrasenie 6 gradusis Rihtersxkalaf. Zemtrasenie paralizil zxelez-dorogju provoz krug Tokio.
2005-07-23 Serial bombeniefs vo Egiptju otdih-grod u Cxerveniju Morie, Sxarm el-Sxeih, smertil prinaimensx 88 i poranil bolsx cxem 200 ludis. Soglosuo so raportis prinaimensx din slaviansk (Cxehju) turist bil smertilju usled tut teror-akt.
Kratju letoju pereriv.
2005-07-08 Soglosuo so nektor raportis dogvor mezx sever-Amerikju Narodju Hokeiju Liga, NHL, i profesju hokeinikis blizijt i hokeinikis dolzxbi utratit priblizuo cxetvert svoi dohoduf.
2005-07-08 Irakju povstanikis smertili otvodilju Egiptju posolnik za "sotrudie so okupacnikis".
2005-07-08 Pervju vazxnju uragan tut sezonuf, Uragan Dennis, tut utro udaril Karibia i Florida i uzx smertil neskolk pervju zxertvas.
2005-07-07 Serial vzrivifs ktor slucxil tut utro vo London smertil prinaimensx 50 i poranil bolsx cxem 700 ludis. Tri vzrivis slucxili vo metro i din vzriv slucxil vo autobus publikju provozuf. Soglosuo so pervju raportis tut teror-akt bil ucxinilju ot do tper neznalju Europju Al-Kaidavoi Gxihad-band za Britzemju zverzlos i za Britzemju masakr musulmnikifs vo Afganzem i vo Irak. Velm interesju dla tut teror-akt es izber vremuf. Vcxera nacxil vo Britzem G8 verh-vstretie i 8 veditelis G8 krainifs es tper vo Britzem. Tozx vcxera bil London izberilju dla organizenie Olimpiaduf vo 2012-ju rocx.
2005-07-07 Din iz naivelju razkraditelis Rosiaf, gospic Roman Abramovicx, soglosuo so raportis planijt iztiagat iz Rosia gigalionis USD ktor kradil ot Rosju narod i peredomovit vof Britzem. No milionis bedaju Rosianis ktor bili obkradilju ot Abramovicx i ot inju oligarhnikis bu priroduo ostatit so svoi beda vo Rosia. Bravo Gorbacxov! Bravo Jelcin! Bravo Anatolij Cxubais!
2005-07-06 Dnes Mezxunarodju Olimpiadju Komitet izberil London dla organizenie letoju Olimpiaduf vo rocx 2012. Mnoguo sleditelis es udivilju usled tut izber ibo London ne imajt dostacxuo dobrju publik-transport. Pravdapodobuo tut izber bil politju.
2005-07-06 Tut vecxer nacxil vo Sxkotju grod Gleneagles (=glenigls) verh-vstretie G8 krainifs. G8 grup soderzixjt iz: Rosia, USA, Germania, Francia, Britzen, Japonia, Italia i Kanada.
2005-07-05 Cxecxnju mega-terorist Basaev grozil teror-akt proti Olimpiad 2012 esli Olimpiad bu slucxit vo Moskva. Ziavuo ot USA i ot Britzem podporitju mega-terorist hcejt podporit Nov-Jorkju ili Londonju Olimpiadju kandidatie proti Moskva. Zavtra bu Mezxunarodju Olimpiadju Komitet izberit gde bu slucxit Olimpiad vo rocx 2012.
2005-07-04 Tut den slavnijut vo USA kazxd-rocxie nezavisostuf of Britzem.
2005-07-02 Irakju posolnik vo Sodinju Narodifs, gospic Samir Sumaidaie, obvinijt USA-ju voiakis za bez-pricxinju ubitie jegoi ne-oruzxilju ubratuf om 25-ju Juni tut rocxuf vo Irakju provincia Anbar.
2005-07-02 Tenisnica Venus Williams vigral final Wimbledonju tenis-konkuruf proti Lindsay Davenport.
2005-07-02 USA-ju bomb-letidlos bombili oblast vostokju Afganzemuf gde bil dolstrelilju USA-ju voiskoju vrotlet ot Afganzemju povstanikis.
2005-07-01 Tut den USA-ju kozmos-agentia NASA oglosil zxe sxatl bu gor-puskilju om 13-ju Juli.
2005-07-01 Ukrainju firma Energoatom stopil tut utro eksportenie elektrikju energiaf vof Rosia.
2005-07-01 Teroristju bomb vo Rosju grod Mahacxkala smertil 10 i poranil 20 Rosju voiakifs i civilnikifs. Mahacxkala es glavn-grod Rosju oblastuf Dagestan.
2005-07-01 Turcju polcia zustrelil seba-bombnik ktor pravdapodobuo hcel ubit Turcju perv-ministr, gospic Erdogan.
2005-06-30 Skandal krug pohitenie musulmju duhnikuf, Abu Omar, vo Italia i jegoi otvodenie vof Egipt ot USA-ju tainju sluzxbas rastijt i rastijt. Italju suditel prikazil zaderzxenie trinades agentnikifs USA-ju sxpion-agentiaf CRA (CIA). Soglosuo so Italju sledstvie duhnik bil perv otvodilju vof USA-ju voina-baz vo Italia ot gde jeg otnesili na USA-ju voiskoju letidlos vof Egipt.
2005-06-30 Dnesju pol-final Wimbledonju tenis-konkuruf bil otrocxilju usled dozxd. Vo pervju pol-final bu borbat Lindsay Davenport proti Amelie Mauresmo. Vo dvaju pol-final bu borbat Maria Sxarapova proti Venus Williams.
2005-06-30 Podcxas evakuacia Izraelju osadkas vo Palestinju Gaza, Izraelju voisko sudaril so osadnikju ekstremistis. Ekstremnikju lincx-tolpa probil smertit din Palestinian. Lincxilju Palestinian bil hospitalizilju so vazxnju, rovnuo kritikju poranenies.
2005-06-30 USA-ju ministrie obronaf dopuskil zxe voiskoju vrotlet tipuf "CH-47 Chinook" (cxinuk), ktor avaril pred-vcxera vo vostoku Afganzem, bil dolstrelilju ot Afganzemju povstanikis i zxe vse 17 voiakis na palub bili smertilju. Smertilju voiakis bili cxlenis USA-ju special-voiskof ktor borbajt proti Afganzemju povstanikis.
2005-06-30 Vo USA-ju glavn-grod Vasxington, usled malju letidlo ktor zbludil vof Vasxingtonju ograncilju vozduh-prostor, kratuo evakuacili Belju-Dom i Kongres-Dom.
2005-06-30 Cxinaju predsiditel, gospic Hu Czingtao, priehal vof Moskva dla ofisju navestenie. Czingtao bu vstretit so Rosju prezident Putin dla peregvor o vzaimnju ekonomju i politju sotrudie. Posle Moskva Cxinaju veditel bu navestit Novosibirsk.
2005-06-29 Novju Rimju papezx Benedikt XVI podcxas bozx-sluzxba na Sviatju Petervoi Plosxad vo Vatikan vizval abi Pravoslavnikis i Protestanistis sodinili so Katolikistis.
2005-06-29 Raport Sodinju Narodifs ktor bil publikilju tut den vo Rim obgodajt zxe vo celoju Vset es dva-sto milion narknikis i zxe suma prodazx-obrotuf narkivofs es 320 gigalion USD.
2005-06-29 Veditel USA-ju kozmos-agentiaf, gospic Maikl Griffin, oglosil zxe sxatl "Discovery" es gotovju dla gor-puskenie mezx 13 i 31 Juli.
2005-06-29 Afganzemju talibanistis utverdijut zxe oni dolstrelili USA-ju vrotlet ktor doltreskil vcxera u Pakizemju granc. Soglosuo so USA-ju ministrie obronaf, vrotlet nesil 17 USA-ju voiakis. Esxte nikai prezxitelis ili miortvnikis ne bili naidilju.
2005-06-29 Celoju India es paralizilju usled protestis proti visxitsju cen neftuf, teplivof i palivof. Sto tisicxis protestnikis zablokili klucxju dorogis i krestinas. Zxaluo, protestnikis ne ponimajut zxe ni Indju ni inju guverie mozx kontrolit visxitsju mezxunarodju cen neftuf.
2005-06-29 Takak cxastis Europuf tozx Japonia perezxivajt goracx-volna i suhost. Upotrebenie vodaf dla agro-kultur bil ograncilju i vo Tokio neskolk duzinas ludis bili hospitalizilju usled teplost-udar.
2005-06-29 Italju guverie nedavnuo visxil obgodas om cxislo zxertvas goracx-volnaf 2003-ju rocxuf. Novju obgodas zxertvafs tot goracx-volnaf vo Italia es 20 tisicx ludis. Sleditelis ostrozxijut zxe tut rocx mozx udarit Italia esxte plus opasju goracx-volna cxem podcxas 2003.
2005-06-29 Afganzemju talibanistis utverdijut zxe oni dolstrelili USA-ju vrotlet ktor doltreskil vcxera u Pakizemju granc.
2005-06-29 Novju fotos Titanuf zudelalju ot "Cassini" kozmos-korab pokazijut temnju skvern ktor mozx but vodaju ili metanju ozero.
2005-06-28 Vo Afganzem doltreskil USA-ju voiskoju vrotlet tipuf "CH-47 Chinook" (cxinuk) nesitsju 16 ludis. Pricxinis doltreskenief ili cxislo zxertvas esxte ne es znalju.
2005-06-28 Priblizuo 180 zaklucxnikis vo zapaduo Rosju grod Lgov ucxastili protestuf proti polozxenie vo onivoi zaklucxilna. Lecxarju zgledenie zaklucxnikifs pokazil zxe mnogju zaklucxnikis bili zloupotrebilju ili mucxilju.
2005-06-28 Tut den, podcxas vstretie vo Moskva, predstavatelis iz grup sxes krainifs izberili Francia takak mesto gde bu budovitju novju eksperimentju jadro-fuzju reaktor. Proektuf ucxastijut: Rosia, Japonia, Europsoiuz, Cxina, Jugju Korea i USA.
2005-06-28 Vo severju Bagdad seba-bombnik smertil 87-rocxju Sxiitju cxlen Irakju parlamentuf, gospic Dhari al-Faiad, jegoi sin i tri gvardnikis.
2005-06-28 Tut den bil smertilju 11-ju naibogatju cxlovek Vsetuf, 58-rocxju giga-dolarnik Gxon Walton, ktor doltreskil so svoi velm-lehkju letidlo. Gxon Walton vlasnil pocxti 20 gigalion USD i bil sin osnoviteluf om USA-ju firma Wal-Mart.
2005-06-28 Vo Wimbledonju zxenju cxetvert-final tut den bu borbat cxtir slavsk tenisnicas: Anastasia Miskina, Maria Sxarapova, Nadia Petrova, Svetlana Kuznecova.
2005-06-28 Francia i Italia perezxivajut novju goracx-volna ktor uzx smertil neskolk ludis. Pred dva rocxis, vo rocx 2003, goracx volna vo Italia smertil 8 tisicx i vo Francia bolsx cxem 10 tisicx ludis.
2005-06-27 Dnesju vstretie Gruzinju opozicju partaf "Spravedlivost" kritikil Saakasxvilivoi guverie.
2005-06-27 Ogromju voz-bomb ktor vzrivil tut vecxer vo vostokju cxast Bagdaduf smertil 5  i poranil 29 ludis.
2005-06-27 Nepalju Maoistju povstanikis prosxlju tizxden otvodili priblizuo 90 studentis iz sxkol vo goraju mal-grod 300 km ot Nepalju glavn-grod Katmandu.
2005-06-27 Tut den Tagxikia slavnijt sviatak Narodju Peresmirief. Tut prazden slavnijt konc grodnikju voinaf pred 8 rocxis, podcxas ktor bili smertilju bolsx cxem sto tisicx ludis i milionis ubegili vof zagrancie.
2005-06-27 Ne-obicxuo visxju letoju temperaturis vo Italia nacxili smertit ludis, vklucxuo zagrancju turistis.
2005-06-27 Vo Cxina visxju cxinovnik ministrief financiaf bil obvinilju iz podkupost. Esli jegoi vinost bu dokazilju jeg grozijt celo-zxiznju zaklucxenie ili smert. Zxaluo, Slaviansk krainis ne imajut odnakuo strogju karas za podkupimost.
2005-06-27 Visxju Vasxingtonju cxinitel, ministr obronaf Donald Rumsfeld, kritikil nedavnju Iranju prezidentju izvolba takak "izvolbaju parodia". Ocxviduo USA-ju rezxim imajt mnoguo znanie o izvolbaju parodias. Vo USA egzistijt tolk din edinju polit-parta, demo-republikju parta, ktoruf dva cxastis, demokratju-cxast i republikju-cxast, teatruo vzaimnuo borbajut vo izvolbaju parodia. Uzx prinaimensx 50 rocxis USA imal nikai svobodju izvolba i USA-ju populacia imajt nikai realju izber. Obdva kandidatis, iz obdva cxastis demo-republikju partaf, predstavajut odnakju politia.
2005-06-27 Cen neftuf vo mezxunarodju birzas dosagil novju rekordju uroven 60,45 USD za bocxka. Tper mnogju sleditelis ocxekajut zxe cen neftuf bu dolg-vremuo ostatit krug 60 dolaris za bocxka.
2005-06-27 Dva grupis borbatsju za ludju pravos obvinili USA iz narusxenie ludju pravos 70 musulmnikis domovitsju vo USA. Tot 70 musulmnikis bili zaderzxilju podcxas dolgju periodis bez dokazis i bez normalju pravos ktor imajut obicxju kriminalnikis.
2005-06-27 USA-ju ministr obronaf, gospic Donald Rumsfeld, oglosil zxe pravdapodobuo Irakju povstanie bu prodolgit bolsx cxem des rocxis. Vo inju slovis, tut prodolgitsju povstanie podajt USA-ju voisko izvinenie ostatit vo Irak esxte bolsx cxem des rocxis,  poki ostatijt din krapla neftuf pod Irakju zem, i prodolgit kradenie milionis i gigalionis bocxkas Irakju neftuf bez normalju registrenie i bez platenie.
2005-06-27 Ziavijt zxe vo blizitsju osenju izvolba vo Germania, USA-ju tainju sluzxbas i ot USA kontrolitju mezxunarodju i Germanju masaju medialis, planijut zamenit tut-vremju Germanju kancler, Gerhard Sxroder, so svoi marionetnik. USA okupacijt Germania uzx bolsx cxem 60 rocxis i kontrolijt Germanju politia i Germanju masaju medialis. Posred kontrol masaju medialis USA vlivijt Germanju publikju omnenie i Germanju izvolbas. USA planijt zamenit Sxroder ibo opozicil Irakju voina.
2005-06-26 tut den neskolk seba-bombnikis vo i krug sever-Irakju grod Mosul smertili prinaimensx 35 ludis i poranili duzinas. Vcxera bili smertilju 15 ludis vo Samarra. Soglosuo so raportis vo Britju "London Sunday Times" USA-ju guverie imal peregvoris so Irakju povstanikis. Ot nedavnju Irakju izvolba uzx bolsx cxem tisicx ludis bili smertilju. USA-ju cxinovnikis dopuskili zxe Irakju povstanie esxte rastijt.
2005-06-26 Generalju sektretarnik Sodinju Narodifs, gospic Kofi Annan, pomnil 60 rocxis podpisenief hartaf Sodinju Narodifs. Harta bil podpisilju pred 60 rocxis vo San-Francisko.
2005-06-26 Usled zasidka ot Marksistju povstanikju grup FARC 24 Kolombju voiakis bili smertilju i 19 es iscxezilju. Zasidka slucxil vo jugju Kolombia u Ekuadorju granc. FARC es financilju iz prodazx narkivof.
2005-06-26 Tut den es tocxnuo sxes mesiacis ot katastrofju cunami vo Indju okean ktor smertil bolsx cxem dva-sto tisicx ludis.
2005-06-26 Vo vcxeraju parlamentju izvolba vo Bulgaria vigral BSP (Bulgarju Socialistju Parta) so 32 proc glosifs. Parta bilju kroluf Simeon Saxe-Coburg, NMS, polucxil 20 proc glosifs. BSP es veditju ot Sergei Stanisxev i ibo ne bu imat parlamentju bolsxost potrebijt tvorit koalicia so nekai inju polit-parta. Koncju rezult izvolbaf bu oglosilju zavtra.
2005-06-25 Podcxas vcxeraju presa-konferencia so Irakju prezident al-Gxaafari, USA-ju prezident Busx otvergil voprosis abi predlozxil plan USA-ju iztiaganief iz Irak. Kritiknikis ocxekajut zxe USA bu ostatit vo Irak poki ostatijt din krapla neftuf pod Irakju zem. Soglosuo so dokazis USA-ju voisko kradijt milionis bocxkas neftuf iz Irak bez normalju registrenie i bez platenie.
2005-06-25 USA-ju i Britzemju masaju medialis, takak CNN i BBCworld, vnov vmesxajut vof vnutrju politia Iranuf posred kritikenie svobodju izber Iranju naroduf vo vcxeraju prezidentju izvolba vo ktor svoboduo vigral gospic Mahmud Ahmadinegxad ktor polucxil bolsx cxem 61 proc glosifs.
2005-06-25 Vo Bulgaria nacxil parlamentju izvolba. Sleditelis ocxekajut zxe Bulgarju socialistju parta bu vigrat, i zxe bilju Bulgarju krol i tut-vremju perv-ministr, gospic Simeon Saxe-Coburg, bu podkorilju. Bulgarnikis es razcxarovilju usled razsxiritsju beda Bulgarju naroduf. Pod Saxe-Coburgvoi guverie Bulgarnikis dolzxil delat mnogju zxertvas abi Bulgaria mozxil vstupit vof avaritsju i bankrotju Europsoiuz. Takak vstup vof Europsoiuz prinesil nisxto, tolk plus beda dla Polakia, Slovakia, Cxehia i inju narodis, vstup Bulgariaf vof Europsoiuz es bezmislju. Vstup Bulgariaf vof Eur-Azju Ekonomju Soiuz delajt plus smisl. Kak mozxuo ocxekat, zagrancju medialis delajut intensivju propagand proti Bulgarju Socialistju Parta, BSP.
2005-06-25 Tut utro Iranju izvolbaju komitet oglosil zxe vcxeraju dvaju krug prezidentju izvolbaf vigral gospic Mahmud Ahmadinegxad ktor polucxil bolsx cxem 61 proc glosifs.
2005-06-24 Tut vecxer koncil vo Iran dvaju krug prezidentju izvolbaf. Esxte ne es jasnju kto vigral iz dva kandidatis: Akbar Hasxemi Rafsangxani i Mahmud Ahmadinegxad.
2005-06-24 Raport publikilju vo lecxarju gazet "New England Journal of Medicine" utverdijt zxe USA-ju lecxaris vo Guantanamo-baz narusxili lecxarju etik ibo sovetili voiskoju mucxitelis kak visxit zaklucxnikju fobias i visxit produktivost "prinuditsju voprosenief". "Prinuditsju voprosenie" es inju termin dla mucxenie zaklucxnikifs.
2005-06-24 Italju suditel prikazil zaderzxenie trinades agentnikifs USA-ju sxpion-agentiaf CRA (CIA). Tut agentnikis pohitili i otvodili vof Egipt iz Italia vo rocx 2003 musulmju duhnik Abu Omar. Soglosuo so Italju sledstvie duhnik bil perv otvodilju vof USA-ju voina-baz vo Italia ot gde jeg otnesili na USA-ju voiskoju letidlos vof Egipt. Ne es znalju skolk tisicxis USA-ju agentnikis operuvajut vo Italia i vo Europsoiuz i sxto vse delajut. Sleditelis podozrejut zxe din iz naivazxnju zadanies USA-ju agentnikifs vo Europsoiuz i vo Slaviansk krainis es manipulenie i vlivenie izvolbafs i podkupenie podkupimju politnikifs i suditelifs.
2005-06-24 Vo Indju cxast Kasxmiruf, blizuo grod Srinagar, vzrivil voz-bomb smertits 9 Indju voiakis i poranits 26 voiakis i civilnikis. Podcxas prosxlju 15 rocxis Kasxmirju voinaf umirali bolsx cxem 66 tisicx ludis.
2005-06-24 Jerusalim zabranil gei-gordostju marsx, ibo grodju cxinovnikis dumajut zxe tot marsx mozx provokit buntis.
2005-06-24 Doxzdis i potopis vo jugju Cxina prodolgijut. Nektor sleditelis ocxekajut zxe koncju cxislo zxertvas mozx dosagit tisicxis. Ekonomju vred uzx perevisxil 2,5 gigalion USD.
2005-06-24 Cxinaju guverju neft-firma CNOOC Ltd predlozxil 18,5 gigalion USD gotov-dengi dla zakup USA-ju neft-firmaf Unocal-Corp. Soperitsju USA-ju neft-firma Chevron-Corp predlozxil 16 gigalion USD dla zakup om Unocal-Corp no sleditelis ocxekajut zxe Chevron bu visxit svoi predlozxenie.
2005-06-24 Pocxti vse cenis akciafs na mezxunarodju birzas nizili tut den usled visxitsju cen neftuf ktor dnes perevisxil 60 USD za bocxka. Visxitsju cen neftuf es pricxinilju ot stoianuo visxitsju potreb glavnuo ot Cxina, India i USA.
2005-06-24 Tut den nacxil vo Hongkong inauguracia novju vediteluf administraciaf, gospic Donald Tsang.
2005-06-24 USA-ju ministrie obronaf podtverdil avaria USA-ju sxpion-letidlof U-2 vo Sodinju Arabju Emiratis.
2005-06-24 Tut utro nacxil vo Iran dvaju krug prezidentju izvolbaf. Dvaju krug izvolbaf imajt tolk dva kandidatis.
2005-06-23 Rosju demografju katastrof dosagil novju visx. Tutvremuo Rosia utratijt sto ludis kazxd cxas. Ibo vo musulmju cxastis Rosiaf populacia rastijt no vo Pravoslavju cxastis populacia nizijt, glavnju pricxin tut katastrofuf ziavijt Pravoslavju cerkov Rosiaf i toi nedostacx podporuf dla rodzinis.
2005-06-23 Potopis pricxinilju ot potokju dozxdis vo jugju Cxina smertili uzx prinaimensx 80 ludis i prinudili evakuacia 700 tisicx ludis. Predskazatelis ocxekajut prodolgitsju dozxd do konc tizxdenuf.
2005-06-23 Podcxas recx vo Britzemju parlament Tony Blair ostrozxil zxe Europsoiuz dolzx reformit ili bu propadat.
2005-06-23 Serial cxtir bombifs ktor vzrivili tut utro vo Sxiitju cxast Bagdaduf smertil prinaimensx 17 i poranil bolsx cxem 60 ludis.
2005-06-22 Soglosuo so USA-ju nauknikis iz vse narodis Vsetuf na genetju uroven Rosianis imajut nai-visxju prirodju imunost proti imun-bolez.
2005-06-22 Soglosuo so raportis, posle Busxvoi vstretie so Vietnamju perv-ministr, USA oglosil zxe bu podporit Vietnamju vstup vof VTO. Uzx pocxti vse krainis es vo VTO no Rosju cxlenstvo es esxte zablokitju ot USA poskroz Busxvoi lgas o jegoi priatelost so Rosia i so Putin. Skroz zablokenie Rosju cxlenstvof vo VTO i skroz inju sredokis, USA probijt slabjuvit Rosju ekonomia i Rosia abi mozx dominirit celoju Vset.
2005-06-22 Polakia otrocxil data referendumuf o prinatie Europsoiuzju konstituciaf.
2005-06-22 Tut den pomnijt Rosia i Ukrainia 64-ju kazxd-rocxie Hitlervoi napadenief Ukrainiaf i Sovietsoiuzuf. 22-ju Junif 1941 Hitlvervoi voisko nacxil okupacia Ukrainiaf i probil pokorit Rosia i Sovietsoiuz. Dnes Germania vnov probijt pokorit Ukrainia, Polakia i celoju Slavianstvo skroz kontrol Europsoiuzuf i dominirenie mezxunarodju institutifs takak na primer kontrol Mezxunarodju Kriminalju Suduf.
2005-06-21 Tut den bil gor-puskilju iz Rosju podlodka novju tip sputnekuf, Kozmos-1. Tut sputnek bu pervju kozmos-korab ktor bu progonitju ot sunceju i zvezdju radiacia.
2005-06-21 Vietnamju perv-ministr, gospic Phan Van Khai, priehal vof USA dla ofisju navestenie. Tut den vstretil so USA-ju prezident Gxorgx Busx.
2005-06-21 Irakju ministr spravedlivostuf obvinil USA zxe es ukritsju vreditsju informacia o Saddam Hussein. To es informacia ktor mozx vredit USA i dokazit USA-ju celo-Vsetju tainju terorizm i USA-ju tainju voina proti Rosia i proti inju krainis. Ziavijt zxe USA hcejt otrocxit i otrocxit sudenie proti Saddam Hussein, do tamgda on bu umirat usled prirodju pricxinis abi USA-ju rezxim ukril svoi tainostis.
2005-06-21 Upotrebits nano-tehnologia USA-ju nauknikis razvili tehnicx lek-prinesenief ktor delajt lekis proti rakbolez des-raz plus produktivju.
2005-06-21 Turkmenju prezident, gospic Separamurat Niazov, vimagal abi Ukrainia platil svoi 600 milion USD dlug za Turkmenju gaz.
2005-06-21 Siem ludis bili smertilju i 180 poranilju vo Izrael usled sotreskenie pasazxir-poezduf so brem-voz u grod Asxdod.
2005-06-21 Vzriv bombuf vo Libanonju glavn-grod Beirut smertil vel-znalju politnik, gospic Gxorgx Hawi. Mozxju motiv smertenief esxte ne es jasnju. Bomb bil pravdapodobuo vsadilju vo jegoi voz.
2005-06-21 Tut utro bil gor-puskilju iz Rosju severju kozmosdrom Plesetsk brem-raket tipuf Molnia-M, gor-nesitsju Rosju voiskoju telekomunikacju satelit tipuf Molnia-3K.
2005-06-21 Soglosuo so Kremlju cxinovnik, gospic Vladislav Surkov, Rosju prezident i Rosju guverie koncuo, posle neskolk perevrotis vo krainis bilju Sovietsoiuzuf, ponimajt zxe tot perevrotis bili scenalju, organizilju i financilju ot zagrancju tainju sluzxbas i ot zagrancju manipulnikis. Surkov tozx skazal zxe egzistijut sxkolis dla perevrotis i dla perevrotnikis i zxe Rosju guverie es predgotovju dla libkai probka perevrotuf vo Rosia.
2005-06-20 Prinaimensx dva sto ludis umirali vo India usled goracx-volna podcxas ktor temperatur vo nektor cxastis Indiaf perevisxil 50 gradusis Celsius.
2005-06-20 USA-ju rezxim boiajt zxe usled tut-vremju ekomomju i politju kriza Europsoiuz bu zmenit i bu svobodit seba ot USA-ju politju i ekonomju diktatur. USA-ju voisko uzx bolsx cxem 60 rocxis okupacijt klucxju krainis Europsoiuzuf.
2005-06-20 Cen neftuf vo Azju neft-birzas tut utro pervju raz vo historia perevisxil 59 USD za bocxka.
2005-06-20 Tut utro neskolk voz-bombis vo razlicxju cxastis Irakuf uzx smertili prinaimensx 26i poranili bolsx cxem 120 ludis, glavnuo polcnikis i rekrutnikis. Mezxu smertilju ludis es prinaimensx din USA-ju voiak.
2005-06-20 Prosxlju nocx USA-ju pasazxir-letidlo tipuf DC-10 zudelal prinudilju pristanie vo Iranju glavn-grod Teheran usled podozrenie pozxaruf vo brem-otdelenie. Posle nikai pozxar bil naidilju i posle vnov-polnenie, pasazxirju letidlo vnov vzletil. Letidlo bil na trasa Mumbai-Amsterdam.
2005-06-19 Baskju povstanikju organizacia ETA oglosil din-storonju pereriv napadeniefs proti Espanju politnikis. ETA obiasnil zxe tut pereriv es usled pozitivju zmenis vo Espanju politik.
2005-06-19 Seba-bombnik vzrivil seba vo perepolnju Bagdadju restoran, podcxas polcnikis obedili. Prinaimensx 23 ludis bili smertilju, vklucxuo siem polcnikis, priblizuo 36 ludis bili poranilju. Napadilju restoran bil mestovitju vo neposredju blizost Bagdadju fortifikilju Zelenju Zonaf.
2005-06-19 Vo Kazahzem nacxil izber i registrenie kandidatifs dla Kazahzemju gorju parlament. Izvolba vof gor-parlament bu slucxit om 19-ju August. Vo Kazahzem es izvolitju 16 gor-parlamentnikis kazxd tri rocxis dla 6-rocxju srok. Celoju Kazahzemju gor-parlament imajt 32 cxlenis.
2005-06-19 Bilju perv-ministr Ukrainiaf, opozicju politnik gospic Janukovicx, oglosil mozxost tvorenief velju opozicju blokuf vo Ukrainia. Posle nedavnju oranzxju perevrot nacxil vo Ukrainia novju epoha razkradenief. Rezxim Juwxenko-Timosxenko planijt razkradit rovnuo naivazxnju strategju firmas Ukrainiaf i darit onif dla zagrancju manipulnikis ktor financili i organizili jegoi oranzxju perevrot. Juwxenko polucxil bolsx cxem sto-milion dolaris dla jegoi oranzxju perevrot ot zagrancju tainju sluzxbas i ot zagrancju manipulnikis takak na primer Gxorgx Sxorosx. LINK
2005-06-19 Kirgizju polcia zaderzxil 216 ucxastnikis pred-vcxeraju buntifs vo Bisxkek dla voprosenie i karal kazxd tisicx SOM (Kirgizju dengi). Podstrekatel buntifs, gospic Urmatbek Bariktabasov,  bil obvinilju za organizenie sxtatju perevrotuf.
2005-06-19 Vo Armenju enklav Nagorno-Karabah, ktor es na teritoria Azerbiaf, nacxil tut utro parlamentju izvolba. Nagorno-Karabah ne es uznalju ot libkai krain Vsetuf.
2005-06-19 Prinaimensx 13 ludis bili poranilju vo Germanju grod Braunschweig podcxas sudar Fasxistju marsxnikis so proti-fasxistju demonstritelis.
2005-06-19 Ot vcxera USA-ju voisko provodijt masaju operuvacia proti povstanikis krug Irakju grod Ramadi.
2005-06-19 Tut utro pristanil brem-raket tipuf "ProgresS M-53" u Mezxunarodju Kozmosju Stancia, MKS. Pristanie bil uspehju no podcxas posledju minut kozmosnaut Sergei Krikalev pereidil iz automatikju na rukju sposob vodenief brem-raketuf.
2005-06-18 Polakju perv-ministr, gospic Marek Belka, posle verh-vstretie Europsoiuzuf oglosil zxe es razcxarovilju usled nedostacx kompromisuf otnosuo Europsoiuzju sxtatju bugxet.
2005-06-18 USA-ju dolju parlament glosil nizit om 50 proc USA-ju platba dla Sodinju Narodis, OSN, esli Sodinju Narodis ne bu zmenit. USA profitijt milionis dolaris ibo Sodinju Narodis es vo Nov-Jork i ibo politnikis dolzx domovit vo Nov-Jork i utratijut milionis USD dla svoi potrebis. Soglsuo so neutralju sleditelis OSN dolzxbi but vo neutralju krain takak Kazahzem, i ne vo USA.
2005-06-18 Podcxas prosxlju tizxden dva vrotletis doltreskili vof Nov-Jorkju morju kanal "East River". Pervju vrotlet nesitsju sxes turistis i dva cxlenis ekipazxuf doltreskil prosxlju vtorak. Dvaju vrotlet, tipuf Sikorski S-76, ktor imal 8 ludis na palub doltreskil vcxera, piatak.
2005-06-18 Vo Afganzem 90 km sever-vostokuo ot Kandahar Talibanju povstanikis otvodili prinaimensx 10 cxinovnikis Afganzemju marionetju rezximumf. Afganzem es uzx neskolk rocxis polnuo okupacilju i kontrolitju ot USA-ju okupacju voisko.
2005-06-18 Ziavijt zxe vo dvaju krug Iranju prezidentju izvolba bu soperit bilju Iranju veditel Rafsangxani proti tut-vremju grod-prezident Teheranuf, gospic Mahmud Ahmadinegxad. Vo pervju krug prezidentju izvolbaf ucxastili 67 proc izvolitelifs.
2005-06-18 Obitatelis Kaliforniaf panikijut posle piat vazxnju zemtrasenies udarili gran Tih-okeanju tektonicxju plosxuf vo Kalifornia i vo Cxile podcxas prosxlju siem-den. Obitatelis gromadijut eda, gotov-dengi i voda, ibo ocxekajut blizitsju Ogromju zemtrasenie na San-Andreasju tektonicxju lom.
2005-06-18 Dva rocxju dete ktor bil pred-vcxera (cxetverak) zustrelilju ot Kambogxju banditis bil sin Slovakifs domovitsju vo Kanada. Smertilju slaviansk mlodic imenil Maksim Mihalik.
2005-06-18 Vcxera vecxer, podcxas prazdenis vo Rostovju oblast Rosiaf u reka Don, tonul veditsju Rosju parlamentnik, gospic Vladimir Litvinov. Pravdapodobju pricxin tonutief bil serdce-napad.
2005-06-18 Dva-denju verh-vstretie Europsoiuzuf koncil bezuspehuo. Rovnuo tut-vremju prezident Europsoiuzuf, Luksemburgju perv-ministr Jean-Claude Juncker, oglosil zxe tut vstretie koncil vo glubinju kriza. Naivelju problem Europsoiuzuf es zxe obdva Britzem i Francia profitijut gigalionis EUR iz Europsoiuzju bugxet ktor platijut vse cxlenis Europsoiuzuf, vklucxuo 10 novju cxlenis. Tampocx Britzem i Francia potrebijut Ukrainia vo Europsoiuz abi mozxili profitit tozx om Ukrainia takak uzx profitijut om Cxehia, Slovakia, Polakia i Slovenia. Tut-vremju Europsoiuz es novju tip bezvolnostuf. Slavianis delajut i platijut podcxas inju narodis profitijut.
2005-06-18 Iranju izvolbaju komitet oglosil zxe niktor kandidatnik dosagil potrebju 50 proc glosifs vo pervju krug prezidentju izvolba i zxe izvolba bu prodolgijt mezx dva veditsju kandidatis vof dvaju krug.
2005-06-17 Soglosuo so predgotovju raport sledstvief ubitief Libanonju politnikuf Hariri, Hariri bil smertilju ot bomb mestovilju vo belju brem-voz. Tut naidenie podporijt  podozrenies zxe Hariri bil smertilju ot Izraelju ili ot USA-ju tainju sluzxbas. Siurju guverie imal nikai motiv i mozxil nisxto dosagit i vse utratit usled smertenie om Hariri.
2005-06-17 Neskolk zemtrasenies ktor slucxili podcxas prosxlju tizxden na gran Tih-okeanju tektonicxju plosxuf, vo Cxile i vo Kalifornia, mozxbi predskazat nekai blizitsju znacxju zemtrasenie.
2005-06-17 Vo Kirgizju grod Bisxkek 150 buntnikis zanali guver-dom i vimagali abi novju prezidentju izvolbaf mozxil ucxastit tozx gospic Urmatbek Bariktabasov. Soglosuo so Kirgizju autoritet Bariktabasov ne mozx kandidatit ibo ne es Kigizju no es Kazahzemju grodnik. Kirgizju polcia upotrebil slezgaz dla izgnonenie buntnikifs. Podcxas buntis Kirgizju parlament sberil dla sidenie vo inju budov. Esxte ne es jasnju esli Bariktabasov es podporitju ot nekai zagrancju tainju sluzxbas.
2005-06-17 Vo Iran nacxil tut utro pervju krug prezidentju izvolbaf ktor ucxastijut siem kandidatis.
2005-06-17 Grup banditifs ktor vcxera kidnapili 30 malju detes vo Kambogxju mezxunarodju sxkol dla zagrancnikis zustrelili dva-rocxju dete vof glov ibo peremnog slezil i krikil. Zustrelilju mlodic bil iz Kanada. Vse banditis bili peresilalju i zaderzxilju ot Kambogxju polcia. Ziavijt zxe edinju motiv banditifs bil dengi.
2005-06-16 Poskroz bankrot i ekonomju katastrof Europsoiuzuf Ukrainju marionetju prezident Juwxenko esxte planijt vstup Ukrainiaf vof Europsoiuz.
2005-06-16 Britzemju i USA-ju masaju medialis visxijut svoi propagand proti Iran i proti blizitsju prezidentju izvolba. Ziavuo onif zlovijt zxe ne-mozxili mezxu Iranju prezidentju kandidatis implantit svoi marionetnik.
2005-06-16 Cxerstvuo obnazxilju memorand dokazijt zxe Busx planil voina proti Irak prinaimensx 8 mesiacis pred nacxatie voinaf i zxe vse jegoi "dokazis" o Irakju oruzxie masaju nisxtovenief bili manipulilju dla vipolnenie tot planuf.
2005-06-16 Espanju monarh, Krol Huan Karlos, tut den podcxas navestenie Rosiaf vstretil so Rosju prezident Vladminir Putin.
2005-06-16 Soglosuo so Rosju ministrie prosvetenief vo Rosia dva-sto-tisicx podrastnikis ne ucxastijut sxkolis.
2005-06-16 USA-ju borba-let tipuf Harrier AV-8B doltreskil na obitatju cxast groduf Yuma, Arizona. Soglosuo so USA-ju ministrie obronaf avaria pricxinil nikai zxertvas(?).
2005-06-16 Usled tiskenie ot Estonju proti-Rosju ekstremistju parlamentnikis Estonju parlament otrocxil ratifikacia dogvoruf so Rosia o vzaimnju granc.
2005-06-15 Tut den Azerbia slavnijt narodju sviatak, takzvanju Den Narodju Spasenief.
2005-06-15 Irakju seba-bomnik ktor vzrivil seba 60 km severuo ot Bagdad smertil prinaimensx 20 ludis vklucxuo 17 Irakju voiakis. Vzriv slucxil podcxas obed vnutr restoran vo Irakju voina-baz vo grod Halis u Bakuba.
2005-06-15 Ministris ONEZ-uf ktor dnes vstretili vo Viedna oglosili zxe visxju cen neftuf ne es pricxinilju usled nedostacxju produktenie neftuf no usled nedostacx rafinerju obiem.
2005-06-15 Ukrainju perv-ministr, Julia Timosxenko, oglosil zxe Ukrainia bu delat vse mozxju i nemozxju abi vstupil vof Europsoiuz. Juwxenko i Timosxenko polucxili bolsx cxem sto milion USD ot zagrancju manipulnikis i tainju sluzxbas dla prezidentju izvolba i dla oranzxju perevrot abi razdelili Ukrainia ot Rosia: "razdelij i vladij". Oranzxju perevrot, Ukrainju marionetnikis Juwxenko i Timosxenko, takak Cxecxnju terorizm, es socxast USA-ju tainju voinaf proti Rosia i proti vse Slavianstvo.
2005-06-15 Soglosuo so bilju glavnju prokurnik Ukrainiaf, gospic Gennadij Vasiliev, Juwxenko ne bil otravalju. Nektor sleditelis podozrejut zxe Juwxenkovoi obmanju "otravanie" bil scenalju i zloupotrebitju dla vlivenie glositelifs pred prezidentju izvolba no zxe Juwxenko ne bil otravalju tolk bolezju usled nekai inju pricxin.
2005-06-15 Mezxunarodju sleditelis ocxekajut zxe Organizacia Neft-Eksportitsju Zemifs, ONEZ, podcxas dnesju vstretie vo Viedna bu visxit ONEZ-ju granc produktenief do 28 milion bocxkas za den. Tut resxenie bil pricxinilju ot visxitsju cenis neftuf ktor prosxlju ponedelak vnov dosagili 55 USD za bocxka.
2005-06-15 Podcxas intervu, Iranju prezidentju kandidatnik gospic Rafsangxani, oglosil zxe USA dolzx dokazit zxe zmenil svoi proti-Iranju politia.
2005-06-14 Ziavijt zxe pedofilia statil novju inkvizicia dvades-pervju sto-rocxief. Vcxera koncil sudenie muzik-zvezdnikuf, Michael Jackson i dnes polcia vo 13 krainis zaderzxil 150 ludis usled podozrenie iz pedofilia. Pedofilia ili inkvizicia?
2005-06-14 Usled epidemia holeraf vo Afganzemju glavn-grod Kabul, dva tisicx ludis zabolezili i prinaimensx 8 ludis umirali.
2005-06-14 Neskolk napadenies ot Irakju povstanikis smertili prinaimensx 24 ludis vo razlicxju cxastis Irakuf. Povstanikis upotrebili bombis i mina-metis. Naivazxnju napadenies slucxili vo grodis Kirkuk i Bakuba. Na primer, vo perepolnju Kirkukju rinok seba-bombnik smertil 20 i poranil 90 ludis.
2005-06-14 Mocju zemtrasenie silaf 7,9 gradusis Rihtersxkalaf udaril severju Cxile. Prinaimensx 8 ludis bili smertilju vo tot redkuo obitatju oblast.
2005-06-14 Bolsx cxem 200 Serbju protestnikis zablokili vnov-razkritie mostuf ktor sodinijt Serbju i Albanju cxastis groduf Mitrovica.
2005-06-14 Vcxera sud vo Santa Maria, Kalifornia, oglosil raz-sudenie nad muzikju zvezdnik Maikl Gxeksn (Michael Jackson) za obvinenies pedofiliaf: bezvinju za vse obvinenies.
2005-06-13 Vzriv bombuf vo Indju cxast Kasxmiruf smertil prinaimensx 13 ludis i poranil bolsx cxem sto. Bombenie slucxil vo Kasxmirju grod Pulvama ktor es priblizuo 40 km juguo ot Srinagar.
2005-06-13 USA-ju, Britzemju i Izraelju guveries virazxijut ocxvidju razcxarovenie zxe onivoi marionetnikis ne vigrali vo dnesju Libanonju izvolba. Poskroz nedavnju smertenie neskolk veditsju Libanonju politnikifs ot USA-ju i ot Izraelju tainju sluzxbas (ktor obvinili Siuriaf iz tot terorizm) USA-ju i Izraelju manipulnikis ne-mozxili dostacxuo vlivit Libanonju publikju omnenie dla vigra vo dnesju izvolba.
2005-06-13 Britzemju perv-ministr Tony Blair priehal vof Rosia dla verh-vstretie so Rosju prezident Vladimir Putin. Tut vstretie es predgotovenie dla G8 verh-vstretie ktor bu slucxit sledju mesiac vo Sxkotia.
2005-06-13 Dnes nacxijt vo Europsoiuzju parlament spor o 106 gigalion EUR sxtatju bugxet. Tot bugxet vklucxijt 3 gigalion EUR vzad-platbas dla Britzem i 40 gigalion EUR dla ferma-subsidias. Soglosuo so mnoguo kritiknikis Europsoiuzju bugxet es mnog-tratitsju.
2005-06-13 Italju Bank Unicredito probijt za 24 gigalion USD pereberit Germanju Bank HypoVereinsbank.
2005-06-13 Venezuelju nezavisju prezident, gospic Hugo Chavez, obvinil USA-stilju kapitalizm za nedavnju problemis vo Bolivia. Hugo Chavez tozx oglosil zxe ot USA pedlozxilju i planitju Voln-Torgju Dogvor es "smertju lek" dla jugju i sredju Amerik.
2005-06-13 Tut den nacxijt 46-ju Parizxju Vozduh-Pokaz ktoruf bu ucxastit dva tisicx firmas iz 41 krainis. Rosia es predstavatju ot firma Rosoboronexport. Organiznikis Parizxju Vozduh-Pokazuf ocxekajut tri-sto-tisicx navestitelis.
2005-06-13 Soglosuo so nainovju raportis piatakju blesk-potop vo sever-vostokju Cxina, severuo ot vel-grod Harbin, smertil prinaimensx 92 ludis, vklucxuo 87 ucxnikis. Nektor obgodas gvorijut o dva sto smertilju ludis. Tut blesk-potop bil pricxinilju ot ekstremju potokju dozxd ktor podcxas 40 minutis prinesil 20cm vodaf.
2005-06-13 Vzriv bombuf vo Afganzem smertil piat USA-ju okupacju voiakifs.
2005-06-13 Poskroz masaju vmesxanie USA-ju i Izraelju guveriefs i USA-ju i Britzemju masaju medialifs vof Libanonju parlamentju izvolba, ziavijt zxe partas podporitsju priatelost so Siuria vigrali vo triju cxast izvolbaf. Vigratel izvolbaf ziavijt bilju Libanonju kristnikju perv-ministr, gospic Michel Aoun.
2005-06-12 Vo Japonia nacxil sber podpisifs proti planis USA-ju voiskof peremestit glavn-ofis USA-ju pervju pehotju otdeluf vof Tokioju oblast. 60 rocxis posle 2-ju Vsetju voina USA esxte okupacijt Japonia.
2005-06-12 Tut den slucxil vo Libanon uzx triju cxast parlamentju izvolbaf. Libanonju parlamentju izvolba es razprostrilju vo neskolk cxastis.
2005-06-12 Serial bombeniefs vo razlicxju cxastis Iranuf tut den smertil 8 ludis i poranil 75. Prezidentju izvolba vo Iran bu slucxit tut tizxden i ziavijt zxe tut teror-aktis bili ucxinilju ot zagrancju agentnikis.
2005-06-12 Pozxar vo USA-ju vel-grod Filadelfia, vo sxtat Pensilvania smertil piat detes.
2005-06-12 Usled so-treskenie USA-ju pancir-vozuf so pasazxir-autobus vo jug-Afganzemju provincia Kandahar bili smertilju 10 Afganzemju civilnikis.
2005-06-12 Ot zagrancju tainju sluzxbas i ot manipulnikis financilju Belarusju "torgnik" Andrei Klimov bil osudilju dla 18 mesiacis zaklucxenief usled jegoi organizenie perevrotuf i buntifs vo Minsk. Dla predvratenie bu-vremju buntifs i perevrotuf, Belarusju guverie dolzxbi ucxit ot USA i ot Europsoiuz gde upotrebijut slezju gaz i voda-pusxkas proti demonstritelis.
2005-06-12 Ukrainju guverie, Juwxenko-Timosxenko, planijt zmenit Ukrainju zakon ktor zabranijt prodazx Ukrainju strategju firmas. Usled sxtat-bugxetju deficit guverie planijt prodat nai-strategju, nai-vazxnju Ukrainju firmas, pravdapodobuo dla zagrancju manipulnikis ktor investili sto-milion USD vof Juwxenkovoi izvolba i vof jegoi oranzxju perevrot. Takai prodazx strategju firmas za podpor vo jegoi oranzxju perevrot es realuo podkupost vo velju sxkala. Ne tisicxis dolaris, no sto-milionis i gigalionis dolaris! Velm hitrju Juwxenko, velm hitrju Timosxenko!
2005-06-12 Bilju Turkmenju pod-premier, Elli Gurbanduradov, ktor es obvinilju za podkupost bil dnes tozx obvinilju za sotrudie so zagrancju tainju sluzxbas.
2005-06-12 U Moskva slucxil avaria pasazxir-poezduf Grozni-Moskva. Piatnades ludis bili poranilju. Pervju raportis gvorijut zxe cxtir povozis izkoleali usled vrziv bombuf. Grozni es Cxecxnju glavn-grod.
2005-06-11 Azerbju prezident, gospic Ilham Aliev, ktor es vo Horvatia dla ofisju navestenie, tut den vstretil so Horvatju torgnikis.
2005-06-11 U Slovakju posoldom vo Bagdad vzrivil voz-bomb. Neskolk ludis bili poranilju. Malju Slovakju voiskoju otdel es socxast Busxvoi "koaliciaf" ktor okupacijt Irak.
2005-06-11 Financ-ministris iz G8 krainis soglosili anulit dlug 18 nai-bedaju Afrikju krainifs. Suma anulilju dluguf es 40 gigalion USD. G8 grup soderzixjt iz: Rosia, USA, Germania, Francia, Britzen, Japonia, Italia i Kanada. Verh-vstretie G8 grupuf bu slucxit ot 6-ju do 8-ju Juli vo Sxkotju grod Gleneagles (=glenigls).
2005-06-11 Vcxeraju potop vo sever-vostokju Cxina smertil 64 ludis vklucxuo 62 detes. Zatopenie i sleditsju bolot-lavin slucxil vo grod Sxalan.
2005-06-11 Siuria otvergil USA-ju obvinenies zxe vmesxajt vof Libanonju izvolba. Nektor sleditelis podozrejut zxe namerenie tot obvinenies proti Siuria es otbrat publikju vnimanie ot USA-ju vmesxanie vof vnutrju politia Libanonuf i vof Libanonju izvolba.
2005-06-11 Pozxar vo hotel vo jugju Cxina smertil prinaimensx trides ludis. Piatnades ludis bili hospitalizilju. Pozxar slucxil vo grod Sxantou vo provincia Guandun, blizuo Hongkong.
2005-06-11 Voz-bomb ktor vzrivil vcxera vecxer vo sever-zapadju Bagdad smertil 9 i poranil 15 Irakju civilnikis.
2005-06-10 Mezxu zaderzxilju ili smertilju ludis podcxas nedavnju buntis vo Uzbekia bili 50 zagrancnikis - oglosil Rosju ministr obronaf, gospic Sergei Ivanov, podcxas medialju konferencia posle vstretie Rosia-NATO vo Belgju glavn-grod Brusel. Takai visxju ucxast zagrancnikifs dokazijt zxe tot buntis bili organizilju ot zagrancju tainju sluzxbas.
2005-06-10 Veditsju Kirgizju parlamentnik, gospic Zxirgalbek Surabaldiev, bil zustrelilju vo glavn-grod Bisxkek.
2005-06-10 Vzriv bombuf vo Irakju provincia Anbar, u grod Haklania, smertil piat USA-ju voiakis. Ofisju cxislo smertilju USA-ju voiakifs vo Irakju voina uzx blizijt 1700.
2005-06-10 Sudgrup ktor sudijt muzikju zvezdnik Maikl Gxeksn (Michael Jackson) za obvinenies pedofiliaf uzx peregvorijt cxtirju den no esxte ne-oglosil raz-sudenie.
2005-06-10 Avaria poezduf vo Bakuju metro smertil 1 i poranil 10 ludis. Baku es glavn-grod Azerbiaf.
2005-06-10 Belarusia vnov-vovodil vizas dla grodnikis Gruziniaf usled visxitsju pronikenie Gruzinju kriminalnikifs. Nektor Gruzinju kriminalnikis tozx zlo-upotrebijut Belarusia dla proti-zakonju pronikenie vof Rosia.
2005-06-10 Usled masaju protestis i paralizenie Bolivju glavn-groduf La-Paz, vcxera Bolivju parlament vstretil vo Sukre. Parlament prinal otstupenie prezidentuf Karlos Mesa i oznacxil takak novju prezident gospic Eduardo Rodriguez.
2005-06-09 Podcxas vcxeraju buntis vo Etiopju glavn-grod Addis Ababa, Etiopju polcia zustrelil prinaimensx 22 ludis i poranil duzinas. Tut den Etiopju polcia zaderzxil neskolk veditelis opoziciaf. Opozicnikis obvinijut Etiopju guverie om izvolbaju obman. Ne es jasnju esli izvolbaju obman realuo slucxil, ili esli Etiopju opozicnikis bili inspirilju ot sxtatju perevrotis vo Ukrainia i vo Gruzinia. Tut-vremju perv-ministr, gospic Meles Zenawi, es veditel Etiopiaf ot rocx 1991.
2005-06-09 Busxvoi rezxim podkupil marionetnikis vo Serbju guverie so vnovenie ekonomju podporuf dla Serbia-Cxerngora. Ziavuo za Busxvoi des milion dolaris Serbju guverie obecxal zaderzxit bilju Serbju nacxalnik vo Srebrenica, generalnik Ratko Mladicx. Podcxas Busx predlozxijt Serbju marionetnikis unizitsju podpor tolk des milion USD, USA-ju bombenie Serbiaf vredil Serbju ekonomia tisicx raz bolsx.
2005-06-09 Zimbabveju prezident, gospic Robert Mugabe, obronal nedavnju nisxtovenie nepozvolilju budovifs krug glavn-grod Harare. Mugabe otvergil obvinenies zxe tot nisxtovenie bil polituo inspirilju.
2005-06-09 Podcxas vstretie Rosia-NATO vo Brusel, Rosju ministr obronaf, gospic Sergei Ivanov, oglosil zxe Rosia imajt doverdostoinju informacia ktor dokazijt zxe nedavnju buntis vo Uzbekia bili organizilju iz Afganzem. Soglosuo so Ivanov, sovremuo es vo Afganzem treniritju visxju cxislo teroristifs iz krainis bilju Sovietsoiuzuf, no esxte ne es jasnju kto financijt i organizijt tut trenirenie. Afganzem es tper pod absolutju kontrol USA-ju okupacju voiskof, i neutralju sleditelis ne dumajut zxe tut trenirenie teroristifs es mozxju bez znanie, soglos i podpor ot USA-ju okupacju voiskof. Kritiknikis podozrejut zxe tut trenirenie proti-Rosju teroristifs es socxast USA-ju tainju voinaf proti Rosia i proti Slavianstvo.
2005-06-08 Otstupitsju Bolivju prezident, gospic Carlos Mesa, ostrozxil zxe vo Bolivia mozx nacxit grodnikju voina esli ne bu slucxit neposreduo posle jegoi otstupenie novju prezidentju izvolba.
2005-06-08 Dla G8 verh-vstretie Britzemju perv-ministr Tony Blair i USA-ju prezident Gxorgx Busx predgovotili novju trik propaganduf. Obdva dogvorili zxe bu podporit nizenie Afrikju dluguf. Gde es gruzju obman i gde es bez-cxistju propagandju trik? Tolk tamktor krainis bu polucxit nizenie dluguf ktor bu reformit. Vo inju slovis, tolk krainis ktor bu zamenit svoi guverie za USA-ju marionetnikis bu polucxit nizenie dluguf. Velm hitrju Toni, velm hitrju Gxorgx! Velm hitrju propagand ktor cenijt nisxto i ktor ne bu pomocit Afrikju narodis.
2005-06-08 Mezxunarodju Monetju Fond, MMF, oglosil zxe Europsoiuz dolzxbi vitat slabjuvenie om Euro ibo tot bu pomocit eksportis iz Europsoiuz i podporit rastenie ekonomiaf.
2005-06-08 Soglosuo so organizacia Zgled Ludju Pravofs, podtiskenie buntifs vo Uzbekia bil "masakr". No esxte ne es jasnju kai rola vo tot buntis i masakr igrali USA-ju tainju sluzxbas i onivoi prob montirit svoi marionetju rezxim vo Uzbekia posred scenalju "revolucia".
2005-06-08 Naivelju USA-ju automobil-firma, General Motors (GM), planijt uvolnenie 25 tisicx trudnikis vo USA. Negda imal GM bolsx cxem 50 proc USA-ju automobil-torguf, no tper imajt mensx cxem 25 proc, glavnuo usled import-vozis iz Azia i iz Europ.
2005-06-08 Podcxas prosxlju rocx vse krainis Vsetuf tratili din gigalion USD dla oruzxie. Bolsx cxem pol celoju sumaf tratil USA.
2005-06-08 Vcxeraju bombenies i napadenies ot Irakju povstanikis vo razlicxju oblastis Irakuf smertili 22 i poranili 39 ludis.
2005-06-08 Vo triju krug glosenief Madarju parlament vo Budapesxt izberil gospic Laslo Sxoiom (Laszlo Solyom) takak novju Madarju prezident.
2005-06-08 Polakju prezident Aleksander Kvasxnievski otvergil osxepotis zxe planijt statit novju generaju sekretarnik Sodinju Narodifs posle bu koncit jegoi funkcia Polakju prezidentuf. Nektor kritiknikis podozrejut zxe Kvasxnievski es USA-ju marionetnik ibo USA-ju tainju sluzxbas financili i pomocili jeg statit Polakju prezident.
2005-06-08 Vo Australia uzx dvaju Cxinaju otbegnik podtverdijt zxe Cxina imajt krug tisicx sxpionis vo Australia i zxe Cxina poslajt vof zagrancie studentis i torgnikis takak sxpionis.
2005-06-07 Kratuo pred G8 verh-vstretie, Britzemju perv-ministr Tony Blair, otehal dla novju instrukcias vof Vasxington ko USA-ju prezident Gxorgx Busx.
2005-06-07 Indju politnik, gospic LK Advani, otstupil takak veditel Indju opozicju polit-partaf, BJP.
2005-06-07 Siurju pod-prezident, 73-rocxju gospic Abdul Halim Haddam, otstupil tut utro. Haddam es veteranju tverd-politnik i bil arhitektnik Siurju politiaf vo Libanon.
2005-06-07 Vcxera Ukrainia podpisil dogvor o tvorenie spolju ekonomju prostoruf so inju krainis om SNS. Ot pervju den mesiacuf Juli Ukrainia bu imat polnuo otkritju torgenie so Rosia.
2005-06-07 Uzbekju guverie obvinil USA za inform-voina proti Uzbekia i probka otstabilit Uzbekia. Sleditelis uzx dolguo podozrejut zxe USA-ju tainju sluzxbas predgotovijut vo Uzbekia sxatju perevrot maskilju takak "revolucia".
2005-06-07 Usled avaria Rosju autobusuf u Slovakju grod Svidnik bili poranilju i hospitalizilju 8 Rosju turistis.Autobus ehal iz Viedna vof Moskva.
2005-06-07 Cxecxnju prezident, gospic Alu Alhanov, oglosil zxe tainju sluzxbas skor bu uziavit gde es ukrilju Cxecxnju mega-terorist Basaev.
2005-06-07 USA-ju kozmos-agentia NASA oglosil nagrad 250 tisicx USD za nai-dobrju misl kak nabit kislor iz Lunaju proh.
2005-06-07 Vcxeraju predlozxenie USA-ju prezidentuf Gxorgx Busx zxe USA bu otkrituo vmesxat vof vnutrju politia krainifs sredju i jugju Amerikaf abi podporili "demokratia" bez-spokoinil mnoguo politnikifs zapadju polsferaf. Kritiknikis viraznijut zxe USA imajt nikai demokratia, imajt tolk din polit-parta, takzvanju demo-republikju parta, i zxe mucxijt, zloupotrebijt i smertijt zaklucxnikifs vo mnoguo tainju zaklucxilnas prostrilju vo celoju Vset.
2005-06-07 Bolivju prezident, gospic Carlos Mesa, predlozxil otstupenie usled tizxdenis masaju protestis proti jegoi guverie i proti razprodanie Bolivju prirodju resursifs. Bolsxost protestnikifs es bedaju Amerindju fermaris iz vostokju oblast Boliviaf.
2005-06-06 Mezxunarodju Kriminalju Sud vo Haag oglosil zxe bu sledstvit zverzlos proti ludstvo ucxinilju vo jug-zapadju cxast Sudanuf, Darfur.
2005-06-06 Gospic William Schulz, USA-ju sxef organizaciaf Mezxunarodju Amnistia, podcxas TV-intervu vo "Fox News Sunday" oglosil zxe Guantanamoju zaklucxilna es socxast sietuf USA-juzaklucxilnafs vo celoju Vset, vklucxuo tainju zaklucxilnafs, gde zaklucxnikis es zloupotrebitju i smertilju.
2005-06-06 Siurju prezident, gospic Basxar Assad, kritikil zxe modernju masa-medialis kontrolitju ot zagrancnikis gnetijut Arabju kultur i unikatost.
2005-06-06 Sledstvitelis Sodinju Narodifs naidili vo Kosovo masa-grob Serbju civilnikifs ktor bili smertilju ot Albanju teroristis pred start Kosovoju voinaf.
2005-06-05 Taivan uspehuo testil krilo-raket ktor imajt dosag bolsx cxem tisicx km.
2005-06-04 USA-ju voisko dopuskil zxe mucxitelis vo USA-ju Guantanamo voina-baz nog-udarili Koran, i zxe prinaimensx din raz USA-ju mucxitel mocxal na musulmju zaklucxnik i jegoi sviatju knig Koran.
2005-06-03 Masaju protestis bedaju ludis vo Bolivia prodolgijut. Tut protestis paralizili celoju Bolivju ekonomia. Protestnikis vimagajut nacionalizenie gazju promisluf.
2005-06-02 Rosju ministr zagrancief, gospic Sergei Lavrov, oglosil zxe Rosia, India i Cxina imajut odnakju pogled na mezxunarodju problemis. Lavrov tozx oglosil zxe vse tri krainis imajut mnog-polarju pogled Vsetuf. Soglosuo so Lavrov, Cxina, India i Rosia dogvorili sotrudit vo neskolk oblastis vklucxuo podpor dla oblastju i mezxunarodju stabilost.
2005-06-02 Tut den slavnijt Kazahzemju kozmosdrom Baikonur svoi 50-ju kazxdrocxie tvorenief. Neskolk proslavnikis ucxastili slavnenief, vklucxuo Rosju prezident Vladimir Putin i Kzahzemju prezident Nursultan Nazarbaev.
2005-06-02 Vzriv bombuf vo Libanonju glavn-grod Beirut smertil vistupju Libanonju proti-Siurju zxurnalist ktor podstrekal Libanonnikis proti Siuria.
2005-06-02 Serial bombifs vo razlicxju cxastis Irakuf tut den uzx smertil prinaimensx 16 i poranil bolsx cxem 50 ludis. Dva bombis vzrivili vo Bagdad i din bomb vzrivil vo Bakuba.
2005-06-02 Abi poziavil dobrju vola Izrael dnes puskil cxtir-sto bezvinju Palestinju zaklucxnikifs. No Izrael dolzxbi tozx obiasnit pocx tut bezvinju Palestinianis bili zaklucxilju. Palestinianis osudili tut puskenie takak trik Izraelju propaganduf.
2005-06-02 Posle 10 rocxis om visxenie opitostuf i cigarenief, tut rocx Rosia "vigral" pervju mesto vo cxislo smertilju ludis usled opitost i cigarenie vo Europ.
2005-06-02 Vo Slonkostbreg 47 ludis bili smertilju podcxas etnikju buntis.
2005-06-02 Vo vcxeraju referendum, Holandju izvolitelis takak Francju izvolitelis otvergili novju konsitutcia Europsoiuzuf. Pocxti 62 proc glosili proti.
2005-06-01 Sxvedju borba-let tipuf JAS-29-Gripen doltreskil vof Baltju morie. Pilot prezxil hvala katapultenie.
2005-06-01 Vo Gruzinju goras, minibus nesitsju 11 zxalitelis dla ucxast podgrobenief onivoi poviaznikuf, dolpadal vof propast smertits vse 11 cxlenis rodzinuf.
2005-06-01 Dnes ucxastijut referendumuf o novju konstitucia Europsoiuzuf Holandju izvolitelis. Sleditelis ocxekajut zxe takak Francju tozx Holandju izvolitelis bu otvergit novju konstitucia.
2005-06-01 Sovetgrup Bezopasostuf Sodinju Narodifs osudil seks-eksploatenie ot mier-tvoritelis Sodinju Narodifs, specialuo vo Liberia i vo Haiti.
2005-06-01 Vzriv bombuf vo mecxet vo jug-Afganzemju grod Kandahar smertil prinaimensx 20 i poranil bolsx cxem 70 ludis. Vzriv bombuf slucxil podcxas podgrobenie dla-guverju duhnikuf. Soglosuo so raportis Talibanistis priznali otvetost.
2005-05-31 USA-ju okupacju voisko vo Irak naidil miortvju telo guvernikuf Irakju provinciaf Anbar. Guvernik, gospic ,Al-Mahalavi, bil otvodilju om 10-ju mai.
2005-05-31 Katarju princ Hamid Bin Abdul Sani al-Tani bil osudilju dla 30 mesiacis zaklucxenief za zloupotrebenie Cxehju mlodicas pod 15 rocxis. Sudenie i zloupotrebenie slucxil vo Cxehju glavn-grod Praha.
2005-05-31 Prinaimensx piatnades Izraelju softver firmas es vpletitju vof masaju promislju sxpionenie. Izrael i Izraelju firmas sxpionijut proti firmas i guveries celoju Vsetuf, vklucxuo proti konkuritsju Izraelju firmas. Tut ogromju sxpion-grup upotrebil komputor-virusis dla sxpionenie. Nektor sleditelis gvorijut zxe naivelju iztecx komputor-virusifs es Izrael.
2005-05-31 Europsoiuz i USA vnov sporijut vo VTO usled subsidias dla aviacju firmas Boeing i Airbus. Obdva USA i Europsoiuz subsidijut svoi aviacju promisl, pocxas Rosju i Ukrainju aviacju promisl terpijut ibo polucxijut nikai subsidias i dolzx konkurit proti subsidilju Airbus i Boeing..
2005-05-31 Slavianica iz Kanada pobedil vo final mezxunarodju konkuruf "Miss Kozmosuf 2005" vo Taizem. Natalia Glebova, ktor rodil vo Rosia, pobedil tozx vo konkur "Miss Kanada 2005" i "Miss Foto 2005".
2005-05-31 Tut den iz Kazahzemju kozmosdrom Baikonur startil Rosju brem-raket tipuf Soiuz nesitsju vof krug-zemlaju orbit Rosju-Europsoiuzju naukju sputnek "Foton". Sputnek bu obkruzxit Zemla podcxas sledju 16 den.
2005-05-31 Nai-velju razkraditel Rosiaf, 41-rocxju Mihail Hodorkovskij, bil tut utro vo Moskva osudilju dla dev rocxis zaklucxenief usled mnoguo prestupies, vklucxuo obman i ob-nalogenie. Platilju profesju protestnikis protestili pred sudilna proti jegoi zaklucxenie. So gigalionis dengi ktor Hodorkovskij kradil ot Rosju narod, on mozx kupit tisicxis profestju protestnikis.
2005-05-31 Otvergenie Europsoiuzju konstituciaf vo Francia pricxinil neskolk posle-trasis. Tolk pol cxas posle ocxekalju otstupenie Francju perv-ministruf gospic Raffarin, prezident Sxirak naznacxil novju perv-ministr, gospic Dominique de Villepin.
2005-05-31 Podcxas navestenie Japoniaf, Rosju ministr zagrancief, gospic Sergei Lavrov, predgotovijt situacia dla navestenie Rosju prezidentuf Putin. Rosia hcejt peregvorit vzaimnuo vigodju torgenie mezx Rosia i Japonia.
2005-05-31 Cigarenie es din iz naivazxnju zdrov-problemis vsetuf. Na primer tolk vo Rosia umirajut priblizuo 260 tisicx ludis kazxd rocx usled cigarenie. To es 30 ludis kazxd cxas ili din cxlovek kazxd dva minutis.
2005-05-31 Usled tiskenie ot Cxinaju guverie, Japonju perv-ministr, gospic Gxunicxiro Koizumi, ne navestil sporju Sxintoju sviatilna. Vzamen, Koizumi i cxlenis jegoi guverief, navestili blizju grob neznalju voiakuf. Sxintoju sviatilna es sporju ibo uvazxijt ne tolk zxertvas, no tozx kriminalnikis, Dvaju Vsetju Voinaf.
2005-05-30 Seba-bombnikis vo Irakju grod Hilla smertili 27 i poranili 118. Bolsxost zxertvas bili Irakju polcnikis.
2005-05-30  USA-ju sxpion-letidlo letitsju pod Irakju flag, ktor bil pravdapodobuo dolstrelilju ot Irakju povstanikis, doltreskil vo vostokju oblast Irakuf. Vse piat cxlenis ekipazxuf bili smertilju; to es cxtir USA-ju voiakis i din Iraknik.
2005-05-30 Vcxeraju otvergenie Francju izvolitelifs Europsoiuzju konstituciaf opisajut nektor zxurnalistis takak politju zemtrasenie. Nektor sleditelis podozrejut zxe masaju medialis i marionetju politnikis kontrolitju ot zagrancju silas ktor boiajut sodinju Europosoiuzuf bili pozad manipulenie Francju omnenief proti novju Europsoiuzju konstitucia.
2005-05-29 Bulgarju 15-rocxju tenisnica, Sesil Karatancxeva, pobedil Venus Williams i dosagil cxetvert-final om French Open.
2005-05-29 Vo jugju Turcia perevrotil pasazxirju autobus nesitsju Rosju turistis. Prinaimensx din Rosian, gospic Andrei Slesarenko, bil smertilju i 36 inju bili poranilju neskolk tiazxuo.
2005-05-29 Soglosuo so pervju rezultis dnesju Francju referendumuf, Francju izvoliteli otvergili novju Europsoiuzju konstitucia so bolsxost 54,5 proc.
2005-05-29 Tut den slucxili masaju protestis vo Jugju Korea proti USA-ju okupacia. USA-ju okupacju voisko imajt voina-bazis i okupacijt Jugju Korea uzx bolsx cxem piat-des rocxis. Soglosuo so protestnikis, USA i USA-ju okupacia Jugju Koreaf es otvetju za visxenie napruzxief na Koreaju pol-ostrov.
2005-05-29 Sto-tisicxis Venezuelnikis protestili vo glavn-grod Karakas proti USA i vimagali vidanie teroristuf, Luis Posada Carriles, ktor vo rocx 1976 bombil Kubaju pasazxir-letidlo smertits 73 ludis. Tut terorist es bilju CIA-agentnik. Ziavijt zxe USA-ju rezxim ohronajt tut terorist abi ukril fakt zxe Carriles bombil Kubaju letidlo soglosuo so prikaz ot USA-ju tainju sluzxbas. USA-ju otvergenie vidat tut mega-terorist podtverdijt i dokazijt zxe USA imajt dva-licoju politia proti terorizm.
2005-05-29 Des tisicx USA-ju i cxtir-des tisicx Irakju voiakifs nacxili velju proti-povstanikju operuvanie vo Bagdad.
2005-05-29 Vo Afganzemju provincia Kunar, priblizuo 170 km vostokuo ot glavn-grod Kabul, neznalju pistolnikis obstrelili iz samostrelis pasazxirju autobus, smertits 12 ludis.
2005-05-29 Kalifornju polcia zaderzxil proslavju film-rezxisernik Oliver Stone usled obvinenies nark-derzxenief i opitju vodenief.
2005-05-29 Iranju religju Nadzirju Sovetgrup prikazil Iranju guverie prodolgit jadroju izsledenie, vklucxuo obogatenie Uraniumuf.
2005-05-29 Tisicxis Armenianis tancili na gora Aragat, slavnits kazxdrocxie osnovenief Armeniaf.
2005-05-29 Indonezju prezident, gospic Susilo Bambang Judhoiono, prikazil polcia naidit ludis ktor es otvetju za bombis ktor vcxera vzrivili na ostrov Sulavesi vo Kristnikju grod Tentena.
2005-05-28 Cxislo zxertvas razlicxju napadeniefs vo Irak podcxas prosxlju 24 cxasis dosagil 28.
2005-05-28 Generalju sektretarnik Sodinju Narodifs, gospic Kofi Annan, priehal vof Darfur abi obsudil celoju situacia. Darfur es jug-zapadju oblast Sudanuf terpitsju etnikju konflikt.
2005-05-28 Posle Bulgarju prezident Georgi Parvanov vstretil so Libvju veditel Muamar Gadafi, Libvju guverie oglosil mozxost dogvoruf o sudba sxes Bulgarju opekatelifs ktor bili osudilju vo Libvia dla smert-kara.
2005-05-28 Bombenie vo sever-Irakju grod Mosul smertil 4 ludis i poranil duzinas. Bombenie slucxil u glavnju vhod vof USA-ju voina-baz.  Esxte ne es jasnju esli vzrivil din ili dva bombis.
2005-05-28 USA-ju guverie otvergil Venezuelju vimaganie abi vidal terorist, Luis Posada Carriles, ktor vo rocx 1976 bombil Kubaju pasazxir-letidlo smertits 73 ludis. Tut terorist es bilju CIA-agentnik. Pravdapodobuo USA hcejt ukrit fakt zxe Carriles bombil Kubaju letidlo soglosuo so prikaz ot USA-ju guverie. USA-ju otvergenie podtverdijt i dokazijt zxe USA imajt dva-licoju politia proti terorizm. Sleditelis kritikijut zxe USA-ju guverie es nai-velju teroristju organizacia Vsetuf, ktor podporijt i ukrijt svoi teroristis, no vimagajt abi vse inju krainis peregonili teroristis ktor es proti USA ili proti Izrael. Tut dva-licoju politia es socxast USA-ju tainju voinaf proti Rosia i proti vse Slavianstvo.
2005-05-28 Vsetju Torgju Organizacia, VTO, nacxil vstupju peregvoris so Iran. Do tper vstup Iranuf vof VTO bil zablokilju ot USA. Esxte ne es jasnju gda VTO bu tozx prinat vstup Rosiaf i gda USA bu stopit zablokenie Rosju vstupuf vof VTO.
2005-05-28 Cxinaju parlament ratifikil Ros-Cxinaju dogvor o vzaimnju granc.
2005-05-28 Kolombju pol-voiskoju veditel, Fernando Maurillo, bil zaderzxilju vo sever-zapadju Kolombju sxtat "Cordoba". Maurillo es obvinilju smertenief Kolombju parlamentnikuf.
2005-05-28 Tut utro na sred-Indonezju ostrov Sulavesi, vo grod Tentena ktor es obitatju glavnuo ot Kristnikis, vo pere-polnju rinok vzrivili dva bombis. Soglosuo so raportis 19 ludis bili smertilju i 20 poranilju.
2005-05-28 Dva bombis ktor vzrivili vcxera vecxer vo Irakju grod Tikrit smertili 9 i poranili 44 ludis.
2005-05-27 Vo glavn-grod Saud-arabiaf Riadh, bolsx cxem 80-rocxju krol Fahd bil hospitalizilju pravdapodobuo usled problemis so krev-serdceju sistem.
2005-05-27 Tut den slucxili masaju protestis vo razlicxju musulmju krainis Vsetuf proti USA i proti oskvernenie Koranuf ot USA-ju voisko vo Guantanamo zaklucxilna.
2005-05-27 Vzriv bombuf vo musulmju sviatilna vo Pakizemju glavn-grod Islamabad smertil priblizuo 20 pilgrimnikis i poranil bolsx cxem 60. Ziavijt zxe bolsxost zxertvafs bili Sxiitnikis.
2005-05-27 Vzriv bombuf vo musulmju sviatilna vo Pakizemju glavn-grod Islamabad smertil priblizuo 20 pilgrimnikis i poranil bolsx cxem 60. Ziavijt zxe bolsxost zxertvafs bili Sxiitnikis.
2005-05-27 Soglosuo so novju oglosenie Pentagonuf, USA-ju voiakis oskvernili Musulmju sviatju knig Koran "tolk" piat raz.
2005-05-27 Germanju parlament prinal novju konstitucia Europsoiuzuf. Tut posubotak bu vo Francia referendum o tut novju konsitucia; sleditelis ocxekajut zxe Francju izvolitelis bu skazat "ne". Otvergenie novju Europsoiuzju konstituciaf vo Francia mozx sposobit kriza vnutr Europsoiuzuf.
2005-05-27 Iranju naiverhju veditel, aiatolnik Ali Hamenei, oglosil zxe USA probijt vlivit blizitsju prezidentju izvolba vo Iran i predlozxil izvolitelis abi izvolili proti-USA-ju prezident i guverie.
2005-05-27 Australju zxen, 27-rocxju Schapelle Corby, ktor probil kontrabandit bolsx cxem 4 kg marihuanuf vof Indonezia bil tut utro vo Indonezju sud osudilju dla 20 rocxis zaklucxenief. Australnica bil zaderzxilju prosxlju Oktobr na Indonezju ostrov Bali ktor es velm popularju so Australju turistis. Corby utverdil zxe bil nenamerju nark-nesitel.
2005-05-27 Vo USA delalju vrotlet, tipuf OK58-Kiowa, doltreskil 40 km severuo ot Bagdad, u grod Bakuba. Soglosuo so raportis vrotlet bil dolstrelilju ot Irakju povstanikis. Inju vrotlet bil vredilju. Dva USA-ju voiakis bili smertilju.
2005-05-27 Letidlo tipuf Antonov-12 nesitsju 21 pasazxiris i piat cxlenis ekipazxuf vcxera doltreskil vo vostokju Kongo. Pravdapodobuo vse ludis na palub bili smertilju. Pilot bil Rosian i inju cxtir cxlenis ekipazxuf bili iz Ukrain.
2005-05-26 Spekulenie o veditel Irakju povstanikis, Al-Zarkaui, prodolgijt. Nektor sleditelis gvorijut zxe Al-Zarkaui bil poranilju, inju spekulijut zxe bil smertilju.
2005-05-26 Podcxas dnesju verh-vstretie mezx Palestinju prezident Ahmud Abbas i USA-ju prezident Gxorgx Busx, Busx obecxal darit Palestinju guverie piatdes milion USD.
2005-05-25 Soglosuo so razlicxju raportis, teroristju veditel al-Zarkaui bil pred neskolk den poranilju i posle poranenie soverhil ubegit iz Irak vof nektor iz sosedju krainis.
2005-05-25 Dnes USA ofisuo uznali teroristju organizacia Islamju Gxihad.
2005-05-25 Podcxas intervu so Cxinaju gazet Uzbekju prezident Islam Karimov skazal zxe nedavnju buntis vo Uzbekia bili organizilju i financilju iz zagrancie. Soglosuo so Karimov zagrancju manipulnikis probijut otstabilit situacia vo celoju sred-Azju oblast.
2005-05-25 Soglosuo so organizacia Mezxunarodju Amnistia, USA statil krain gde es naibolsx narusxenies ludju pravofs i naibolsx mucxenie zaklucxnikifs.
2005-05-25 Uzbekju prezident, gospic Islam Karimov, nacxil ofisju navestenie Cxinaf. Ziavuo Karimov iskajt podpor ot Cxina dla svoi politia i dla jegoi podtiskenie nedavnju buntifs vo vostokju Uzbekia.
2005-05-25 Tut den bil otkrilju novju 1600 km dolgju neft-trubvod mezx Azerbju port Baku i Sredzem-morju Turcju port Cxeihan. Tut trubvod bu umozxit USA kradit neft pramuo iz krainis sredju Aziaf. Novju neft-trubvod imajt denju skroz-obiem pocxti milion bocxkas neftuf.
2005-05-25 Bolivju polcia razgonil des-tisicxis bedaju ludis ktor marsxili ko prezidentju palac vo glavn-grod Boliviaf, La-Paz. Polcia upotrebil slezju gaz dla raznonenie protestnikifs.
2005-05-25 Baskju povstanikju grup ETA vzrivil tut utro bomb vo sever-vostokju cxast Espanju glavn-groduf Madrid. Nikai vazxnju zxertvas bili raportilju ibo ETA ostrozxil Baskju gazet Gara zxe bomb bu vzrivit.
2005-05-24 Podcxas prosxlju 24 cxasis bili vo Irak smertilju 9 USA-ju voiakis. Ofisju cxislo smertilju koalicju voiakifs uzx dosagil 1822 vklucxuo: 1643 USA-ju, 88 Britzemju, 10 Bulgarju, 1 Danzemju, 2 Holandju, 2 Estonju, 1 Madarju, 21 Italju, 1 Kazahzemju, 1 Latvju, 17 Polakju, 1 Salvadorju, 3 Slovakju, 11 Espanju, 2 Taizemju i 18 Ukrainju. Vo inju slovis cxislo 1822 vklucxijt prinaimensx 48 Slaviansk voiakis iz Slaviansk krainis. Ne es znalju skolk etnikju Slavianis es mezx smertilju USA-ju voiakis, no nektor sleditelis obgodajut zxe prinaimensx 300 USA-ju Slavianis bili smertilju vo Busxvoi Irakju voina.
2005-05-24 Soglosuo so Siurju sleditelis, USA-ju posolnik vo Libanon, gospic Jeffrey Feltman, prodolgijt podstrekat Kristnikju grupis i rusxijt rovnovazxie vo Libanon.
2005-05-24 Tri rocxis posle Busxvoi teror-voisko napadil i okupacil Afganzem, marionetnik Karzai priehal dla navestenie svoi sxefuf, Gxorgx Busx, vo Vasxington. Pravdaju pricxin napadenief Afganzemuf bili Vasxingtonju planis postroit vo Afganzem, ktor es mestovilju vo sred Aziaf, voina-bazis proti Rosia i proti Cxina. Poskroz zloupotrebenie i smertenie Afganzemju zaklucxnikifs of USA-ju voiakis, Busx otvergil Karzaivoi vimaganie abi perepodal kontrol USA-ju okupacju voiskof vo Afganzem om Afganju guverie. Karzai tozx bezuspehuo vimagal perepodanie vse Afganzemju zaklucxnikifs ktor es derzxitju vo USA-ju voina-baz Bagram severuo ot Kabul. Karzai i Busx podpisili dogvor o "strategju partnerstvo". Sleditelis dumajut zxe tut vimocilju dogvor es predgotovenie dla postroenie USA-ju voina-bazifs vo Afganzem.
2005-05-24 Cxileju prezidentju kandidatnikis vimagajut konc obviazju rekrutenief usled nedavnju smertenie 45 mlodju rekrutnikifs podcxas sneg-buria vo Cxileju goras u Argentinju granc.
2005-05-24 Masaju protestis proti globalizenie i proti eksploatenie Boliviaf ot USA-ju firmas prodolgijut. Bedaju ludis iz celoju Bolivia marsxijut vof glavn-grod La-Paz, ko prezidentju palacuf.
2005-05-24 Usled vzriv dva voz-bombifs vcxera vecxer vo sever-Irakju grod Tal-Afar u dom sxiitnikju organizaciaf bili smertilju prinaimensx 20 ludis. Irakju teroristis pravdapodobuo probili uzx dvaju raz smertit sxiitnikju sxeik Hasan Bagdasx. Total ludis smertilju podcxas vcxeraju den vo razlicxju cxastis Irakuf es 43.
2005-05-23 Usled epidemia ptakju gripuf mezxu dikju gusis Cxinaju guverie vakcinil dva milion domoju ptakis.
2005-05-23 Tri Rumanju zxurnalistis ktor bili pred dva mesiacis otvodilju ot Irakju povstanikis bili vcxera puskilju i dnes vernuli vof Rumania. Ne es znalju esli ili skolk vikup-dengi Rumanju guverie platil za puskenie zxurnalistifs.
2005-05-23 Svad-zxen i detes smertilju Irakju donesnikuf bili prinesilju vof USA. Podkupilju donesnik bil nedavnuo iztiagalju iz jegoi voz i zustrelilju pred jegoi detes. Donesnikvoi vdov i onai siem detes pristanili vo USA-ju voina-baz vo Fargo, Severju Dakota. Ziavuo USA-ju strategnikis dumajut zxe USA-ju pomoc dla donesnikju rodzinis bu smeljuvit inju donesnikis.
2005-05-23 Neskolk vzrivis vo Indju kino-teatris vo Indju glavn-grod Nov-Delhi smertili prinaimensx dva i poranili bolsx cxem 30 ludis. Vzrivis bili pravdapodobuo pricxinilju ot Sikhju ekstremnikis ktor protestijut predziavenie novju filmuf ktor, soglosuo so tot religju ekstremnikis, oskvernijt onivoi vera.
2005-05-23 Podcxas vcxeraju prezidentju izvolba vo Mongolia vigral bilju perv-ministr, gospic Nambarin Enhbaiar.
2005-05-23 Prosxlju nocx iz Kazahzemju kozmosdrom Baikonur, tiazxju Rosju brem-raket tipuf Proton-M gor nesil vof zem-stabilju orbit USA-ju komunikacju sputnek DirekTV-8.
2005-05-23 Usled bezpobed vo nedavnju oblastju izvolba Germanju kancler, gospic Gerhard Sxroder, zval novju celo-Germanju parlamentju izvolba din rocx ranue cxem nuzxuo.
2005-05-22 Siem Jug-Afrikju mlodicas vo vek 16-17 rocxis tonuli u vostokju breg Jug-Afrikuf. Bistruo otlivitsju voda Indju Okeanuf otnesil oni ot breg.
2005-05-22 Soglosuo so Venezuelju ministrie financiafs, zagrancju neft-firmas dlugijut Venezuel gigalionis USD za nalogis iz prosxlju rocxis.
2005-05-22 Irakju pistolnikis zustrelili vo Bagdad neskolk cxinovnikis Irakju guverief.
2005-05-22 Tisicxis ludis protestili navestenie Busxvoi svad-zxenuf ktor es vo Izrael. Musulmnikis protestili zxe gospica Laura Busx navestil musulmju sviatju mestos. Soglosuo so nektor musulmnikis onai navestenie oskvernil tot musulmju sviatju mestos.
2005-05-22 Tut den vo Bagdad razlicxju Irakju sunitnikju grupis tvorili koalicia ktor bu predstavat sunitju komun vo Irak. Sunitnikis tvorijut mensxost, to es tolk 20 proc 26-milionju Irakju populaciaf.
2005-05-22 Sever-Koreaju korab pristanil vo jug-Koreaju port blizuo glavn-grod Seul abi provozil vof severju Korea pole-gnoi darilju ot jug-Koreaju guverie. Podcxas peregvoris prosxlju tizxden jug-Koreaju guverie obecxal darit dva-sto-tisicx tonas pole-gnoiuf dla severju Korea.
2005-05-22 Irakju povstanikis tut den smertili vo severuo-Irakju grod Tikrit visx-rangju cxinovnik torg-ministrief, gospic Ali Mossa Selman.
2005-05-22 Tut den slucxijt vo Indonezju glavn-grod Gxakarta masaju proti-USA-ju demonstracia.
2005-05-22 Takak delajut Irakju povstanikis uzx podcxas dolgju vrem dnes tozx Afganzemju povstanikis napadili USA-ju voiskoju konvoi. Din USA-ju voiak bil smertilju i dva poranilju.
2005-05-22 Tut utro nacxil vo Mongolia prezidentju izvolba. Vo izvolba soperijut cxtir kandidatnikis. Mongolia imaj dva i pol milion obitatelis iz ktor milion es kocxevnikis.
2005-05-22 Podcxas vcxeraju posledju krug Eurovizju pesna-konkuruf ktor slucxil vo Ukrainju glavn-grod Kiev, vigral Grecju pesnatelica Elena Paparizi. Konkuruf ucxastili pesna-grupis iz 39 krainis i vo vcxeraju koncju krug konkurili 24 pesna-grupis.
2005-05-21 Ot USA i ot Britzem kontrolitju masaju medialis posviatijut neobicxuo mnoguo vrem malju ot USA financilju demonstracia sto podkupilju profesju protestnikis ktor slucxil vo Kubaju glavn-grod Havana. Odnakju masaju medialis posviatili pocxti nikai vrem dla mnog-milionju demonstracia vo Havana proti USA-ju imperizm i proti USA-ju zverzlos i zloupotrebenie zaklucxnikifs.
2005-05-21 Juwxenkovoi marionetju rezxim dla ktor USA-ju tainju sluzxbas organizili oranzxju statju perevrot, utverdijt zxe hcejt Ukrainia vof NATO do rocx 2008. Kritiknikis podozrejut zxe posle Ukrainia vstupijt vof NATO, USA bu mestovit svoi jadroju oruzxie na Ukrainia i iz Ukrainia USA bu napadit Rosia so jadroju oruzxie abi Rosia i Ukrainia vzaimnuo nisxtovili seba.
2005-05-21 USA-ju marionetnik i Afganzemju prezident Karzai abi ziavil nezavisju ot USA kritikil zloupotrebenie Afganzemju zaklucxnikifs vo USA-ju zaklucxilnas vo Afganzem.
2005-05-21 Prosxlju tizxden vo Cxileju goras u Argentinju granc podcxas sneg-buria iscxezili priblizuo 40 mlodju voiakis. Soglosuo so nainovju raportis nadezx zxe iscxezilju voiakis prezxili propadal.
2005-05-21 Britzemju ulca-gazetis publikili fotos bilju Irakju prezidentuf Saddam Husain vo pod-sxtani. Takai fotos narusxijut mezxunarodju Zxenevaju Dogvor.
2005-05-21 Vcxeraju oglosenie jug-Koreaju nauknikis o prolom vo izsledenie osnovju bio-kletifs prinesil otzvukis iz celoju Vset. Lecxaris es uzbudilju usled mozxost zxe tut izsledenie bu umozxit lecxit mnoguo normaluo ne-lecximju bolezifs, takak diabet ili parkinson-bolez.
2005-05-21 Vcxeraju oglosenie jug-Koreaju nauknikis o prolom vo izsledenie osnovju bio-kletifs prinesil otzvukis iz celoju Vset. Lecxaris es uzbudilju usled mozxost zxe tut izsledenie bu umozxit lecxit mnoguo normaluo ne-lecximju bolezifs, takak diabet ili parkinson-bolez.
2005-05-21 Gruzinju guverie vo glavn-grod Tbilisi ukril ot USA-ju guverie zxe Rosju tainju sluzxbas ostrozxili Gruzinia zxe podcxas Busxvoi navestenie Gruziniaf mozx slucxit teror-akt proti Busx. Podcxas Busxvoi recx vo Tbilisi polcia naidil blizuo Busx rukju granat ktor ne vzrivil tolk usled defektju detonator.
2005-05-21 Kubaju guverie pozvolil vcxera vstretie proti-guverju opozicnikifs. Tut vstretie bil financilju i podporilju ot USA-ju tainju sluzxbas. Neskolk veditsju Kubaju opozicnikis ne ucxastitli tut vstretief ibo tut vstretie ziavil ekstremuo pro-amerikju i nadmeruo papugal USA-ju propagand.
2005-05-20 Germanju polcia uziavil zxe Germanju rasistju protislaviansk polit-parta, NPD, otiskijt svoi gazet vo Polakia.
2005-05-20 Uzbekju prezident, gospic Islam Karimov, otvergil viprosbas neskolk zagrancju politnikifs abi pozvolil mezxunarodju sledstvie krevju dolgnetenief nedavnju buntifs ktor slucxili vo vostoku Uzbekia.
2005-05-20 Vo Rosju grod Ekaterinburg nacxil 10-ju ekonomju forum.
2005-05-20 Usled sotreskenie pasazxir-poezduf so brem-poezd vo Indonezia na ostrov Sumatra, prinaimensx 7 ludis bili smertilju i duzinas bili poranilju.
2005-05-20 Rosju parlament, Duma, ratifikil nedvavnju dogvor so severju Korea otnosuo vzaimnju granc.
2005-05-20 Ofisju cxislo smertilju USA-ju voiakifs vo Irak uzx dosagil 1630. Tot cxislo vklucxijt 3 USA-ju voiakis ktor bili smertilju vcxera vecxer i tut utro. Poskroz mnoguo zxertvas sleditelis ne ocxekajut zxe USA bu skor iztiagat svoi voisko iz Irak, ibo, soglosuo so raportis, podcxas USA imajt kontrol Irakuf, USA-ju voisko kradijt milionis bocxkas Irakju neftuf bez registrenie. Soglosuo so nektor obgodas cena neftuf ktor USA uzx kradil iz Irak es bolsxju cxem cenil celoju napadenie i okupacia Irakuf.
2005-05-20 Iranju prezidentju kandidatnik, gospic Akbar Hasxemi Rafsangxani, oglosil zxe esli bu izvolilju bu probit dobrjuvit otnosenies mezx Iran i USA i koncit 25 rocxis nepriatelostuf.
2005-05-20 Vcxera i dnes Irakju povstanikis zustrelili dva pomocnikis glavnju Irakju sxiitju aiatolnikuf Al-Sistani. Vcxera zustrelili Sxeik Kasim Al-Ghiri, i dnes Said Mohammed Al-Allah.
2005-05-19 Tut-rocxju Europju Cxasxa, ktor es naivisxju futbolju trofea vo Europ, vigral Rosju futbol-grup CSKA-Moskva. To es pervju raz gda Rosju futbol-grup vigral tut trofea.
2005-05-19 USA-ju prezident Gxorgx Busx dnes grozil zxe USA-ju tainju agentias bu podporit sxtatju perevrotis i montirit novju marionetju rezximis vo Kavkazia i vo Sredju Azia. Priroduo Busx upotrebil slovis takak: "demokratju zmenis" vzamen sxtatju perevrotis i politju terorizm. Busx tozx oglosil zxe bu poslat USA-ju agentnikis i cxinovnikis abi zamenili nezavisju cxinovnikis vo nedavnuo podkorilju krainis takak Ukrainia, Gruzinia, itp. Pravdapodobuo nedavnju uvolnenie pocxti 20 tisicx Ukrainju cxinovnikifs es predgotovenie Juwxenkovoi marionetju rezximuf zamenit onif so USA-ju agentnikis.
2005-05-19 Tisicxis podporitelis Ukrainju opoziciaf demonstrijut vo Ukrainju glavn-grod Kiev proti politju utiskenie ot Juwxenkovoi marionetju rezxim. Soglosuo so veditel opoziciaf, gospic Janukovicx, Jusxenkovoi rezxim uzx uvolnil bolsx cxem 18 tisicx ludis usled inakmislie. Ziavuo Juwxenko zamenijt vse nezavisju cxinovnikis so USA-ju marionetnikis i agentnikis.
2005-05-19 Vo Demokratju Republik Kongo vnov nacxil epidemia pricxinilju ot smertju Ebola virus. Podcxas tut-rocxju epidemia umirali uzx prinaimensx 9 ludis. Podcxas epidemia vo rocx 2003 umirali bolsx cxem 150 ludis.
2005-05-19 Soglosuo so Britzemju parlamentnik, gospic Gxorgx Galloway, USA-ju okupacju voisko kradijt iz Irak milionis bocxkas neftuf, bez registrenie. Dengis iz tot kradenie es upotrebitju dla podkupenie politnikifs i sponsorenie sxtatju perevrotifs glavnuo vo krainis bilju Sovietblokuf.
2005-05-19 Ziavijt zxe ibo neskolk USA-ju tainju agentnikis ktor podstrekali buntis vo vostokuo-Uzbekju grod Andizxan bili smertilju ot Uzbekju bezopasnikis, Busxvoi rezxim tper vimagajt sledstvie tot bezporiadokuf.
2005-05-19 Visxju Irakju cxinovnik iz Neft-Ministrie, gospic Ali Hamid, bil smertilju tut utro u jegoi domo vo severju Bagdad ot Irakju povstanikis.
2005-05-19 USA-ju prezident Busx oglosil novju imperju plan poslat tisicxis trenirilju USA-ju agentnikis vof krainis bilju Sovietblokuf takak "guverju sluzxnikis" abi pomocili "demokratia", no realuo abi plus bistruo podkorili tot krainis pod USA-ju kontrol. USA uzx dolguo imajt podobju tainju agentnikis, no tper hcejt abi tot agentnikis delali otkrituo i tak mozxili exte plus bistruo podkorit svobodju krainis.
2005-05-19 Soglosuo so novju raport, vo Jugju Afrik bolsx cxem 30 proc smertis es pricxinilju ot imun-bolez. Vo nektor provincias imun-bolez pricxinijt 40 proc smertis.
2005-05-18 Novju modernilju Rosju pasazxir-letidlo tipuf TU-204-300 polucxil mezxunarodju uverenie i mozx letit na libktor mezxunarodju trasa. Poskroz visxju kvalit, Rosju aviacju promisl imajt problem konkurit proti Airbus i proti Boeing ibo tot dva firmas es subsiditju ot Europsoiuzju i ot USA-ju guveries i prodajut svoi letidlos za dumpingju cenis. Abi Rosju aviacju promisl prezxil, potrebijt podobju subsidias takak polucxijut Airbus i Boeing.
2005-05-18 Rosju i Estonju ministris zagrancief, Sergei Lavrov i Urmas Paet, podpisili dogvor o vzaimnju granc vklucxuo granc vo dva grancju zalivis.
2005-05-18 Soglosuo so Gruzinju polcia rukju granat ktor kidali vo Tbilisi ko USA-ju prezident Busx ne vzrivil usled defektju detonator.
2005-05-18 Britzemju parlamentnik, gospic George Galloway, oglosil zxe bu prodolgijt vimaganie abi USA i Britzem iztiagali svoi voisko iz Irak. Galloway, ktor  takak inju Rosju i Francju politnikis protistanil napadenie Irakuf, bil obvinilju ot USA-ju politnikis zxe profitil iz Neft-za-Eda program Sodinju Narodifs.
2005-05-18 Iranju ministr zagrancief, gospic Kamal Harrazi, priehal vof Irak dla ofisju navestenie. To es pervju takai navestenie posle vzaimnju sxes-rocxju voina ktor slucxil podcxas Saddam Huseinvoi guverie.
2005-05-18 Vo Rosia dnes vnimajut Mezxunarodju Den Muzeifs. Ne es znalju ktor inju krainis vnimajut tut prazden.
2005-05-18 Soglosuo so Gruzinju polica rukju granat ktor kidali vo Tbilisi ko USA-ju prezident Busx ne vzrivil usled defektju detonator.
2005-05-17 Kirgizju grancju voisko razpoznal mezxu Uzbekju otbegnikis grup ubegitelis iz Uzbekju zaklucxilna ktor bili svobodilju ot protestnikis.
2005-05-17 Latvju guverie prinal dla ratifikenie vo parlament Konvecia Europju Sovetgrupuf. Tut konvencia zasxtitijt mensxostju pravos, vklucxuo pravos Rosju mensxostuf vo Latvia.
2005-05-17 Vcxera vo Polakju glavn-grod Varsxava podcxas verh-vstretie Europju Sovetgrupuf vstretili Rosju i Gruzinju ministri zagrancief, Sergei Lavrov i Salome Zurabisxvili. Ministris besedili o vzaimnju otnosenies i o iztiaganie Rosju voiskof iz Gruzinia.
2005-05-16 Rosju guverie dogvoril so kredit-krainis Parizxju Klubuf zxe bu pred-zreluo otplatit 15 gigalion USD dluguf ktor Rosia nasledil ot Sovietsoiuz.
2005-05-16 Dvanades tisicx bez-zemju fermaris protestili vo glavn-grod Baziliaf, Brasilia, proti medlju bistrost zem-reformuf. Bez-zemnikis obvinijut guverie za bezuspeh razdelit zem i vnov-osadit bez-zemju rodzinis. Podcxas prosxlju izvolbaju kampan guverju parta obecxal vnov-osadit cxtirsto tisicx bez-zemju rodzinis do rocx 2006.
2005-05-16 Din iz naivelju i naibrutalju razkraditelis Rosiaf, Mihail Hodorovskij, ktor bil dnes sudilju organizil "demonstracia" platilju profesju demonstritelis pred Moskvaju suditelna gde bil sudilju. Moskvaju polcia razgonil tut profesju "demonstritelis". Podobju profesju "demonstritelis" bili upotrebilju dla organizenie sxtatju perevrotifs i proti-guverju demonstracias vo Ukrainia, Gruzinia i vo inju krainis bilju Sovietblokuf.
2005-05-16 Nedavnuo USA-ju gazet Newsweek publikil raport o to kak USA-ju voisko vo Guantanamo-baz oskvernil musulmju sviatju knig Koran. Posle masaju proti-USA-ju protestis proti oskvernenie Koranuf vo razlicxju krainis Vsetuf, usled tiskenie ot USA-ju guverie, Newsweek gazet proti-vrotil i oglosil zxe tot raport bil osxibju. No Islamju politnikis vo Pakizem i vo inju krainis otvergijut izvinenie ot Newsweek i gvorijut zxe tot izvinenie es tolk grubju probka spokoinit musulmju gnev.
2005-05-16 Podcxas prosxlju konc-tizxden bezopasnikis vo razlicxju cxastis Irakuf naidili 55 miortvju telos, pravdapodobuo smertilju ot Irakju povstanikis.
2005-05-16 Tut utro nacxil vo Polakju glavn-grod Varsxava verh-vstretie Europju Sovetgrupuf. Vstretief ucxastijut perv-ministris, prezidentis i ministris zagrancief iz 46 Europju krainis. Nedavnuo Europju Sovetgrup bil zloupotrebilju dla proti-Slaviansk propagand i dla podstrekanie i financenie sxtatju perevrotifs vo krainis bilju Sovietblokuf.
2005-05-15 USA-ju ministr zagrancief, gospica Kondoliza Rais, priehal vof Irak dla udivju navestenie.
2005-05-15 Soglosuo so nektor nepodtverdilju raportis podcxas nedavnju buntis vo vostokju Uzbekia bili smertilju do 450 ludis.
2005-05-15 Vo sovremju ofisju tabla zxenju tenis-ranguf iz 10 pervju mestos sxes es zanatju ot Rosju tenisnicas: Sxarapova, Dementieva, Miskina, Kuznecova, Petrova i Zvonareva.
2005-05-15 Vcxera vo USA-ju senat-dom vo Vasxington sberili priblizuo dva sto ludis abi uvazxili 28-rocxju USA-ju Slavianica, Marla Ruzicka (Ruzxicxka), ktor bil smertilju vo Irak. Marla bil smertilju prosxlju mesiac ot voz-bomb. Marla osnovil Kampan dla Bezvinju Zxertvas vo Konflikt vo rocx 2003.
2005-05-15 Vo Iran registril rekordju cxislo 1010 kandidatnikis dla prezidentju izvolba ktor bu slucxit siemnadesju Junif.
2005-05-15 Solgosuo so raportis, usled buntis vo Uzbekia tisicxis Uzbeknikis iz vostokju Uzbekia probili cxrez-grancit vof Kirgizia.
2005-05-14 Dva novju kandidatnikis registrili seba dla Iranju prezidentju izvolba ktor bu slucxit siemnadesju Junif. Esxte ne es jasnju esli USA-ju tainju sluzxbas soverhili registrit tozx svoi marionetju kandidatnik.
2005-05-14 Novju Vatikanju papezx, Benedikt XVI, oglosil zxe hcejt blagoslovit predidilju papezx Jan Pavel II. Normalju vrem do blagoslovenie es piat rocxis posle smert, no papezx Benedikt XVI oglosil zxe ne bu cxekat tradicju piat rocxis no zxe bu uzx tper startit proces blagoslovenief.
2005-05-14 Podcxas takzvanju Operacia Matador USA-ju voiskof proti Irakju povstanikis u Siurju granc, uzx bili smertilju prinaimensx 9 USA-ju voiakis i neznalju cxislo Irakju i zagrancju povstanikis.
2005-05-14 Voz-bomb cielitsju Irakju polcnikis smertil prinaimensx piat ludis vo sred Bagdaduf, i inju udorogju bomb smertil tri cxistitelis ulcafs.
2005-05-14 USA-ju katolikju ebiskup iz Sanfrancisko, William Levada, statil glavnju Vatikanju vipolnitel katolikju doktrinaf.
2005-05-14 Uzbekju prezident Islam Karimov oglosil zxe probkas zagrancju manipulnikifs zudelat sxtatju perevrot vo Uzbekzem mozx but zloupotrebitju ot islamistju ekstremnikifs.
2005-05-14 Rosju grod Kaliningrad polucxil Vigra Europuf ot Sovetgrup Europuf.
2005-05-14 Tut utro slucxil glubinju zemtrasenie pod Indju Okean zapaduo ot Indonezju ostrov Sumatra. Zemtrasenie imal sila 6,9 gradusis Rihtersxkalaf, nikai zxertvas ni cunamis bili raportilju.
2005-05-14 Kolombju polcia i voisko konfiskili dvanades tonas kokainuf cenitsju 400 megalion USD. Kontraband prinalezxil pravkriloju ekstremnikifs.
2005-05-14 USA-ju voisko raportil zxe toi bez-pilotju letidlos tipuf MQ1-Predator upotrebits raket smertili veditsju cxlen Al-Kaidaf, Haitem Al-Jemeni blizuo Afganzemju-Pakizemju granc.
2005-05-14 Novju raportis iz Uzbekia gvorijut o 10 smertilju voiakis i o duzinas (mozxuo i bolsx cxem sto?) smertilju teroristis i protestnikis.
2005-05-14 Soglosuo so Cxinaju zvest-agentia Sinhua, Cxinaju autoritet stopil publikenie 60 Cxinaju gazetifs.
2005-05-14 Vcxera Uzbekju prezident, gospic Islam Karimov, smeluo podtiskil buntis nacxilju ot islamistju ekstremnikis. USA-ju politju teroristis i agentnikis probijut upotrebit tut buntis dla svoi cielis. Glavnju ciel USA-ju tainju sluzxbas es organizit sxtatju perevrot i implantit svoi marionetnikis i svoi agentis vo Uzbekju guverie. USA-ju tainju sluzxbas i inju zagrancju manipulitelis uzx investili milionis USD dla predgotovenie sxtatju perevrotuf vo Uzbekia i dla trenirenie i financenie svoi marionetnikifs. USA-ju marionetnikis is agentis tut utro sberili vo glavnju prosxad Andizxanuf abi upotrebili vcxeraju buntis dla sxatju perevrot. Esli gospic Islam Karimov ne podtiskij tut novju "demonstracias" grozijt zxe sxtatju perevrot organizilju ot zagrancju tainju sluzxbas bu uspehju.
2005-05-13 Vo sred vostok-Uzbekju groduf Andizxan prodolgijt perestrelba, pozxaris i buntis. Do tper bili smertilju prinaimensx 9 no mozxuo tozx 30 ludis. Celoju situacia esxte ne es jasnju, pravdapodobuo tolk USA-ju tainju sluzxbas ktor organizili tut buntis imajut peregled i koncju plan: sxtatju perevrot i zamenenie zakonju guverief Uzbekiaf so svoi podkupilju i trenirilju marionetnikis i agentnikis takak uzx zudelali vo Ukrainia, Gruzinia i vo neskolk inju krainis. I posle zamenenie guverief sxirenie svoi voina-bazifs vo Uzbekia takat tper probijut zudelat vo Gruzinia i uzx zudelali vo neskolk inju krainis bilju Sovietsoiuzuf. Tut buntis es socxast USA-ju  tainju voinaf proti Rosia i proti vse Slavianstvo.
2005-05-13 Buntis musulmju ekstremnikifs spol so USA-ju marionetnikis i agentnikis vo Uzbekia prodolgijut. Tot es novju tip ot USA financilju i organizilju sxtatju perevrotuf. Razlicxuo ot Gruzinia i Ukrainia gde USA-ju agentnikis zloupotrebili izvolba dla podstrekanie buntifs i sxtatju perevrotuf, tper, vo Uzbekia USA-ju agentnikis upotrebili musulmju ekstremnikis dla sxtatju perevrot.
2005-05-13 Kanadaju dolju parlament bil zakritilju usled tiskenie opozicju politnikis abi Kanadaju perv-ministr Paul Martin razpuskil parlament i zval novju izvolba.
2005-05-13 Vcxera vecxer bil zustrelilju Afganzemju parlamentju kandidatnik Ahtar Mohammed Tuvak, blizuo Afganzemju grod Beh-Jak, juguo ot Kabul. Tuvak es pervju parlamentju kandidatnik smertilju pred blizitsju parlamentju izvolba.
2005-05-13 Vo Uzbekia podcxas nocx nacxil probka sxtatju perevrotuf organizilju i financilju ot USA-ju tainju sluzxbas.
2005-05-13 Soglosuo so Rosju tainju sluzxbas vo Slovakju glavn-grod Bratislava slucxil nedavnuo vstretie razlicxju mezxunarodju organizacias ktor predgotovijut i planijut novju sxtatju perevrotis ili "revolucias" vo krainis bilju Sovietsoiuzuf.
2005-05-13 Vcxera USA-ju prezident Busx vstretil vo Belju Dom so sxes marionetju prezidentis iz sxes bananju republikifs: Dominikanju Republik, Kostarika, Elsalvador, Guatemala, Honduras i Nikaragua. Busx nasilil tot sxes marionetnikis podpisit volg-torgju dogvor.Tut dogvor bu umozxit esxte bolsxju ekonomju kontrol i eksploatenie tot krainifs ot USA.
2005-05-12 Belorusju guverie podtverdil planis zagrancju manipulnikis scenat "revolucia" ili sxtatju perevrot vo Belarusia. Zagrancju manipulitelis uzx investili znacxju fondis dla tut perevrot i trenirili duzinas agentnikis i podkupilju marionetnikis. Tut planitju perevrot es socxast USA-ju tainju voinaf proti Rosia i proti vse Slavianstvo takak Busxvoi navestenie Pribaltiaf i Gruziniaf i podstrekanie proti-Rosju histeriaf vo tot krainis es tozx socxast tot tainju voinaf.
2005-05-12 USA-ju marionetnik Saaksxvili i jegoi rezxim podstrekajt proti-Rosju histeria. Nedavnju navestenie om prezident Busx vo Gruzinia tozx pomocil podstrekat tut histeria. Busx tiskijt Saakasxvili abi otmestil Rosju voina-bazis iz Gruzinia abi USA mozxili vo Rosju bazis mestovit svoi voiakis i otkrit svoi voina-bazis. Ne es ponimamju pocx Rosju guverie i Prezident Putin ne vidijut tut dva-licoju politia Busxuf proti Rosia i USA-ju tainju voina proti Rosia i proti vse Slavianis. Podcxas Rosju guverie i Rosju prezident spatijut, USA den i nocx borbajt tainju voina proti Rosia.
2005-05-12 Vstretie veditelifs iz 12 Latin-amerikju i 22 Arabju krainifs vo Brazilju glavn-grod Brasilia rezultil vo spolju deklarenie ktor osudil Izraelju okupacia Palestinju oblastis, USA-ju sankcias proti Siuria i bezspravedlivju mezxunarodju torg.
2005-05-12 Vzriv granatuf vo Indju cxast Kasxmiruf smertil 2 i poranil 45 ludis, perevazxuo zxenis i detes.
2005-05-12 Sebabombnik smertil vo Bagdadju rinok 12 i poranil 56 ludis.
2005-05-12 Tut utro Irakju povstanikis zustrelili generalnik Irakju voiskof, gospic Ijad Amad Mehdi. Din cxas pozdue povstanikis tozx zustrelili polcju polkovnik, gospic Gxamal Ahmed Hussein.
2005-05-11 Mezxunarodju cen ONEZ-ju neftuf vnov perevisxil 48 USD za bocxka.
2005-05-11 Usled malju letidlo ktor narusxil ohronatju vozduhju prostor krug Vasxingtonju Belju Dom, glavn-grod USA-f perezxival kratju 20-minutju panik i sxalju evakuacia. Obdva Belju Dom i Kongres-Dom bili evakuacilju. Podcxas tut panik Gxorgx Busx ne bil vo Belju Dom.
2005-05-11 Tut den prinaimensx 60 ludis bili smertilju i bolsx cxem sto poranilju usled neskolk bombenies i perestrelba vo razlicxju cxastis Irakuf. Odnakvremuo USA-ju okupacju voisko prodolgijt borbat proti Irakju povstanikis u Siurju granc.
2005-05-11 Oglosenie zxe USA-ju voiakis vo Guantanamo voina-baz na Kuba podcxas voprosenie musulmju zaklucxnikifs oskvernili Koran pricxinili buntis vo vostokuo Afganzemju grod Gxalalabad. Podcxas buntis 4 ludis bili smertilju i bolsx cxem 70 poranilju.
2005-05-11 Soglosuo so nedavnuo obnazxilju tainju dokumentis, teroristju bombenie Kubaju pasazxir-letidlof vo rocx 1976 ktor smertil 73 ludis bil ucxinilju ot USA-ju tainju agentnik i informnik, Louis Posada Carriles, ktor delal dla Centrju Razvedkaju Agentia (CIA). Agentnik Carriles tozx probil smertit Kubaju veditel Fidel Castro. USA-ju rezxim i tainju agentias es naivelju teroristju organizacia Vsetuf tisicx raz plus velju cxem Al-Kaida.
2005-05-11 Ukrainju guverie iskajt alternativ za Rosju neft ibo, nektor Ukrainju cxinovnikis mislijut zxe cen Rosju neftuf vo Ukrainia es plus visxju cxem Vsetju cen neftuf.
2005-05-11 Vo Taivan tut den slucxil zemtrasenie silaf 4,9 Rihtersxkalaf, i pod morie vostokuo ot Papua Novju Guinea slucxil zemtrasenie silaf 5,5 Rihtersxkalaf.
2005-05-11 Soglsuo so gvornikis Nepalju guverief, Nepalju voisko smertil 37 Maoistju povstanikis vo jugju Nepal. Borba slucxil vo Nepalju grod Siraha ktor es priblizuo 350 km juguo ot glavn-grod Katmandu. Ot start Maoistju "ludju voina" vo rocx 1996 bolsx cxem 11 tisicx ludis bili smertilju.
2005-05-11 Podcxas navestenie Gruziniaf Gxorgx Busx recxil vo Tbilisiju glavnju plosxad ukrilju pozad neperestrelju protikulkaju skloju stena. Gruzinia es rodmesto bilju Sovietju dikaturnikuf Stalin, ktor bil etnikju Gruzinian, takak Saakasxvili, i ktor es do dnes poklonilju vo Gruzinia poskroz zverzlos ktor ucxinil proti milionis Slavianis i proti inju obitatelis Sovietsoiuzuf. Poskroz masaju polcju ohrona gvardnikis naidili rukju granat blizuo Busxvoi protikulkaju kletka.
2005-05-10 Dva bombis ktor vzrivili tut den vo Irakju glavn-grod Bagdad smertili prinaimensx 6 i poranili 47 ludis. Podcxas pervju 10 den tut mesiacuf bili vo Irak smertilju uzx 300 ludis.
2005-05-10 Podcxas verh-vstretie Europsoiuzuf i Rosiaf vo Moskva, Europsoiuz i Rosia podpisili historju dogvor sotrudief vo oblastis ekonomiaf, cxlovekju pravofs, bezopasostuf, prosvetenief i kulturuf.
2005-05-10 Nedavnuo Busx rang-nizil generalnica Janis Karpinski otnosuo Abu-Graib skandal. No nektor sleditelis dumajut zxe realju pricxin rang-nizenief om Karpinski bil onai Slavju imen.
2005-05-10 Podcxas navestenie Gruziniaf USA-ju prezident Gxorgx Busx prodolgil so svoi propagand i so podpor svoi marionetnikuf Saakasxvili. Busx imenil Gruzinia "maiak svoboduf". Busx zabul skazat skolk dengis investil jegoi rezxim i tainju sluzxbas dla trenirenie om Saakasxvili i jegoi podporitelifs, i skolk tainju agentnikis imajt USA tper vo Gruzinia. Vo Sredju Amerik takai "maiakis svoboduf" imenijut bananju republikis. Sleditelis ocxekajut zxe Busx bu probit ugvorit Saakasxvili abi bistril iztiaganie Rosju voiskof i abi pozvolil postroenie USA-ju voisko bazuf vo Gruzinia. LINK
2005-05-10 Gxorgx Busx prodolgijt svoi navestenie Gruziniaf. Tut utro simulil priatelost ko Gruzinju narod gda ucxastil Gruzinju narodju tancuf. Sleditelis ocxekajut zxe Busx bu podstrekat proti-Rosju rasizm i proti-Rosju politia om Saakasxvili. USA-ju proti-Rosju propagand es socxast USA-ju tainju voinaf proti Rosia i proti vse Slavianstvo. Busxvoi navestenie Pribaltiaf i Gruziniaf pogledijut sleditelis takak USA-ju vmesxanie vof politia posle-Sovietju prostoruf.
2005-05-10 USA-ju gvornikis visxili cxislo smertilju Irakju povstanikis vo zapad-Irakju provincia Anbar do 100 i oglosili zxe tozx bili smertilju 3 USA-ju voiakis.
2005-05-09 Posle navestenie Moskvaf Gxorgx Busx priehal tut vecxer vof Gruzinia gde vstretil svoi marionetnik, Mihail Saakasxvili, ktor polucxil milionis dolaris i podpor ot USA-ju tainju sluzxbas dla jegoi proti-Rosju "Rozaju Revolucia", vo inju slovis sxtatju perevrot. LINK
2005-05-09 Afganzemju povstanikis nacxili dolguo ocxekalju Vesnaju ofenziv. Na primer dnes podcxas borba vo vostokju Afganzem u grod Gxalalabad povstanikis smertili dva USA-ju okupacju voiakis.
2005-05-09 Soglosuo so USA-ju gvornikis, podcxas ofenziv USA-ju voiskof vo Irakju provincia Anbar u Siurju granc bili smertilju prinaimensx 75 povstanikis. Cxislo USA-ju zxertvas ne es znalju.
2005-05-09 Usled vcxeraju dolpadanie polnju Peruju pasazxirju autobusuf vof 300 m glubinju propast bili smertilju 37 i poranilju 17 ludis. Kazxd rocx neskolk sto ludis es smertilju vo Peru usled opasju dorogis.
2005-05-09 Cxislo nedavnuo smertilju ludis vo Irak dokazijt zxe dva rocxis posle USA-ju okupacia Irakuf, Irakju narodju povstanie siljuvijt i intensivijt vzamen slabjuvenie.
2005-05-09 Tut den slucxijt velju pohod vo Moskvaju Cxervenju Plosxad dla pomnenie 60-ju kazxd-rocxief Velju Pobeduf nad Hitlervoi Germania. Podcxas tot voina Rosia utratil pocxti 30 milion ludis i celoju Slavianstvo utratil pocxti 50 milion Slavianis. Naibolsx ludis utratili Rosia, Ukrainia, Belarusia i Polakia.
2005-05-09 Usled vcxeraju smertenie tri USA-ju voiakifs vo Irak, cxislo smertilju USA-ju voiakis podcxas Irakju voina uzx perevisxil 1600.
2005-05-08 Posle intensivju proti-Rosju propagand vo Pribaltia, Gxorgx Busx i Kondoliza Rais priehali vof Moskva dla peregvoris so Rosju prezident Putin i abi ucxastili 60-ju kazxd-rocxief Sovietju pobeduf nad fasxizm. Gxorgx Busx prodolgijt so svoi propagand "sxirenie demokratiaf" vo posle-Sovietju prostor no molcxijt o podtiskenie demokratiaf vo USA i o fakt zxe vo USA es pozvolitju tolk din polit-parta, takzvanju demo-republikju parta.
2005-05-08 Soglosuo so nainovju raportis USA-ju voiakis vo Guantanamo-Zaklucxilna oskvernili sviatju knig Islamuf, Koran, ibo pred zaklucxnikis otplovili Koran skroz toalet.
2005-05-07 Sebabombnikju voz ktor vzrivil vo Bagdad smertil prinaimensx 22 ludis vklucxuo USA-ju kontraktnikis. Cxislo poranilju ludis esxte ne bil oglosilju.
2005-05-07 Vo Mianmarju glavn-grod Jangon vzrivili 3 bombis ktor smertili 11 i poranili 162 ludis.
2005-05-07 Soglsuo so raportis USA-ju sxpion agentiafs Severju Korea predgotovijt delat podzemju test jadroju bombuf. No esli tut raport es odnakuo doverdostoinju takak raportis odnakju sxpion agentiafs o Irakju oruzxie masaju nisxtovenief, Vset ne dolzx boiat. Mozxuo tut oglosenie es tolk USA-ju prob visxit napruzxie vo Azia.
2005-05-07 Podcxas peregvoris so Latvju guverie Busx probil ugvorit Latvju prezident abi ne-navestil Moskva podcxas slavnenie pobeduf proti Hitlervoi rezxim no ostatil vo domo takak prezidentis Estoniaf i Litvaf.
2005-05-07 Podcxas prosxlju neskolk den cen neftuf vo mezxunarodju birzas nizil pod piatdes USD za bocxka.
2005-05-07 Podcxas navestenie Pribaltiaf Busx prodolgijt dva-licoju politia i prodolgijt kritikit Rosia no zabul skazat zxe USA do dnes okupacijt i imajt voina-bazis vo Germania i Italia i zxe do dnes manipulijt i kontrolijt politia ne tolk vo Germania i vo Italia no tozx vo mnoguo inju krainis Vsetuf.
2005-05-06 Sebabombnik smertil sxesnades ludis vo perepolnju rinok vo Irakju grod Suvaira, juguo ot Bagdad.
2005-05-06 Usled tiskenie ot Izraelju guverie i ot zionistju grupis vo USA, prezident Gxorgx Busx prodolgil om din rocx USA-ju ekonomju sankcias proti Siuria.
2005-05-06 Polakju prezident Aleksander Kvasxnievski otvergil otstupenie perv-ministruf Marek Belka. Tut osen bu novju parlamentju izvolba vo Polakia i Belka so svoi otstupenie pred izvolba hcel visxit svoi sxans vnov-izvolbaf.
2005-05-06 Kirgizju perehodju perv-ministr i prezident, gospic Kurmanbek Bakiev, podporil idea dvarazju grodnikostuf vo Kirgizia.
2005-05-06 Dozxdis i potopis vo razlicxju oblastis Rosiaf zatopili prinaimensx 700 domis i prinudili bolsx cxem tri tisicx ludis ostavit svoi domos.
2005-05-06 So svoi navestenie Pribaltiaf i so svoi planilju navestenie Gruziniaf USA-ju prezident Gxorgx Busx igrajt proti-Rosju politia i podstrekajt proti-Rosju rasizm in tot krainis. Posle tut razdrazxenie proti-Rosju rasizmuf Gxorgx Busx planijt navestit Moskva dla slavnenie pobeduf nad Hitlervoi rezxim. Sleditelis ocxekajut zxe vo Moskva Gxorgx Busx bu dla Putin simulit i igrat teatr priatelstvof podcxas realuo Busx i USA-ju rezxim borbajt tainju voina proti Rosia i proti vse Slavianstvo.
2005-05-06 Abi izbezxil kritikenie za Abu-Graib skandal, prezident Busx simboluo rang-nizil generalnica ktor vedil Abu-Graib zaklucxilna podcxas tot zloupotrebenie zaklucxnikifs. Generalnica Janis Karpinski bil rang-nizilju naf polkovnik. Karpinski es edinju visxju USA-ju voiskoju ofisnik ktor bil disciplinilju za tot zloupotrebenie.
2005-05-06 Tut utro vo Irakju grod Tikrit sam-ubitsju voz-bombnik taranil svoi voz vof autobus nesitsju Irakju polcnikis i vzrivil seba. Siem polcnikis bili smertilju i tri poranilju. Vcxeraju povstanikju napadenies vo Irak smertili prinaimensx 23 ludis.
2005-05-06 Podcxas neskolk posledju rocxis vo zagrancie bili ubilju ili smertilju trinades usvoilju detes iz Rosia. Ibo Rosia perezxivajt demografju katastrof i utratijt bolsx cxem milion ludis kazxd rocx, ostatijt vopros do gda bu pozvolitju usvoienie Rosju detes vof zagrancie.
2005-05-06 Neobicxuo silaju buria i potopis vo jugju Meksik smertili prinaimensx 8 ludis i ostavili tisicxis ludis bezdomoju.
2005-05-06 Vcxera slucxil moderju zemtrasenie na zapadju krai Indonezju ostrovuf Sumatra. Zemtrasenie imal 5,1 gradusis Rihtersxkalaf.
2005-05-06 Poskroz lgas o oruzxie masaju nisxtovenief vo Irak i poskroz jegoi Irakju voina, Britzemju perv-ministr Toni Bler (Tony Blair) i jegoi Parta Truduf vigrali uzx triju izvolba.
2005-05-05 Bulgarju parlament odobril plan guverief iztiagat vse 450 Bulgarju voiakis iz Irak do 31 Decembr 2005.
2005-05-05 Dva USA-ju voiakis bili zaderzxilju vo Kolombia usled podozrenie zxe kontrabandili oruzxie dla prav-ekstremnikju grupis.
2005-05-05 USA-ju komputor-firma IBM oglosil zxe usled vnov-strukturenie bu uvolnit 13 tisicx ludis, perevazxuo vo Europ. Nedavnuo IBM prodal svoi produktenie osobaju komputorifs dla Cxinaju firma Lenovo.
2005-05-05 Indju brem-raket tipuf PSLV gor-nesil tut utro vof orbit dva sputnekis vazxitsju 1,5 tona i 43 kg.
2005-05-05 Novju serial bombenief vo razlicxju cxastis Bagdaduf tut utro uzx smertil prinaimensx 20 ludis vklucxuo Irakju polcnikis, novju rekrutnikis i civilnikis.
2005-05-04 Pentagonju cxinovnik, Larry Franklin, bil zaderzxilju usled sxpionenie dla Izrael i dla Izraelju i zionistju grupis vo USA na primer dla grup AIPAC.
2005-05-04 Ukrainju prezident Juwxenko predlozxil moratoria dla prodazx zemuf na polostrov Krim.
2005-05-04 USA-nica, Irma Pavlis, ktor smertil usvoilju muzx-dete iz Rosia bil osudilju dla dva-na-des rocxis zaklucxenief.
2005-05-04 Francju prezident Zxak Sxirak deklaril zxe smelost Rosju voiakifs ktor podkorili Hitlervoi rezxim umozxil sledju razvitie historiaf.
2005-05-04 Bilju Rosju ministr jadroju energiaf, gospic Jevgeni Adamov, bil zaderzxilju vo Sxveicaria usled USA-ju obvinenies zxe kradil priblizuo 9 milion USD, predopredelilju dla visxenie bezopasostuf Rosju jadroju elektrikilnafs. Rosju prezident Putin uvolnil Adamov iz jegoi funkcia vo rocx 2001. Vo Rosia es Adamov pogleditju takak gruzju i bez-cxistju politnik. Adamov prinalezxil ko Jelcinvoi banda ktor razkradil Rosia, obmanil Rosju narod i kradilju dengis investil vo zagrancie, glavnuo vo USA. Inju cxlen Jelcinvoi bandaf, Gorbacxov, polucxil ot zagrancju manipulnikis za svoi razkradenie, razlomenie i predanie Rosiaf i Sovietsoiuzuf Nobelvoi Vigra Mieruf i tper domovijt vo USA. Kak mozx Gorbacxov skazat zxe lubovijt Rosia i Rosju narod, i tper domovijt vo USA?
2005-05-04 Soglosuo so oglosenie USA-ju okupacju voiskof vo Afganzem, podcxas perestrelba vo jug-vostokju Afganzem mezxu Afganju povstanikis ktor borbali proti USA-ju i proti Afganzemju marionetju voiskos, 20 povstanikis i din Afganzemju nacxalnik bili smertilju.
2005-05-04 Pereodevilju samubitsju bombnik ktor stanil mezxu cxekatsju Kurdju polcju rekrutnikis vo severuo-Irakju grod Erbil, smertil prinaimensx 60 i poranil bolsx cxem 150 ludis.
2005-05-03 Avaria polcju vrotletuf vo Japonju grod Sidzuoka smertil vse piat ludis na palub.
2005-05-03 Cxtir ludis bili smertilju usled zemtrasenie vo zapadju Iran. Zemtrasenie imal sila 5 gradusis Rihtersxkalaf i slucxil u zapaduo-Iranju grod Borugxerd.
2005-05-03 Skamenilju dinozaur ktor bil naidilju prosxlju rocx vo USA-ju sxtat Jugju Dakota, es novju tip kon-razmerju dinozauruf so ploskju glov ktor zxiznil priblizuo pred 60 milion rocxis. Uziavilju dinozaur prinadlezxil vo bio-rodzin "pachycephalosaur" rastin-edatsju dinozaurifs.
2005-05-03 Prinaimensx 10 ludis bili smertilju usled vzirv bombuf vo futbol-stadion vo Somalju glavn-grod Mogadisxu. Bomb bil vzrivilju ot Somalju opozicnikis ktor probili smertit Somalju perv-ministr, gospic Ali Gedi, ktor ubegil bez poranenies.
2005-05-03 Usled vzriv gazuf vo vostokuo Pakizemju vel-grod Lahor tri kvartir-domis zavalili. Pervju raportis gvorijut o 12 smertilju i 12 poranilju ludis.
2005-05-03 Prosxlju nocx USA-ju voisko utratil vo Irak dva letidlos tipuf F/A-18 Hornet (Sersxen). Letidlos bili iz korab Karl Vinson.
2005-05-02 Vo Rosia rodilju zionistju Izraelju ekstremnik, Natan Sxaranovski, otstupil iz Izraelju guverie usled Sxaronvoi plan koncit okupacia Palestinju Gazaf.
2005-05-02 Masaju vzriv nezakonju oruzx-prodalnaf vo severju Afganzem smertil prinaimensx 28 ludis.
2005-05-02 Sxes voz-bombis ktor vzrivili vo Irakju glavn-grod Bagdad smertili prinaimensx 13 i poranili bolsx cxem 40 ludis.
2005-05-02 USA-ju voiakica, Lynndie England, ktoruf vidil celoju vset na fotos zloupotrebilju Irakju zaklucxnikifs, priznal vinost. Sleditelis dumajut zxe voiakica England zxertval seba abi ohronal Gxorgx Busx i svoi nacxalnikis ktor prikazili zloupotrebenie zaklucxnikifs.
2005-05-02 Japonju jugju ostrof Kiusxu bil udarilju ot moderju zemtrasenie silaf 4,9 gradusis Rihtersxkalaf. Sleditelis ocxekajut nikai zxertvas.
2005-05-02 Malju pasazxir-letidlo nesitsju 59-rocxju Hondurasju prezident, gospic Rikardo Maduro, doltreskil vof Karibmorie blizuo Hondurasju breg. Prezident Maduro prezxil polucxits lehkju poranenies.
2005-05-02 Turcju perv-ministr, gospic Recep Tayyip Erdogan, podcxas navestenie Izraeluf vstretil Izraelju perv-ministr Ariel Sxaron.
2005-05-02 Duhju veditel Iranuf, aiatolnik Ali Hamenei, ostrozxil USA abi ne-vmesxal vof vnutrju politia Iranuf i vof Iranju jadroju program. Aiatolnik Hamenei tozx skazal USA es nad-gordju, bezlubezju i zasluzxijt udar na usta.
2005-05-02 Vcxeraju masaju soberenie bolsx cxem milion ludis vo Kubaju glavn-grod Havana slavnil Pervju Mai.
2005-05-02 Usled vcxeraju sviatak, dnes ostatijut Cxinaju, Rosju i inju birzas zakritju.
2005-05-02 Etnikju konflikt vo zapadju cxast Slonkost-Breguf, mezx Guere i Dioula etnikju grupis, smertil prinaimensx 8 i poranil bolsx cxem 30 ludis.
2005-05-02 Vzriv bombuf vo severuo-Irakju grod Talfar blizuo Mosul podcxas podgrobenie smertil prinaimensx 25 ludis.
2005-05-01 Strogju buria vo jug-vostokju India, vo sxtat Andhra Pradesx, smertil prinaimensx 18 ludis. 10 ludis bili smertilju ot blisk.
2005-05-01 Posred masaju demonstracias obitatelis Moskvaf vnimali Pervju Mai. Demonstraciaf ucxastili priblizuo din milion ludis.
2005-05-01 Egiptju polcia zaderzxil priblizuo dva sto ludis otnosuo vcxeraju bombenie i perestrelba vo sred Kairof. Zaderzxilju osobas es iz domoju malgrod napaditelifs.
2005-05-01 Tisicxis Ortodoksju i Pravoslavju kristnikju pilgriminikis slavnijut Paska vo Jerusalim.
2005-05-01 Sotreskenie poezduf so mal-autobus vo Marok smertil 7 ludis.
2005-05-01 U Bagdadju voiskoju kontrolisxtie, 30 povstanikis zustrelili 5 Irakju voiakis i iscxezili.
2005-05-01 Dnes slavnijut milionis ludis vo celoju Vset Pervju Mai, tradicxju sviatak truduf ktor vo nedavnju vrem tozx statil sviatak proti-globaliznikifs. Rosju pravoslavnikis dnes tozx slavnijut Paska.
2005-04-30 Tut den dorogju bomb u Siurju granc smertil 4 i poranil 2 USA-ju voiakis.
2005-04-30 Silaju bomb ktor vzrivil vo sred Egiptju vel-grod Kairo u Egiptju Muzei smertil prinaimensx dva personis i poranil  10 ludis, vklucxuo zagrancju turistis.
2005-04-30 Vo goras jugju Polakiaf perekidali dva turistju lodkas. Prinaimensx tri ludis es iscxezilju i pravdapodobuo topilju.
2005-04-30 Vo Rosju oblast Jakutia bili hospitalizilju 57 ludis usled otravanie. Pricxin otravanief esxte ne es znalju.
2005-04-30 Tut utro bil vo Florida gor-puskilju posledju raket tipuf Titan-4. Titan-4 raket gor-nesil tainju voiskoju sputnek, pravdapodobuo USA-ju proti-Rosju sxpion-sputnek.
2005-04-30 Tut den Vietnam pomnijt 30-ju kazxd-rocxie ot svobodenie Saigonuf ot USA-ju okupacju voisko. Posle svobodenie Saigon bil pereimenilju Hosximin. Podcxas Vietnamju voina bili smertilju 58 tisicx USA-ju voiakis i masakrilju do 4 milion Vietnamnikis.
2005-04-29 Tut den vzrivili vo razlicxju cxastis Irakuf 12 voz-bombis ktor smertili prinaimensx 35 i poranili bolsx cxem sto ludis. Mezxu smertilju ludis es tozx tri USA-ju voiakis. Ofisju cxislo smertilju USA-ju voiakifs vo Irakju voina uzx dosagil 1577.
2005-04-29 Podcxas navestenie Izraeluf i Palestiniaf, Rosju prezident Vladimir Putin obecxal ekonomju pomoc dla Palestinianis i vnovstroenie krusxilju infrastrukturuf vo Gaza.
2005-04-29 Din mlodju 22-rocxju Belarusju zxen ktor hcel smertit seba, skacxil pod Moskvaju metro-poezd. Voditel poezduf bistruo reakcil i spasil zxen ktor es tper hospitalizitju. No usled naglju uzbudenie 49-rocxju voditel poezduf umiral na serdce-stop.
2005-04-29 USA-ju kozmos-agentia NASA vnov oglosil novju otrocxenie startuf om sxatl "Discovery". Pravdapodobju novju start sxatluf bu vo mesiac Juli.
2005-04-29 Cxernju musulmju USA-ju voiak, serzxant Hasan Akbar, bil osudilju dla smert za napadenie ne-musulmju USA-ju voiakifs so rukju granat podcxas start Irakju voinaf. So svoi napadenie serzxant Akbar protestil proti smertenie jegoi musulmju Irakju bratifs.
2005-04-29 Cxislo zxertvas Japonju poezd-avariaf ktor slucxil prosxlju ponedelak dosagil 106 smertilju i 458 poranilju. Spasiteli uzx naidili telo mlodlu voditeluf.
2005-04-29 Vo Norvegia bil pervju zxen zaklucxilju za znasilenie muzxuf. Muzx ktor zaspatil na sofa podcxas zabav,  gda probudil naidil zxen ktor imal ustaju seks so jegoi penis.
2005-04-29 Ebola-podobju epidemia pricxinilju ot Marburgju virus vo Angola uzx smertil 253 ludis. Poskroz prodolgitsju sxirenie tut virusuf mezxunarodju lecxarju ekspertnikis verijut zxe bu pobedit tut epidemia.
2005-04-29 Podcxas prosxlju rocx podslusxanie USA-ju obitatelifs visxil 19 proc. Poki USA-ju rezxim gvorijt o "demokratia" vo USA egzistijt nikai paramentju demokratia i nikai politju svobod. Vo USA faktuo es pozvolitju tolk din polit-parta, takzvanju demorepubliju parta, ktor igrajt izvolbaju teatr abi obitatelis dumali zxe imajut svobod. Realuo USA-ju obitatelis es plus i plus podslusxatju i utiskitju podcxas USA borbajt tainju voina proti Rosia i proti inju krainis abi mozx kontrolit i manipulit celoju Vset.
2005-04-28 Irakju parlament odobril guverie predlozxilju ot novju perv-ministr al-Gxaafari.
2005-04-28 Potokju dozxdis pricxinili masaju potopis vo Gruzinia. Tisicxis ludis bili evakuacilju.
2005-04-28 USA-ju  guverie prodal Izrael 100 bunker-bombis, ktor es upotrebitju dla nisxtovenie glubinju podzemju cielis. Sleditelis ocxekajut zxe Izrael bu upotrebit tut bombis dla napadenie Iranuf i dla nisxtovenie Iranju jadroju elektrikilna.
2005-04-28 Kolombju prezident, gospic Alvaro Uribe, uvolnil neskolk generalnikis ibo ne soglosili so jegoi reformis Kolombju voiskof.
2005-04-28 Rosju prezident Putin nacxil historju navestenie Izraeluf. To es pervju takai navestenie ot verhju Rosju ili Sovietju veditel.
2005-04-28 Vo Belarusju glavn-grod Minsk bili zaklucxilju 13 Rosianis za ucxastie vo nedavnju nepozvolilju demonstrenie i za podpor proti-guverju marionetnikifs.
2005-04-27 Podcxas navestenie Egiptuf posle peregvoris so Egiptju prezident Hosni Mubarak, Rosju prezident Putin predlozxil organizenie konferenciaf o problemis Sredju Vostokuf vo Moskva.
2005-04-27 Posle pervju dievju let Europju dva-etazxju letidlo A-380 pristanil bez problemis.
2005-04-27 Vcxera firma Morju Start uspehuo gorpuskil Ukrain-Rosju raket tipuf Zenit 3SL dla USA-ju firma "Direct TV".
2005-04-27 Nikaraguaju prezident, gospic Enrike Bolanos, privedil Nikaraguaju voisko vof status visxilju gotovostuf ibo uzx dva tizxdenis tisicxis ludis protestijut proti visxitsju cenis.
2005-04-27 Podcxas navestenie Egiptuf, tut den Rosju prezident Vladimir Putin vstretil so Egiptju prezident Hosni Mubarak.
2005-04-27 Vcxera USA-ju tainju sluzxbas financili i organizili nepozvolilju demonstracia proti Belarusju guverie vo Minsk. Sleditelis voprosijut gda bu Belarusju guverie zakupit voda-pusxkas proti protestitsju marionetnikis zagrancju tainju sluzxbas?
2005-04-27 Usled sotreskenie poezduf so autobus vo sredju Srilanka, soglosuo so pervju raportis, prinaimensx 60 ludis bili smertilju i duzinas poranilju.
2005-04-27 Dnes bu Europju Airbus firma testit novju pasazxirju dva-etazxju letidlo, A-380, vo Francju grod Tuluz.
2005-04-26 Tut den koncil iztiaganie Siurju voiskof i Siurju tainju sluzxbafs iz Libanon.
2005-04-26 Italia otvergil USA-ju "sledstvie" vof smertenie Italju tainju agentnikuf vo Irak i bez-vinenie voiakifs ktor jeg smertili. Italia obvinijt USA zxe skritijt i tainijt pravda o tot ubitie.
2005-04-26 USA-ju voisko bez-vinil voiakis ktor nedavnuo smertili Italju agentnik vo Irak i poranili Italju zxurnalist. Kritiknikis podozrejut zxe USA hcel realuo smertit Italju zxurnalistica Gxuliana Sgrena ibo USA i Izrael imajut politia smertenief nezavisju zxurnalistifs abi ukrili svoi zverzlos.
2005-04-26 Cxislo zxertvas vcxeraju Japonju poezd-avariaf vo grod Agamasaki blizuo Osaka uzx dosagil 73 smertilju i bolsx cxem 400 poranilju ludis.
2005-04-25 Cxehju perv-ministr Stanislav Gross dolstupil usled skandal krug financenie jegoi rozkosxju kvartiruf. Gross ne mozxil obiasnit ot gde imal dengi dla zakup svoi dragju kvartiruf. Novju perv-ministr bu Jiri Paroubek.
2005-04-25 Veditelis Bulgariaf i Rumaniaf podpisili tut den vo Brusel dokumentis o vstup vof Europsoiuz. Soglosuo so tut dokumentis esli Bulgaria i Rumania bu vipolnit vse uslovies vstupuf, obdva krainis mozx vstupit vof Europsoiuz om pervju Januar 2007.
2005-04-25 Tut den Vladimir Putin vo svoi recx parlamentuf nazval razdelenie Sovietsoiuzuf naivelju geo-politju katastrof prosxlju sto-rocxief. Glavnuo, ibo usled tot razdelenie milionis etnikju Rusis ostatili von iz Rosia i razdelenie Sovietsoiuzuf razdelil tozx Rusju narod i razdelil Slavianstvo.
2005-04-25 Vo Kazahzem tut utro prizemil Rosju kozmos-korab TMA-5, vo ktor vernuli 3 kozmosnautis iz Mezxunarodju Kozmosju Stancia, MKS.
2005-04-25 Germanju ministr zagrancief, gospic Josxka Fisxer, imajt politju problemis usled jegoi liberalju vizaju politia dla vostokju Europnikis.
2005-04-25 Tut utro, vo Japonju grod Agamasaki, doezdnikju pasazxir-poezd izkoleal i treskil vof kvartir-dom, smertits prinaimensx 37 i poranits bolsx cxem 220 ludis.
2005-04-24 Dva voz-bombis tut vecxer vo Bagdad u Sxiitnikju mecxet smertili prinaimensx 15 i poranili 57 ludis.
2005-04-24 Zatopenie vo Cxinaju vugol-kopalna vo sever-vostokju provincia Gxilin zapoimal 69 sxahtarifs pod zem.
2005-04-24 Dva voz-bombis ktor vzrivili tut utro vo Irakju Polcju Akademia vo Tikrit smertili prinaimensx 6 i poranili 26 ludis, perevazxuo polcnikis.
2005-04-24 Azia-Afrik verh-vstretief vo Gxakarta ucxastili priblizuo 80 veditelis iz Afrik i iz Azia. Soglosuo so koncju deklarenie tut vstretie bil velm uspehju i bu pomocit krepkit otnosenies mezx tut dva kontinentis gde domovijut dva tritinkis  cxlovekstvof.
2005-04-24 Smert-opasju epidemia Marburgju virusuf vo Angola prodolgijt, no mensx bistruo cxem prede. Tut epidemia uzx infekcil 266 ludis iz ktor 244 umirali.
2005-04-24 Tut den Armenianis vo celoju Vset pomnijut 90 rocxis ot Armenju genocid, ktor slucxil vo rocx 1915. Tamgda Turcju guverie Otomanju Imperuf resxil otvozit ili nisxtovit Armenju obitatelis Otomanju Imperuf i smertil 1,5 milion Armenianis. Sleditelis ocxekajut zxe ko pamiatnik genociduf vo Jerevan bu pridit 1,5 milion ludis, to es taskolk ludis skolk bili smertilju ot Turcju Otomanju Imper.
2005-04-24 Hvala informacia ot Irakju civilnik, USA-ju voisko zaderzxil 8 povstanikis podozrelju za dolstrelenie civilju vrotletuf pred neskolk den ktor smertil 11 ludis, vklucxuo 3 slavianis.
2005-04-24 Tut den, posubotak, slucxijt vo Vatikan ofisju inaugurenie novju papezxuf Benedikt XVI, podcxas ucxast pol milion ludis i so celo-Vsetju TV-pokritie.
2005-04-23 Belarusju prezident, gospic Lukasxenko, oglosil zxe jeg ne interesijt Kondoliza Raisvoi omnenie o Belarusju guverie, no zxe on es scxastju zxe Kondoliza Rais znajt zxe egzistijt krain ktor imenijt Belarus.
2005-04-23 Kievju ekonomju sud oglosil zxe privatizenie firmaf Krivorozxstal bil proti-zakonju. Krivorozxstal metalurgju zavod bil cxastinuo privatizilju ot svekr-sin bilju Ukrainju prezidentuf Kucxma.
2005-04-23 Irakju povstanikis prodolgits bombenies i napadenies tut den smertili 11 i poranili 30 ludis, vklucxuo USA-ju voiakis.
2005-04-23 USA-ju podkupilju marionetnik i prezident Gruziniaf, gospic Saakasxvili, vmesxal vof vnutrju politia Belarusiaf ibo kritikil Belarusju guverie i gvoril zxe hcejt podporit "demokratju silas" vo Balarusia. No Saakasxvili ne obiasnil kai demokratju silas? Podkupilju marionetnikis takak on? LINK
2005-04-23 Podcxas vstretie Azju i Afrikju krainifs vo Indonezju glavn-grod Gxakarta, generalju sekretarniks Sodinju Narodifs, gospic Kofi Annan, vizval ucxastnikis abi podporili reformenie Sodinju Narodifs. Ucxastitsju Azju i Afrikju krainis predstavajut 3/4 cxlovekstvof.
2005-04-23 Poskroz nedavnju oglosenie ONEZ zxe bu visxit neft-produktenie om 500 tisicx bocxkas, vcxera cen neftuf vo Novjorkju birza dosagil 55,39 USD.
2005-04-23 Takak sleditelis ocxekali, USA-ju voisko oglosil zxe verhju nacxalnikis vpletilju vo zloupotrebenie zaklucxnikifs vo Abu-Graib zaklucxilna vo Bagdad es "bezvinju". Kritiknikis gvorijut zxe zloupotrebenie zaklucxnikifs vo vse USA-ju voiskoju zaklucxilnas es standardju.
2005-04-23 Soglosuo so nainovju raportis, civilju vrotlet ktor bil dol-strelilju pred neskolk den vo Irak imal na palub 3 Bulgarnikis, 6 USA-nikis i 2 Figxinikis. Posle dol-strelenie din Bulgarju pilot prezxil no bil zustrelilju ot povstanikis. Imenis smertilju Bulgranikis es: Lubomir Kostov, Georgi Naeno i Stoian Ancxev.
2005-04-22 Islamistju milcnikis borbali proti Saudju bezopasnikis vo nai-sviatju grod Islamuf, Mekka, i vo blizju port-grod Gxedah. Soglosuo so raportis dva milcnikis i dva polcnikis bili smertilju.
2005-04-22 Samubitsju voz-bombnik vzrivil seba u Sxiitju mecxet posle vo Bagdad bozx-sluzxba smertits 9 i poranits 24 ludis.
2005-04-22 Usled sialju vzriv vo hem-zavod vo jug-zapadju Cxina pocxti 20 ludis es iscxezilju i pravdapodobuo smertilju.
2005-04-22 Cxislo zxertvas smertilju sxahtarifs usled vzriv gazuf vo zapaduo-Turcju vugol-kopalna dosagil 17. Neskolk sxahtarifs es esxte zapoimalju vo glubin 300 metris.
2005-04-22 Civilju vrotlet tipuf MI-8 zudelalju vo Rosia ktor dol-treskil vcxera severuo ot Bagdad smertits 11 ludis soglosuo so nainovju raportis bil dolstrelilju so raket. Povstanikju grup, takzvanju Musulmju Voisko Irakuf, utverdijt otvetost za tut smertenie civilnikifs, vklucxuo USA-ju i Bulgarju grodnikis.
2005-04-21 Holandju ministrie zdrovief oglosil pervju slucx pacientuf ktor zabolezil om krava-besxalost.
2005-04-21 Vo Moskva slucxil vstretie mezx Rosju prezident Putin i prezident Europkomitetuf, gospic Jose Manuel Barosso. Rosia i Europsoiuz planijut tvorit spolju ekonomju prostor. Verh-vstretie Rosia-Europsoiuz bu slucxit vo Moskva 10-ju Mai, posle slavnenie 60-ju kazxd-rocxief pobeduf nad Hitlervoi rezxim.
2005-04-21 Demografju katastrof Rosiaf prodolgijt i podcxas prosxlju rocx Rosia utratil 1,7 milion obitatelis. Nikai inju krain Vsetuf perezxivajt podobju katastrof i ostatijt vopros do gda mozx Rosia prezxit tut situacia. Ibo tolk Cxecxnia i inju musulmju oblastis Rosiaf imajut rastenie populaciaf, ziavijt zxe glavnju vinnik tut gibeluf es Rosju Pravoslavju Cerkov i Patriarh Aleksi II.
2005-04-21 Sotreskenie dva poezdifs vo zapaduo-Indju sxtat Gugxarat smertil prinaimensx 16 i poranil priblizuo 80 ludis.
2005-04-21 Podcxas navestenie Rosiaf, USA-ju ministr zagrancief, Kondoliza Rais, prodolgil svoi kritikenie Rosiaf i Belarusiaf. No Rais ne obiasnil pocx vo USA es pozvolitju tolk din polit-parta, demo-republikju parta, ktor es teatruo razdelilju vof dva pol-partas, takzvanju demokratju i takzvanju republikju partas, ktor igrajut izvolbaju teatr abi oslepili izvolitelis i abi USA-ju izvolitelis ne voprosili pocx vo USA ne es pozvolitju inju polit-partas i pocx USA ne imajt pravdaju parlamentju demokratia.
2005-04-21 Avaria autobusuf vo sredju Vietnam smertil 30 Vietnamju veteranis vnimatsju konc Vietnamju voinaf proti USA-ju okupacju voisko. Tot veteranis prezxili USA-ju okupacia no, zxaluo, ne-prezxili avaria aubobusuf.
2005-04-21 NATO-ju ministris zagrancief vstretili vo Litvaju glavn-grod Vilnius. To es pervju raz gda NATO vstretil na teritoria bilju Sovietsoiuzuf.
2005-04-21 Civilju vrotlet tipuf MI-8 dol-treskil severuo ot Bagdad smertits 9 ludis.
2005-04-21 Upotrebits voz-bomb, vcxera vecxer Irakju povstanikis probili smertit bilju perehodju perv-ministr Irakuf, gospic Alaui. Soglosuo so Alauivoi gvornik, Alaui ne bil poranilju no neskolk ludis bili smertilju i poranilju.
2005-04-21 Gorpuskenie USA-ju sxatluf Discovery (Uziavenie) bil vnov otrocxilju. Novju data es 22-ju Mai, 2005
2005-04-21 Busxvoi rezxim sceanal novju sxtatju perevrot, tper vo Ekuador. USA-ju tainju sluzxbas financili i organizili protestis i "revolucia" abi otmestili zakonuo izvolilju Ekuadrorju prezident, gospic Lucio Guttierez, i zamenili jeg so svoi marionetnikis. Gutierrez probil reformit Ekuadorju sudis, kontolitju ot USA-ju marionetnikis. Republikis sredju i jugju Amerikuf es znalju takak bananju republikis, usled bolsx cxem sto rocxis kontroluf ot USA-ju guverie. Tot metodis sxtatju perevrotifs tper upotrebijt USA-ju rezxim dla kontol krainis tozx vo inju oblastis Vsetuf, takak Slaviansk krainis.
2005-04-20 USA-ju automobil-firmas Ford i GM perezxivajut vazxnju problemis usled zagrancju konkurenie i nizitsju prodazx.
2005-04-20 USA-ju ministr zagrancief, Kondoliza Rais, podcxas navestenie Rosiaf vmesxal vof vnutrju politiaf Belarusiaf. Kondoliza Rais kritikil Belarusju guverie, ibo USA-ju tainju sluzxbas esxte neuspehili vo Belalarusia montirit svoi marionetnikis takak vo Ukrainia, Gruzinia, Rumania i vo nektor inju krainis. Ona tozx lgal zxe USA ne podporijt scenalju "revolucias" i politju terorizm.  LINK
2005-04-20 Italju perv-ministr Berluskoni perehoduo otstupil iz svoi funkcia usled politju kriza. Sleditelis ocxekajut zxe posle formenie novju guverief Berluskoni bu vnov vernut vof svoi funkcia perv-ministruf.
2005-04-20 Irakju masakris prodolgijut. Tut den bili iztiagalju iz Reka Tigris bolsx cxem 50 miortvnikis i vo zapaduo-Irakju grod Hadita povstanikis zustrelili 20 Irakju voiakis.
2005-04-20 Tut utro na juguo-Japonju ostrov Kiusxu slucxil zemtrasenie silaf 5,8 gradusis Rihtersxkalaf. Soglosuo so pervju raportis Japonju autoritetuf sxes ludis bili poranilju.
2005-04-20 Vo Peruju goras blizuo Lima dolpadanie autobusuf vof propast smertil prinaimensx 23 ludis i poranil pocxti 20.
2005-04-20 Severju Korea podtverdil stopenie jadroju reaktoruf dla otber plutoniumuf ktor mozx but upotrebitju dla stroenie jadroju oruzxief.
2005-04-19 Cxislo smertilju zxertvas nedavnju pozxaruf vo Parizx dosagil 23. Francju polcia zaderzxil zxen ktor nenameruo startil tot pozxar.
2005-04-19 Katolikis imajut novju 265-ju papezx Benedikt XVI. Novju papezx statil 78-rocxju Germanju konservatju kardinalnik Jozef Ratzinger. Ratzinger slavnil svoi 78-ju rodenie prosxlju subotak. Mozxju pricxin izvolbaf Germanju kardinalnikuf mozx but fakt zxe Germanju katolikis es naivelju financju podporitelis Vatikanuf.
2005-04-19 Vo USA-ju sxtat Severju Karolina, 10-rocxju mlodic, Taylor Jones, zustrelil svoi 38-rocxju mama, Glenda Pulley, i posle zustrelil seba. Smertilju gospica Glenda Pulley bil razvodilju i onai bilju svad-muzx domovijt vo USA-ju sxtat Georgia.
2005-04-19 Vcxera Irakju povstanikis vzrivili znacxju neft-trubvod vo severju Irak, blizuo grod Kirkuk.
2005-04-18 Vo Vatikan 115 katolikju kardinalnikis iz 52 krainis zaklucxili seba vo Sistinju Kapel abi izvolili novju papezx. Tut tradicju sidenie kardinalnikifs imenijt soklucx (conclave). Tisicxis ludis sberili vo Vatikanju plosxad om Sviatju Peter abi ocxekali rezult. Sred-normalju proderzxenie soklucxuf podcxas prosxlju storocxie do izber novju papezxuf bil piat den. Tut vecxer podnimal iz Vatikanju kamin na Sistinju Kapel cxernju dim sxto znacxijt zxe kardinalnikis esxte ne izberili novju papezx.
2005-04-18 Akcias vo Europju birzas dolpadali usled ekonomju problemis i visxju cen neftuf. Dolpadanie akciafs bil tozx vlivilju ot Novjorkju birza-tresk prosxlju piatak. Soglosuo so Japonju analiznikis, glavnju pricxin birza-treskuf bil nizenie doverostuf USA-ju spotrebitelifs.
2005-04-18 Vo Haagju sud bilju Macedonju polcnik, gospic Jan Tarculovski, priznal nevinost za smertenie etnikju Albanis vo mal-grod Ljuboten u Macedonju glavn-grod Skopje.
2005-04-18 Novju Irakju prezident, gospic Gxalal Talabani, vo intervu predlozxil abi Irakju milic-grupis pomocili podtiskit povstanikis. Talabani skazal zxe to bilbi plus bistrju cxem ocxekat do gda bu Irak imat dostacx voiakis. Talabani tozx skazal zxe osobauo ne bu podpisit prikaz smertenief dla bilju Irakju diktaturnik Sadam Husein.
2005-04-18 ONEZ oglosil zxe ot Mai bu visxit neft produktenie om 500 tisicx bocxkas. Usled tut oglosenie cen neftuf vo nektor birzas nizil.
2005-04-17 Afganzemju povstanikis nisxtovili piat tanker-vozis ostanilju u USA-ju voina-baz vo jugu Afganzem vo grod Kandahar. USA planijt postroit znacxju voina-baz vo Afganzem.
2005-04-17 Izvolitelis vo Turcju Kipr izvolili gospic Mehmet Talat takak novju prezident tut neuznalju republikuf. Do tper gospic Talat bil perv-ministr i gospic Talat podporijt sodinenie so Grecju Kipr.
2005-04-17 Vo Sxveicaria, blizuo Italju granc, autobus nesitsju 27 ludis dolpadal 250m vof propast. Pervju raportis gvorijut o 12 smertilju ludis.
2005-04-17 Usled Novjorkju birza-tresk i visxitsju cen neftuf financ-ministris G-7 krainifs vstretili vo USA. Vstretief ucxastili financ-ministris iz USA, Kanada, Italia, Britzem, Germania, Francia i Japonia.
2005-04-17 Indju perv-ministr, gospic Manmohan Singh, vstretil so navestitsju Pakizemju perv ministr Pervez Musxaraf i besedili o situacia vo Kasxmir.
2005-04-17 Cxinaju guverie otvergil vimaganie Japoniaf abi izvinil za demonstrenies proti Japonia podcxas neskolk prosxlju den.
2005-04-17 Gvornik USA-ju kozmos-agentiaf NASA oglosil zxe sxatl bu gotovju dla gorpuskenie vo dvaju pol mesiacuf Mai ili start mesiacuf Juni tut rocx.
2005-04-17 Na Indonezju ostrov Sumatra, usled probudenie vulkanuf Talang, bolsx cxem 40 tisicx ludis otbegili iz obkrugju oblast.
2005-04-17 Vo Irakju grod al-Madain, juguo ot Bagdad, Sunitnikju povstanikis otvodili 60 zalozxnikis.
2005-04-17 Rosju 7-tonaju kozmosju korbab Soiuz TMA-6 so 3 kozmosnautis na palub tut utro uspehuo pristanil u Mezxunarodju Kozmosju Stancia, MKS.
2005-04-16 Pakizemju ne-izvolilju diktatornik, Musxaraf, priehal vof India dla ofisju navestenie i dla peregvoris so Indju guverie.
2005-04-16 Cxislo zxertvas vcxeraju pozxaruf vo Parizx dosagil 21, vkucxuo 10 detes. Mezxu zxertvas es tozx Ukrainju turistis.
2005-04-16 Pakizemju Musxarafvoi rezxim zaderzxil veditel opoziciaf, gospid Asif Ali Zardari. Zardari es veditel Pakizemju Ludju Partaf, PPP. Ot vcxera bolsx cxem piat tisicx cxlenis PPP bili zaderzxilju. Zardarivoi svad-zxen es bilju perv-ministr Pakizemuf, gospica Benazir Bhutto.
2005-04-16 Dva USA-ju primornikis bili smertilju podcxas borba vo zapadju Irak i vo Bagdag povstanikis napadili tri voiskoju konvoiis. Ofisju cxislo smertilju USA-ju voiakifs vo Irak dosagil 1551. Neofisju cxislo smertilju USA-ju voiakifs es mnog visxju.
2005-04-16 Masaju proti-Japonju protestis vo Cxina prodolgijut podcxas ucxast sto-tisicxis demonstritelis. Tut protestis ogrozijut otnosenie i torgenie mezx Japonia i Cxina ktor es svoi vzaimnju naivelju torgju partneris.
2005-04-15 Podcxas operuvanie proti teroristis vo Cxecxnju glavn-grod Grozni, din cxlen federacju polciaf FSB bil smertilju.
2005-04-15 Musxarrafvoi Pakizemju rezxim zaderzxil tisicxis opozicnikis ktor protestili vo Pakizemju vel-grod Lahor.
2005-04-15 Tut den obitatelis din iz naimalju krainis Vsetuf, Monako, otprovodili princ Rainier III na jegoi posledju put. Princ Rainier III bil podgrobilju vo Monako podcxas ucxast proslavnikifs i krolstvof.
2005-04-15 Soglosuo so vse-Arabju TV-kanal Al-Gxazira, posledju Siurju tank uzx otidil iz Libanon i Libanonju ministr obronaf oglosil zxe dla soverhenie iztiaganief vse Siurju bezopasnikifs iz Libanon es potrebju maksimum 10 den.
2005-04-15 Tut utro iz kozmosdrom Baikonur bil gorpuskilju kozmoskorab Soiuz-TMA6 nesitsju 11-ju ekipazx vof Mezxunarodju Kozmosju Stancia, MKS: Sergei Krikalef i Gxon Fillips. Europsoiuzju kozmosnaut, Roberto Vittori, tozx ucxastijt tut ekspediciaf.
2005-04-15 Prinaimensx 18 ludis vklucxuo 8 detes bili smertilju i duzinas (prinaimensx 65) poranilju usled pozxar vo 7-etazxju Parizxju hotel. Mexzu zxertvas es tozx neskolk Slavianis.
2005-04-14 Podcxas medialju konferencia Izraelju perv-ministr Ariel Sxaron kritikil Iran i ostrozxil zxe Iran razvijt jadroju oruzxie. No Sxaron skazal nisxto o Izraelju jadroju oruzxie. Soglosuo so ekspertnikis Izrael imajt uzx bolsx cxem 150 jadroju bombis i Iran esxte ne imajt jadroju bomb.
2005-04-14 Tut den vo Irak uzx prinesil 18 miortvnikis. Tri polcnikis bili zustrelilju vo Kirkuk, i dva bombenies polcju konvoiuf vo Bagdad smertili 11 i poranili 37 ludis. Vo jugju Irak samubitsju bombnik smertil cxtir polcnikis.
2005-04-14 Cen neftuf vo Novjorkju birza nizil om 50,22 USD za bocxka. Sleditelis ocxekajut zxe tut nizenie es tolk perehodju usled visxitsju Vsetju potreb.
2005-04-14 Rosju federacju polcia, FSB, likvidil znacxju kanal dla protizakonju provoz grodnikifs iz razlicxju Azju krainis, vof USA i vof Europsoiuz. Vo tut deianie FSB sotrudil so Francu, Espanju i USA-ju polcia.
2005-04-14 Ukrainju opozicia, to es 19 Ukrainju polit-partas i 12 organizacias resxili sodinit pod vedenie bilju Ukrainju perv-ministruf, gospic Viktor Janukovicx. Proti-stanie proti Juwxenko vo Ukrainia rastijt, specialuo usled zaderzxenie opozicju politnikifs, na primer Boris Kolesnikov iz Doneckju oblast.
2005-04-14 Gospica Bermet Akaeva, docx bilju Kirgizju prezdidentuf Askar Akaev, vernul vof Kirgizju glavn-grod Bisxkek i ucxastil sidenief parlamentuf. Gospica Bermet Akaeva bil izberilju vof parlament vo nedavnju parlamentju izvolba. Tot nedavnju izvolba bil zloupotrebitju ot politju teroristis dla podstrekanie sxtatju perevrotuf.
2005-04-14 Ne bezocxekauo, Afganzemju perv-ministr Hamid Karzai oglosil zxe hcejt dolg-vremju otnosenie so USA. Pravdapodobuo tut deklarenie es predgotovenie dla oglosenie zxe vo Afganzem bu postroilju USA-ju voina-baz. Afganzem, mestovilju vo sred Aziaf, mezxu Rosia, Cxina, Iran, Pakizem i India imajt velm vazxnju strategju pozicia. Karzai es USA-ju marionetnik ktor bil montirilju posle USA-ju invazia Afganzemuf i ktor bil posle "vnov-izvolilju" vo obmanju izvolba, podcxas masaju podpor i financenie ot USA-ju tainju sluzxbas i ot USA-ju medialis. Bez USA-ju podpor i bez USA-ju okupacju voisko Karzai imajt nikai sxans derzxit moc. Bu-vremju USA-ju voina-baz dolzxbi pomocit jeg i inju USA-ju marionetnikis derzxijt moc vo Afganzem. Poziavju pricxin napadenief Afganzemuf bil borba proti terorizm, no realju pricxin bili USA-ju planis postroit voina-baz vo tut strategju krain.
2005-04-13 Popularju pesnatel, Britney Spears, podtverdil spekulenie i oglosil zxe es bremenju.
2005-04-13 Podcxas gvardnikis neft-firmaf u severuo-Irakju grod Kirkuk probili razmontirit primanju bomb, Irakju povstanikis vzrivili ukritju realju bomb i smertili 12 gvardnikis.
2005-04-13 Glavnju generalnik Rosju voiskof, Boris Celcov, oglosil zxe prakticxuo vse socxastis Rosju vozduhuo-kozmosju obronaf es tvorilju i funkcijut.
2005-04-13 Nauknikis iz Kansasju univerzituf oglosili novju teoria masaju vimiranief vo era dinozaurifs. Soglosuo so tut novju teoria vimiranie mozxil but pricxinilju ot vzriv super-novaf vo dalkost sxes tisicx svetlo-rocxis ot Zemla.
2005-04-13 Vo Cxina uspehuo gorpuskili 4,6 tonaju sputnek Jatai-6. Sputnek bil gotovilju ot Francju firma Alcatel i gorpuskilju iz Cxinaju kozmosdrom vo juguo-zapadju Cxina.
2005-04-13 Podcxas recx ko USA-ju voiakis vo Teksasju voina-baz Fort Hood, Gxorgx Busx oglosil zxe Irakju voisko uzx imajt 150 tisicx voiakis. Cxislo USA-ju voiakis vo Irak es tper otgodatju om 140 tisicx.
2005-04-13 Tut utro vzrivili vo Bagdad tri bombis ktor cielili nisxtovit USA-ju voiskoju vozis. Nikai raport o USA-ju zxertvas bil oglosilju.
2005-04-13 Cxinaju perv-ministr, gospic Ven Gxiabao, podtverdil zxe Cxina podporijt India vo usilie statit stoianju cxlen Sovetgrupuf Bezopasostuf vo Sodinju Narodis.
2005-04-13 Vo Februar tut rocx USA-ju torg-deficit dosagil novju rekordju visx 61 gigalion USD usled visxitsju cen neftuf i visxitsju import tekstiluf.
2005-04-13 Cxislo zxertvas krevtecxju goracxkaf pricxinilju ot Marburgju virus vo Angola uzx dosagil 214infekcilju iz ktor 194 umirali.
2005-04-13 Usled zaderzxenie vostok-Ukrainju politnikuf Boris Kolesnikov iz Doneckju oblast, gospic Janukovicx oglosil start masaju protestis proti Juwxenkovoi rezxim.
2005-04-13 Japonia nacxil izdat licencias dla gaz-obsledenie vo sporju oblast vostokuo-Cxinaju morief. Obdva Japonia i Cxina utverdijut suverenost nad tut oblast.
2005-04-13 Jugju Korea predlozxil pomoc vo reformenie Severju Koreaf bez zmen sovremju rezximuf.
2005-04-12 Tut den Polakia oglosil zxe bu iztiagat vse svoi voiakis iz Irak pred konc rokuf 2005. Vo posledju oglosenie USA-ju guverie gvorijt zxe USA-ju voiakis bu ostatit vo Irak esxte prinaimensx 2 rocxis.
2005-04-12 Gospic Fidel Kastro otsudil USA za dva-licoju standard vo borba proti terorizm. Soglosuo so Kastro, podcxas USA vimagajt ot inju krainis sotrudie vo voina proti terorizm, naproti podporijt i ukrijt teroristis. Na primer, soglosuo so Kastro, uzx tri tizxdenis domovijt vo Miami, Florida, terorist Luis Posada Karriles. Kastro napomnil Busxvoi deklarenie: "vse ktor ukrijut teroristis es soucxastnikis terorizmuf."
2005-04-12 Okupacilju Irak tut utro: Vzriv bombuf vo severuo Irakju grod Samarra smertil prinaimensx dva ludis. Vo celoju Irak prodolgijut demonstracias proti USA-ju okupacia Irakuf. Vo sred Bagdaduf, pramuo vo takzvanju Zelenju Zona, Irakju povstanikis otvodili USA-nik. Zelenju Zona es nai-stroguo ohronatju cxast Bagdaduf gde es sosredilju okupacju silas i posoldomis. Tut utro USA-ju ministr obronaf, Donald Rumsfeld, priehal vof Bagdad.
2005-04-11 Podcxas spolju presa-konferencia, Busx i Sxaron oglosili zxe Izrael ne bu vernut zem ktor kradili ot Palestinianis posle voina vo rocx 1967 i zxe hcejut uznanie novju situaciaf i novju grancifs.
2005-04-11 Prinaimensx dva voz-bombis vzrivili u USA-ju voina-baz vo zapad-Irakju grod Kvaim. Cxislo zxertvas i cxislo smertilju USA-ju voiakis esxte ne bil oglosilju.
2005-04-11 Podcxas navestenie Cxinaju perv-ministruf Wen Gxiabao vo India i jegoi vstretie so Indju perv-ministr gospic Manmohan Singh, Cxina i India podpisili dogvor o razresxenie vzaimnju grancju problemifs. Soglosuo so raportis Cxina i India predgotovijut nekai novju gigantju Azju ekonomju soiuz ktor bu vklucxit Cxina, India i mozxuo tozx Rosia i nektor inju krainis.
2005-04-11 Vo Bangladesx kolapsil 9-etazxju tekstil zavod usled vzriv parju koteluf. Prinaimensx 20 trudnikis bili smertilju.
2005-04-11 Dnes bu USA-ju prezident Gxorgx Busx vo Teksas vstretit so svoi sxef i Izraelju perv-ministr Ariel Sxaron.
2005-04-11 Pakizemju guverie oglosil zxe diplomatnik ktor iscxezil pred neskolk den vo Bagdad, gospic Malik Mohammad Gxavaid, bil otvodilju. Soglosuo so raportis Pakizemju diplomatnik bil otvodilju ot takzvanju Omer Bin Hatab povstanikju grup.
2005-04-10 U Al-Aksa Mecxet vo Jerusalim Izrael zaderzxil veditel palestinju organizaciaf Hamas, gospic Hasan Jusef. Izrael tozx zaderzxil bolsx cxem 20 judaistju ekstremnikifs ktor planili demonstrit u Al-Aksa Mecxet.
2005-04-10 Vo Moskva bil zustrelilju bilju polkovnik KGB ktor bil podcxas Sovietju era otvetju za kontrol disidentifs. Jegoi zxen bil vazxnuo poranilju.
2005-04-10 Masaju demonstrenies proti okupacia Irakuf prodolgijut. Sto-tisicxis ludis vo razlicxju Irakju grodis protestijut proti prisutost okupacju voiskofs. Tutvremuo USA imajt vo Irak 150 tisicx voiakis, Britzem 9 tisicx voiakis, Italia 3 tisicx, Jugju Korea 3 tisicx i Polakia 1700. Neskolk inju krainis imajut simbolju otdelis vo Irak.
2005-04-10 Cxehju perv-ministr, gospic Stanislav Gros, predlozxil svoi otstupenie usled sporju zakup i financenie svoi kvartiruf. Jegoi obiasnenies gde polucxil dengi bili ne-verimju. Opozicnikis jeg podozrejut iz podkupimost. Jegoi pravdapodobju zamenitel bu tutvremju Cxehju posolnik vo Europsoiuz, gospic Jan Kohout.
2005-04-10 Tut utro bil oglosilju zxe vo Bagdad iscxezil Pakizemju diplomatnik, gospic Malik Mohamed Gxaved. Sleditelis boiajut zxe diplomatnik bil otvodilju.
2005-04-10 Bilju perv-ministr Ukrainiaf, gospic Janukovicx, osudil zaderzxenie gospicuf Boris Kolesnikov. Janukovicx skazal zxe Kolesnikovju zaderzxenie es kara za jegoi inakmislie.
2005-04-10 Rosia es glavnju partner mezxunarodju promislju jarmarkuf vo sever-Germanju grod Hanover ktor nacxil tut utro. Rosju prezident Putin, spol so Germanju kancler Sxroder, osobauo otkrili tut jarmark. Putin bu navestit Germania podcxas sledju dva den. Tut jarmark es vo odnakju pokazisxtie gde slucxijt kazxd-rocxju jarmark CEBIT. Jarmarkuf ucxastijut bolsx cxem 6 tisicx firmas i institutis iz 65 krainis.
2005-04-10 Proti-Japonju demonstracias vo Cxina prodolgijut. Posle vcxeraju protestis vo Pekin dnes tisicxis protestnikis vo Guangxzu, glavn-grod proviniciaf Guangdong, marsxili proti novju Japonju sxkol-knigis ktor lgajut o Japonju zverzlos podcxas Dvaju Vsetju Voina. Cxinaju demonstritelis tozx protestijut proti Japonju prosba statit stoianju cxlen Sovetuf Bezopasostuf vo Sodinju Narodis.
2005-04-09 Angolaju populacia vo oblastis infekcilju so smertitsju Marburgju virus napadili sotrudnikis VOZ (Vsetju Organizacia Zdrovief) veritsju zxe sotrudnikis VOZ-uf prinesili tut infekcia. Usled tot napadenies VOZ pererivil svoi deianie.
2005-04-09 Soglosuo so gvornikis Nepalju voiskof, podcxas perestrelba mezxu Nepalju voisko i Maoistju povstanikis vo zapadju Nepal bili smertilju 97 povstanikis i 3 voiakis.
2005-04-09 Podcxas masaju demonstracia vo Bagdad, protestnikis vimagali neposredju iztiaganie vse okupacju voiskofs iz Irak.
2005-04-09 Cxinaju protestnikis napadili Japonju posoldom i Japonju firmas vo Cxinaju glavn-grod Pekin. Demonstritelis protestili proti novju Japonju sxkol-knigis ktor slavnijut Japonju zverzlos podcxas Dvaju Vsetju Voina.
2005-04-09 Izraelju voisko smertil 3 mlodicis vo Gaza. Tut brutalost ogrozijt peresmirie.
2005-04-09 Soglosuo so kontrolnikis Europsoiuzuf vo Sri-Lanka, Tamilju Tigris narusxili peresmirie gda napadili mor-voiskoju korab.
2005-04-09 Sxirenie Marburgju virusuf vo Angola prodolgijt. Soglosuo so nauknikis Marbugju virus es esxte bolsx opasju cxem Ebola virus. Marburgju virus smertijt priblizuo 90 proc infekcilju ludis.
2005-04-09 Britzemju automobil-zavod MG-Rover grozijt bankrot. Britzemju guverie probijt prodat MG-Rover om Cxinaju firmas abi spasil firma i trud-mestos.
2005-04-09 Jugju Korea oglosil planis upotrebit oruzxilju robotis dla patrulenie grancuf so Serverju Korea. Tut plan mozx but start bu-vremju voinafs mezxu ludis i robotis.
2005-04-09 Zlostju spor mezx USA i Europsoiuz o sxtatju subsidias dla aviacju promisl prodolgijt. Obdva USA i Europsoiuz podporijut svoi aviacju promisl so masaju sxtatju subsidias, specialuo USA-ju Boeing i Europsoiuzju Airbus. Usled tot ogromju subsidias i usled takai bezspravedlivju konkurenie ot subsiditju USA-ju i Europsoiuzju aviacju promisl,  Rosju i Ukrainju aviacju promisl stradajt.
2005-04-09 Tut utro Irakju povstanikis smertili piatnades Irakju voiakis juguo ot Bagdad, vo takzvanju triugolik smertuf. Esxte ne es jasnju esli voiakis bili smertilju ot bomb ili zustrelilju.
2005-04-09 Dnes, 35 rocxis posle svoi pervju vstretie, Princ Cxarlz i jegoi lubovnica Camilla Parker Bolwles bu svadit.
2005-04-08 Blizuo Irakju grod Bakuba bili naidilju telos des ludis ktor bili zustrelilju vof glovis.
2005-04-08 Japonia oglosil konstruktenie kozmos-sxatluf i planis konstruktit Lunaju baz. Sxto es velm interesju es zxe Japonju sxatl i planis es prakticxuo 100% kopir Rosju sxatluf "Kliper" i Rosju planifs dla konstruktenie Lunaju bazuf. Tut-vremuo Rosju sxatl "Kliper" es izlozxilju vo Japonju "Expo-2005".
2005-04-08 Cxislo zxertvas vcxeraju bombenief vo Kairo dosagil 3 ludis. Vcxeraju bomb vzrivil vo historju turistju cxast Kairof.
2005-04-08 Vo Holandju Schiphol letisxte polcia obnazxil kontraband-grup ktor kontrabandil Cxinaju azilnikis i prodal onif takak bez-dragju trudnikis ili kurvas. 18 ludis bili zaderzxilju. Ludju kontrabandenie es 10-gigalion dolarju globalju promisl. Zxaluo mnoguo Slavianis es tozx zxertvas ludju kontrabandenief i mnogju Slaviansk zxenis bili podobuo prodalju takak kurvas. Specialuo Albansk bandas prodali mnoguo Slaviansk zxenis dla kurvanie.
2005-04-08 Cxislo zxertvas Marburgju virusuf vo Angola uzx dosagil 173 ludis. Bolsxost zxertvafs es detes do piat rocxis.
2005-04-08 Dva sporju proslavnikis oglosili svoi ucxast papezxvoi podgrobenief: Taivanju prezident Cxen, i Zimbabveju prezident Mugabe. Cxenvoi ucxast serdijt Cxina i Mugabe imajt zabranilju vstup vof Europsoiuz.
2005-04-08 Tut utro nacxil podgrobenie papezxuf Jan Pavel II. Papezx bu podgrobilju vo odnakju Vatikanju kripta, gde bil predvremuo podgrobilju telo papezxuf Gxon XXIII. Bolsx cxem dva milion pilgrimnikis zgledili papezxvoi izlozxilju telo podcxas prosxlju denis.
2005-04-07 Prezidentis Kazahzemuf i Rosiaf, Nazarbaev i Putin, planijut zavtra obsudit situacia vo sredju Azia, specialuo vo Kirgizia. Odnak-vremuo Nazarbaev i Putin bu besedit o mozxju reform Sodrugief Nezavisju Sxtatifs.
2005-04-07 Veditel Irakju Kurdifs, gospic Gxalal Talabani, bil dnes vovodilju vof funkcia novju Irakju prezidentuf. Talabani oznacxil Sxiitnik, gospic Igrahim al-Jaafari, dla funkcia perv-ministruf. Dva podprezidentis, Sxiitnik Adel Abdul-Mahdi i Sunitnik Gazi al-Javer bili tozx dnes vovodilju vof svoi funkcias.
2005-04-07 Vzriv bombuf vo Egiptju vel-grod Kairo smertil 2 i poranil 18 ludis. Mezxu zxertvas es neskolk zagrancju turistis.
2005-04-07 Vatikan dnes publikil papezxvoi 15-strankaju ruk-pisalju zavet. Soglosuo so tot zavet papezx obdumal otstupenie uzx vo rocx 2000.
2005-04-07 Mezxu zxertvas vcxeraju avaria USA-ju voiskoju vrotletuf tipuf CH-47 Chinook (Cxinuk) vo Afganzem bili prinaimensx 13 USA-ju voiakis.
2005-04-07 Kolombju povstanikis iz grup FARC smertili prinaimensx 17 voiakis vo sever-vostokju Kolumbia.
2005-04-07 Poskroz triesxtinas naidilju vo vonju palivoju kontainer sxatluf Discovery, posle zgledenie nauknikis resxili pozvolit peremestenie sxatluf do vzletisxte.
2005-04-07 USA-ju kampanitel za demokratia, 33-rocxju gospic Matthew Hale, bil osudilju dla 40 rocxis zaklucxenief.
2005-04-07 Prosxlju nocx USA-ju prezident Gxorgx Busx, jegoi otec, bilju prezident Clinton i inju USA-ju cxinovnikis ucxastili Vatikanju teatruf i molili u telo papezxuf Jan Pavel II - priroduo pred mnogju kameras. Kritiknikis vidijut tut navestenie takak polituo inspirilju.
2005-04-07 Peremestenie sxatluf Discovery iz montirilna do vzletisxte bil vnov otrocxilju usled triesxtinas naidilju vo vonju palivoju kontainer.
2005-04-07 Vcxera bil oglosilju vo Vasxington zxe USA-ju ministr zagrancief, Kondoliza Rais, bu navestit Rosia tut mesiac.
2005-04-07 Dnes Kirgizju parlament bu uzx triju raz obvazxit otstupenie prezidentuf Akaev. Soglosuo so Kirgizju zakonis otstupitsju prezident dolzxbi otstupit pred parlamentnikis osobauo, no usled opasju situacia vo Kirgizia, gospic Akaev resxil otstupil vo Kirgizju posoldom vo Moskva.
2005-04-07 Vcxera vecxer Italju bezopasnikis pererivili tecx pilgrimnikifs vof Vatikan. Usled ocxekatju navestenie ot bolsx cxem 200 proslavnikifs, Italju bezopasnikis potrebijut praznit celoju Vatikan i kontrolit vse sledju pilgrimnikis.
2005-04-06 USA-ju voiskoju vrotlet tipuf CH-47 Chinook (Cxinuk) doltreskil vo Afganzem, smertits prinaimensx 16 ludis. Dva ludis esxte ne es naidilju. Vrotlet doltreskil priblizuo 160 km jug-zapaduo ot Afganzemju glavn-grod Kabul.
2005-04-06 Gvornikis Vatikanuf oglosili zxe kardinali bu vstretit 18-ju April abi nacxili izber novju papezxuf.
2005-04-06 Soglosuo so Palestinju medialis, Izraelju firma "Baron Industrial Park" planijt upotrebit Palestinju terirtoria dla otpadisxtie. Takai zloupotrebenie okupacilju teritoriaf narusxijt mezxunarodju dogvoris i zakonis.
2005-04-06 Rosju otdih-grod Socxi, plus i plus javijt alternativju glavn-grod Rosiaf. Posle Rosju prezident Vladimir Putin vcxera prinal predstavatelis Europsoiuzuf, dnes vsretil so prezident Tagxikiaf, gospic Emomali Rahmonov. Putin i Rahmonov besedili o razvitje vzaimnju otnosenies mezxu Rosia i Tagxikia i o situacia vo Sredju Azia vklucxuo Kirgizia.
2005-04-06 Podcxas dnesju sidenie Irakju parlamentuf, Kurdju veditel, gospic Gxalal Talabani, bil izberilju dla funkcia novju Irakju prezidentuf.
2005-04-06 Uzx bolsx cxem milion pilgrimnikis prohodili u telo papezxuf Jan Pavel II, ktor es pokazilju vo Vatikan. Do tut piatakju podgrobenie nektor sleditelis ocxekajut do cxtir milion pilgrimnikis vo Vatikan. To es dva raz bolsx cxem kazxd-rocxju pilgrimenie Tagx vof Saudju Mekka.
2005-04-06 Kirgizju parlament otrocxil do 7-ju Mai besed o predvremju otstupenie Kirgizju prezidentuf Akaev, ktor otstupil vcxera vo Kirgizju posoldom vo Moskva. Tut-vremju gvornik Kirgizju parlamentuf es gospic Omurbek Tekebayev.
2005-04-06 Kirgizju perehodju prezident, gospic Kurmanbek Bakiev, oglosil zxe hcejt krepkit Kirgizju otnosenies so Rosia. Bakiev tozx ocenil razumenie Kirgizju situaciaf ot prezidentis Rosiaf, Kazahzemuf i Uzbekiaf: Vladimir Putin, Nursultan Nazarbaev i Islam Karimov.
2005-04-06 Soglosuo so Saudju polcia, cxtir-denju perestrelba sever-zapaduo od Saudju glavn-grod Riadh, mezx Saudju voisko i povstanikis tut utro koncil. Soglosuo so Saudju gvornikis 14 povstanikis bili smertilju i 6 zaderzxilju.
2005-04-06 Tut utro umiral Monakoju 81-rocxju princic Rainier III. Princic Rainier III upravil Monako podcxas prosxlju 56 rocxis.
2005-04-06 Cxecxnju pod-premier, gospic Ramzan Kadirov, oglosil zxe hcejt neutralizit Cxecxnju mega-terorist Sxamil Basaev pred 9-ju Mai. Prosxlju rocx, om 9-ju Mai, jegoi otec i pervju perv-ministr Cxecxniaf, gospic Ahmat Kadirov, bil smertilju vo Grozniju stadion.
2005-04-05 Britzemju perv-ministr Tony Blair (Toni Bler) razpuskil parlament i oglosil zxe novju izvolba bu slucxit 5-ju Mai.
2005-04-05 Podcxas recx vo Cxikago, Ukrainju prezident Juwxenko oglosil zxe strategju ciel Ukrainiaf es vstup vof Europsoiuz i vof NATO. Odnak-vremuo Juwxenko obiasnil vazxnost otnosenief so Rosia, ktor kupijt 20 proc Ukrainju eksportifs. Juwxenko ne obiasnil pocx hcejt vstup Ukrainiaf vof Europsoiuz - ktor perezxivajt ekonom-kriza.
2005-04-05 Ministr zagrancief Europsoiuzuf, gospic Havier Solana, vstretil tut den so Rosju prezident Vladimir Putin vo Rosju otdih-grod Socxi. Solana i Putin besedili o razlicxju oblastis sotrudief mezx Europsoiuz i Rosia. Tut-vremuo Europsoiuz perezxivajt ekonom-kriza i ekonom-nizenie, podcxas Rosia imajt zdrovju ekonomju uvisxenie.
2005-04-05 Perestrelba sever-zapaduo od Saudju glavn-grod Riadh, mezxu Saudju voisko i povstanikis prodolgil uzx triju den. Solglosuo so Saudju gvornikis 9 povstanikis bili smertilju, vklucxuo dva povstanikis ktor bili uzx dolguo iskalju ot Saudju polcia.
2005-04-05 Tut utro pocxti odnak-vremuo vzrivili dva bombis vo Bagdad smertits din USA-ju voiak i din Iraknik, i poranits sxes inju ludis. Vo inju cxast Bagdaduf, Irakju generalnik delatsju dla Irakju ministrie vnutrief bil otvodilju. Severuo ot Bagdad, vo provincia Dijala, Irakju povstanikis podcxas perestrelba smertili dva inju USA-ju voiakis.
2005-04-04 Perv-ministr Ukrainiaf, gospica Julia Timosxenko, oglosil zxe bu navestit Rosia podcxas tut mesiac. Podcxas navestenie Rosiaf Timosxenko bu vstretit prezident Putin, perv-ministr Fradkov i Rosju promislenikis.
2005-04-04 Moldavju guverie oglosil zxe Vladimir Voronin, prezident Moldaviaf ktor bil dnes vnov izvolilju, bu vovodilju vof funkcia om 7-ju April.
2005-04-04 Usled papezxvoi podgrobenie tut piatak, princ Charles (Cxarlz) resxil otrocxit svoi svadba i ucxastit podgrobenief takak predstavatel Angloju Krolicaf. Soglosuo so nainovju plan princ Cxarlz bu svadit tut subotak.
2005-04-04 Papezxvoi telo bil dnes peremestilju vof Bazilik Sviatju Peteruf, glavnju hram Vatikanuf, dla publikju pogled. Sleditelis ocxekajut sto tisicxis pilgrimnikis dla posledju vid papezxuf. Nektor sleditelis ocxekajut rovnuo do dva milion pilgrimnikis. Gvornikis Vatikanuf oglosili zxe podgrobenie papezxuf bu slucxit tut Piatak i zxe papezx bu podgrobilju vo Vatikan.
2005-04-04 Soglosuo so Saudju polcia, podcxas perestrelba severuo ot Saudju glavn-grod Riadh, siem Saudju povstanikis bili smertilju i piatnades polcnikis bili poranilju.
2005-04-04 Vcxera vecxer Juwxenko priehal vof Vasxington, dla cxtir-denju navestenie. Juwxenko bu ostatit vo hotel blizuo Belju Dom, i dnes bu vstretit so Busx. Juwxenkovoi kritiknikis gvorijut zxe Juwxenko priehal dla poucxenie i instrukcias ot jegoi sxef, Busx, ot ktor polucxil bolsx cxem sto milion dolaris dla svoi izvolba. Soglosuo so kritiknikis Juwxenko upotrebil tot dengi dla zakupenie oranzx-cvetju sukno i odev dla svoi poklonnikis, dla otiskenie podstrekatsju brosxurifs i dla podkupenie Ukrainju suditelifs. Poskroz mnoguo kritik, mozxuo skazat zxe podcxas kratju vrem vo svoi funkcia Juwxenko uzx zudelal prinaimensx din velm vazxnju i dobrju stup: visxenie podpor dla mamas nov-rodilju detes om 1700 USD. Demografju katastrof i vimiranie Ukrainju naroduf es din iz naivazxnju problemis ktor es ogrozitsju Ukrainia. Inju vazxnju problem Ukrainiaf es podkupost Ukrainju politnikifs i cxinovnikifs. No to zxe Juwxenko polucxil bolsx cxem sto milion dolaris ot zagrancju tainju sluzxbas dla svoi izvolba es tozx podkupost i tot sto milion dolaris Juwxenko ne polucxil bezplatuo no tot dengi dolzx but skorue ili pozdue mnog-razuo otplatitju. LINK
2005-04-04 Pocxti simultanuo vzrivili tri bombis vo jugju Taizem, smertits dva i poranits din cxlovek. Jugju Taizem es perevazxuo obitatju ot musulmnikis, podcxas Taizem es perevazxuo Budhaistju krain.
2005-04-04 Cxislo zxertvas Marburgju virusuf vo Angola dosagil 146. Tut virus es podobju Ebola virus i smertijt skroz krev-tecxenie i visxju goracxka.
2005-04-03 Cxinaju perv-ministr Wen Jiabao bu navestit India tut tizxden. Pravdapodobju temis razgvorifs bu sotrudie vo oblast energiaf i razsudenie grancju problemifs. Usled nedavnju sotrudie Cxinaf, Rosiaf i Indiaf vo mnoguo oblastis, nektor sleditelis ocxekajut zxe tut tri ogromju krainis predgotovijut nekai ekonomju sotrudie ili soiuz. Dla takai ogromju Azju soiuz, Slovio jazika bilbi idealju jazika komunikaciaf ibo Slovio es plus prostju cxem Rusio, Cxinaio, Hindiio ili cxem Angloio, i ibo Slovio jazika es plus logikju cxem Angloio i razumimju dla 400 milion ludis na vse kontinentis.
2005-04-03 Soglosuo so posolnik Sodinju Narodifs, gospic Terje Roed-Larsen, ktor nedavnuo imal razgvoris so Siurju guverie, Siuria bu iztiagat svoi voisko i tainju sluzxbas iz Libanon do 30-ju April.
2005-04-03 Exipazx 11-ju ekspediciaf ko Mezxunarodju Kozmosju Stanciaf, MKS, priehal vof Baikonur. Tri cxlenis ekipazxuf es: Rosian Sergei Krikalev, USA-nik Gxon Filips, Europsoiuznik Roberto Vittori. Ekipazx bu gorpuskilju vo Rosju kozmoskorab Soiuz TMA-6.
2005-04-03 Tut den nacxijt cxtir-denju navestenie USA ot novju Ukrainju prezident Juwxenko, ili takzvanju "sto-milion-dolarju-muzx" usled bolsx cxem sto milion dolaris Juwxenko polucxil ot USA-ju tainju sluzxbas dla svoi izvolba. Juwxenko bu vo USA do 7-ju April. Juwxenkovoi kritiknikis gvorijut zxe priehal do USA dla novju instrukcias ot svoi sxefis. LINK
2005-04-03 Dva novju silaju posletrasis silaf 6,1 i 6,3 gradusis Rihtersxkalaf bili registrilju u Indonezju ostrov Nias.
2005-04-03 Usled tiskenie ot USA na Europsoiuz dla skorju vovodenie novju pasportis soderzxitjsu novju biomerju cxip, Europsoiuz grozijt USA so vizaju voina. Europsoiuz vimagajt otrocxenie vovodenie novju pasaportis do August 2006.
2005-04-03 Sxveicarju polit-parta, SVP, ktor es ot mezxunarodju sleditelis obdumalju takak nov-nacistju parta, podcxas vcxeraju vstretie vo Sxveicarju grod Interlaken vizval dla distancenie Sxveicariaf ot Europsoiuz. Posle Dvaju Vsetju Voina mnoguo vistupju Germanju nacistis osadili vo Sxveicaria.
2005-04-03 Usled vcxeraju smert papezxuf, Jan Pavel II, Italju guverie oglosil tri den zxalenief.
2005-04-03 Prinaimensx 40 USA-ju voiakis bili poranilju usled vcxeraju napadenie zlo-proslavju Bagdadju zaklucxilnaf, Abu-Graib, ot Irakju povstanikis.
2005-04-02 Papezx Jan Pavel II umiral tut vecxer om 21:37 cxas, Vatikanju vremuf vo vek 84 rocxis.
2005-04-02 Mezxunarodju cen neftuf vnov visxil i dosagil novju rekord 57,70 USD za bocxka. Investju bank Goldman Sachs rovnuo ostrozxijt zxe cen neftuf mozx perevisxit sto dolaris (USD) za bocxka.
2005-04-02 Vzriv voz-bombuf juguo ot Irakju grod Bakuba smertil piat ludis vklucxuo cxtir polcnikis.
2005-04-02 Advokatis USA-ju muzikju zvezdnikuf Michael Jackson (Maikl Gxaksn) vimagali abi suditel oglosil zlo-sud, ibo zxe imajut dokazis zxe sviditelis proti M.J. vzaimnuo besedili o sud, sxto es stroguo zabranilju podcxas sudvedenie.
2005-04-02 Australju, vo USA gotovilju vrotlet tipuf Sea-King, doltreskil na Indonezju ostrov Nias smertits 9 ludis. Doltreskilju vrotlet ktor nalezxil Australju voisko pomocil spasitelifs ktor priehali naf Nias posle nedavnju zemtrasenie.
2005-04-02 Brazilju guverie oglosil zxe bu intensivuo sledstvit vcxeraju ubitie 27 ludis vo oblast Brazilju vel-groduf Rio-de-Zxaneiro. Guverie podozrejt zxe tut ubitief ucxastili tozx polcnikis.
2005-04-02 Vo Belarusia tut den sxiruo slavnijut 9-ju kazxd-rocxie sodinenief so Rosia.
2005-04-02 Tut vecxer Vatikan oglosil zxe papezxvoi zdrovostju status ostatijt velm vazxnju i zxe jegoi goracxka esxte visxil.
2005-04-02 Soglosuo so perehodju guverie Kirgiziaf,  izgonilju prezident Askar Akaev soglosil formaluo otstupit iz jegoi pozicia Kirgizju prezidentuf.
2005-04-02 Vcxeraju raportis vo neskolk Italju medialis zxe papezx uzx umiral bili neposreduo otvergilju ot Vatikanju gvornikis. Tut utro Vatikanju gvornik oglosil zxe papezxvoi zdrovostju status es kritikju no zxe esxte ne es vo koma.
2005-04-02 Europju Sud Ludju Pravofs dnes prinal dla zgledenie obvinenies ot Miroslava Gongadze, svad-zxen ubilju zxurnalistuf Georgi Gongadze, proti Ukrainia. Gospica Gongadze obvinil Ukrainia zxe Ukrainju guverie ne soverhil ohronat zxizn onai muzxuf i zxe ne dostacxuo sledstvil jegoi ubitie.
2005-04-01 Papezxvoi zdrovie stoianuo gorsxijt. Posle visxju goracxka i infekcia mocx-kanaluf bil oglosilju zxe papezx imajt tozx vazxnju serdce-problemis. Mnoguo sleditelis es velm pesimizmju om papezxvoi vizdrovenie.
2005-04-01 Usled demografju katastrof vo Ukrainia, Ukrainju guverie oglosil platba 1700 USD dla kazxd mama posle ona rodijt dete. Pol platbaf bu mamas polucxit neposreduo posle rodenie i pol platbaf posle 12 mesiacis. Sleditelis ocxekajut visxenie rodenief vo Ukrainia.
2005-04-01 Soglosuo so oglosenie Vatikanuf, Rimju papezx, Jan Pavel II, vnov zabolezil i polucxil visxju goracxka usled infekcia mocxa-kanaluf. Dnes papezx polucxil blagovenie boleznikifs ktor bil pred-vremuo znalju takak posledju blagovenie.
2005-04-01 Vcxera Britzem zakritil svoi Posol dom vo Slonkostbreg i vizval svoi grodnikis abi otidili usled mozxju visxenie nasilief proti zagrancnikis.
2005-03-31 Dnes ziavijt smutju den dla Vsetju razvitie usled podpor Europsoiuzuf dla Paul Wolcker vof pozicia prezidentuf Vsetju Bankuf. Paul Wolcker bil glavnju arhitektnik USA-ju voinaf proti Irak.
2005-03-31 USA-nica, 41-rocxju Terri Schiavo, tut den umiral vo USA-ju bolez-dom vo Florida. Gospica Terri Schiavo bil pozbavilju voda i eda i smertilju usled prikaz ot USA-ju sudis poskroz usilie onai rodzinuf onaf spasit. Terri bil uzx piatnades rocxis mozg-bolezju usled.nescxastie ktor vredil onai mozg. Ziavuo onai svad-muzx, ktor imal onai zakonju opeka, hcel abi Terri umiral abi on mozxil polucxit dengi ot strahovilna. Zxaluo USA-ju sudis podporili Terrivoi svad-muzx vzamen onai roditelis.
2005-03-31 Tut utro nacxil parlamentju izvolba vo Zimbabve. Sleditelis ocxekajut zxe Mugabevoi parta bu vigrat. Esxte pred start izvolbaf, bez dokazis, Europsoiuz i USA obvinili Mugabevoi parta om izvolbaju obman. Takai obvinenies es standardju dla tvorenie posle-izvolbaju buntis i dla podpor sxtatju perevrotuf. Podobju standardju obvinenies upotrebili mezxunarodju manipulitelis vo Ukrainia, Gruzinia, Kirgizia i vo inju krainis.
2005-03-31 Vo Indonezia slucxil novju zemtrasenie, ili posletras, silaf 6,3 gradusis Rihtersxkalaf. Epicentr zemtrasenief bil pod morie, 280 km zapaduo ot grod Banda-Acxe ktor es vo severju cxast ostrovuf Sumatra.
2005-03-30 Soglosuo so tainju dokument USA-ju voiskof ktor bil publikilju usled tiskenie ot USA-ju grupis dla svobod informaciaf, prosxlju verhju veditel USA-ju voiskof vo Irak, generalnik Ricardo Sanchez (Rikardo Sancxes) osobauo podpisil dokument ktor autorizijt upotrebenie metodifs voprosenief zaklucxnikifs ktor narusxijut mezxunarodju dogvoris, vklucxuo Zxenevaju Dogvor. Sanchez autorizil metodis voprosenief vklucxuo: gromkju muzik, jasnju svetlos, pozbavenie spatief, pozbavenie smislifs i upotrebenie sobakifs.
2005-03-30 Cxehju perv-ministr Stanislav Gros utratil svoi parlamentju perevazxie posle din iz jegoi koalicju partneris otstupil iz guverie. Usled tut situacia Grosvoi guverie grozijt kolaps. Tolk podpor ot komunistju parta mozx spasit jegoi guverie.
2005-03-30 Vo Moskva slucxil vstretie ministrifs Pridnestriaf, Nagorno-Karabahuf i Abhaziaf. Vse tri oblastis imajut ili sporju grancis ili sporju mezxunarodju status. Abhazia i Pridnestria es perevazxuo obitatju ot Rus-gvoritsju obitatelis. Nagorno-Karabah es obitatju ot Kristnikju Armenianis no es vnutr Azerbia.
2005-03-30 Europsoiuz osudil zavtraju parlamentju izvolba vo Zimbabve ibo, soglosuo so EU, zavtraju izvolba ne bu svobodju.
2005-03-29 Nauknikis uziavili zxe vlos-mesxok es dobrju origin osnovju biokletifs. Naidenje naidobrju originuf dla osnovju biokletis es vazxnju dla dalkjusx izsledenie.
2005-03-29 Ziavuo USA-ju politju manipulitelis i NGO es prisutju tozx vo Mongolia, ibo USA-ju marionetnikis i politju teroristis predgotovijut sxtatju perevrot modelilju posle Kirgizia, Ukrainia, Gruzinia i inju krainis gde nedavnuo slucxili ot USA organizilju i financilju sxtatju perevrotis.
2005-03-29 Dva glovnikis Rosju firmaf Jukos, Hodorovskij i Lebedev, ktor es zaklucxilju i obvinilju za obidenie nalogifs, bili dnes karalju dla 10 rocxis zaklucxenief.
2005-03-29 Sledstvie Neft-za-Eda programuf Sodinju Narodifs kritikil generalju sekretarnik Sodinju Narodifs, gospic Kofi Annan, za problemis krug tot program. Ibo tut sledstvie bil veditju ot USA-ju politnik, gospic Pol Volker, sleditelis podozrejut zxe so tut raport USA probijt zamenit gospic Kofi Annan so svoi marionetnik. Podcxas Busxvoi guverie USA probil velm intensivuo montirit svoi marionetnikis vo mnoguo krainis i organizacias Vsetuf. Ukrainia, Gruzinia, Kirgizia, Rumania, Moldavia i Belarusia es mnoguo primeris USA-ju manipulenief mezxunarodju politiaf.
2005-03-29 Tri Rumanju zxurnalistis bili otvodilju vo Irak. Ziavuo dva iz otvodilju zxurnalistis es sotrudnikis Rumanju TV-kanaluf Prima-TV.
2005-03-29 Novju dokazis pokazijut zxe USA imal palcis tozx vo sxtatju perevrot vo Kirgizia. Na primer takzvanju "Radio Liberty" podstrekal protestnikis i vizval protestnikis dla buntis proti guverie. USA-ju manipulitelis podporili politju terorizm skroz radio, televidenie, i otiskenie podstrekatsju brosxurifs. USA imajt siet agentias, takzvanju NGO (Ne-Guverju Organizacias) vo vse krainis bilju Soviet-blokuf, ktor planijut, organizijut i financijut sxtatju perevrotis i montirenie marionetnikju rezximifs. Tut organizacias es socxast USA-ju Tainju Voinaf proti Rosia i proti vse krainis bilju Soviet-blokuf. LINK
2005-03-29 Usled nai-novju raportis vcxeraju zemtrasenie u Indonezia pricxinil nikai cunami no smertil bolsx cxem dva tisicx ludis. Bolsxost zxertvas es na Indonezju ostrov Nias. Sleditelis ocxekajut zxe cxislo zxertvas bu esxte visxit.
2005-03-28 Masaju zemtrasenie silaf 8,7 Rihtersxkalaf udaril u Indonezju ostrov Sumatra, vo odnakju mesto gde slucxil tragedju zemtrasenie prosxlju Decembr 26, ktor pricxinil cunamis krug celoju Indju Okean. Ekspertnikis ostrozxijut zxe dnesju zemtrasenie mozx vnov pricxinit cunamis. Posletras silaf 6,0 gradusis Rihtersxkalaf slucxil 30 minutis posle pervju zemtrasenie.
2005-03-28 Gvornik Mugabevoi polit-partaf nazval proslavju Rim-Katolikju ebiskup, Pius Ncube, zakorenilju lgar, ibo ebiskup Ncube vizval ludis dla masaju protestis proti Mugabe.
2005-03-28 Voz Kanadaju posoldomuf vo Afganzen bil bombilju vo Kabul. Prinaimensx din Kanadanik bil poranilju.
2005-03-28 Irakju povstanikis vo jug-vostokju Bagdad smertili glovnik Bagdadju polciaf, polkovnik Abdul Karim Fahad, i din inju polcnik.
2005-03-28 Novju Kirgizju parlament vnov podtverdil gospic Kurmanbek Bakiev takak perehodju prezident i perv-ministr Kirgiziaf.
2005-03-28 Egiptju polcia zaderzxil bolsx cxem sto cxlenis i priverzxnikis zabranilju organizaciaf "Musulmju Bratis".
2005-03-28 Novju gvornik Kirgizju parlamentuf, gospic Omurbek Tekebaev, oglosil zxe formaluo izgonilju prezident Askar Akaev ostatijt prezident Kirgiziaf. Omurbek tozx zval novju Kirgizju parlament edinju legitimju parlament.
2005-03-28 Vo Germania ucxastnikis Paskaju marsxuf protestili proti prodolgenie Irakju voinaf.
2005-03-27 Dva Kirgizju parlamentis, starju i novju, konkurijut dla moc vo Kirgizia.
2005-03-27 Predsiditel centrju izvolbaju komitetuf Kirgiziaf, gospic Sulaiman Imanbaev ostupil usled zdrov-problemis. On bil zamenilju so Turgunali Abdraimov.
2005-03-27 Rimju papezx Jan Pavel II, podcxas dnesju Paskaju bozxsluzxba poskroz zdrov-problemis osobauo zdravil radostju pilgrimnikis vo Vatikan.
2005-03-27 Generalju sekretarnik OBSE (Organizacia dla Bezopasost i So-robenie vo Europ), gospic Jan Kubisx, priehal dnes vof Kirgizia dla peregvoris so perehodju guverie i dla osobaju obsudenie situaciaf.
2005-03-27 Mezxunarodju maniputelis vnutr OBSE (Organizacia dla Bezopasost i So-robenie vo Europ) ne es spokoinju so predlozxenie perehodju prezidentuf Kirgiziaf, gospic Kurmanbek Bakiev, organizit prezidentju izvolba vo Juni. Predstavatelis OBSE gvorijut zxe to es velm skor. No gda verhju sud Ukrainiaf predlozxil organizit prezidentju izvolba vnutr 3 tizxdenis, OBSE skazal nisxto. Pravdapodobuo maniputelis vnutr OBSE potrebijut plus vrem predgotovit i montirit svoi prezidentju kandidat, na primer Roza Otunbaeva ili inju marionetnik i ne hcejut abi gospic Kurmnanbek Bakiev vigral. Tut razlicxie mezxu dispozicia OBSE ko skorju izvolba vo Ukrainia i vo Kirgizia podtverdijt i dokazijt podozrenies zxe OBSE sorobijt so USA vo Tainju Voina proti Rosia i proti bilju krainis Soviet-blokuf.
2005-03-27 Vzriv bombuf prosxlju nocx vo promislju vostokju cxast Beirutuf smertil 3 i poranil 3 inju ludis.
2005-03-27 Prosxlju nocx Europsoiuz i Rosia pereidili na letoju vrem.
2005-03-26 Vcxeraju demonstrenie ot neskolk platilju i dobruo trenirilju profesju demonstritelis vo Minsk bil planilju abi zapalil masaju demonstrenies harmonizilju so sxtatju perevrot vo Kirgizia. Organiznikis nadeali so svoi scenalju demonstrenie podstrekat Belarusju masas dla sxtatju perevrot. Tut demonstrenie bil socxast USA-ju Tainju Voinaf proti Rosia i proti vse krainis bilju Soviet-blokuf. Belarusju guverie reaktil pravilnuo skroz neposredju zaklucxenie organiznikifs i politju teroristifs. Dla buvrem, Belarusju guverie dolzxbi predgotovit voda-pusxkas, abi mozxil bistruo razgonit i plus velju tolpas buntnikifs.
2005-03-26 Soglosuo so raportis vo Kirgizia bil obnazxilju smolvenie smertit perehodju prezident gospic Kurmanbek Bakiev. Sleditelis podozrejut banda nalezxitsju USA-trenirilju i financilju marionetnica i politju terorist Roza Otunbaeva. Otunbaeva obvazxijt gospic Bakiev takak nai-bolsxju prepon abi ona mozx hvatit moc vo Kirgizia.
2005-03-26 Monakoju 81-rocxju princic Rainier III, es hospitalizitju i poskroz naidobrju lecxarju opeka jegoi zdrovie gorsxijt. Princic Rainier III upravil Monako podcxas prosxlju 56 rocxis.
2005-03-26 Vcxera Rosju bremraket Progres-M52 gordvigal 3 km Mezxunarodju Kozmosju Stancia MKS vof visxost 357,8 km. Tut visxenie orbituf bil potrebju dla pristanie pilotitju raketuf Soiuz. Dla tut manevr bil upotrebilju 120 kg palivof.
2005-03-26 Tagxikju polcia vo Severju Tagxikia u Rosju granc konfiskil bolsx cxem 66 kg heroinuf i razrusxil znacxju put dla tecx Afganju narkivofs skroz Tagxikia vof Rosia.
2005-03-26 Taivanju prezident Cxen, ktof sleditelis obdumajut takak USA-ju marionetnik, organizil dnes protestis proti novju Cxinaju proti-razdelju zakon. Cxen vigral posledju prezidentju izvolba tolk hvala pred-izvolbaju obman: kratuo pred izvolba simulil zxe bil napadilju i poranilju - abi vigral sozxal-glos. Poskroz tot obman jegoi vigra bil velm tesnju.
2005-03-26 Vo jug-zapadju cxast Bagdaduf, voz-bomb smertil 2 i poranil 2 inju USA-ju voiakis. Vcxera vo Irakju provincia al-Anbar bil smertilju inju USA-ju voiak i tozx vcxera vo jug-vostokju Bagdad bil zustrelilju Irakju generalnik Mohammed Salman.
2005-03-26 Soglosuo so raport puskilju ot pomoc-agentias, Ind-Okeanju cunami prosxlju Decembr vo Sri-Lanka smertil cxtir raz bolsx zxenis cxem muzxis. Tot sposobil vo tot oblastis polrodju-nerovnvazxie.
2005-03-26 Vcxera slucxil vo Belarusju glavn-grod Minsk demonstracia proti Belarusju guverie i proti prezident Lukasxenko. Protest bil organizilju ot USA-trenirilju i financilju politju teroristis. Ot razdelenie Sovietsoiuzuf USA-ju tainju sluzxbas vestijut Tainju Voina proti Rosia i proti inju krainis bilju Sovietblokuf. Socxast tut tainju voinaf es simulit sotrudie i priatelost podcxas USA-ju tainju sluzxbas montirijut marionetju rezximis, podporijut politju terorizm, i stremlijut slabjuvit i razdelit Rosia. Nedavnju sxtatju perevrotis i politju terorizm vo Ukrainia, Moldavia, Gruzinia, Rumania i Kirgizia es neskolk primeris tut Tainju Voinaf.
2005-03-26 Obitatelis Gruzinju glavn-groduf Tbilisi prodolgijut svoi protestis proti nedostacx elektrikuf.
2005-03-26 USA visxil napruzxie vo jugju Azia usled resxenie prodat F-16 borba-letifs dla Pakizem.
2005-03-25 Tut den, Paska-piatak, es din iz naivelju Kristnikju sviatakis. Soglosuo so Kristizm, podcxas Paska-piatak, Jesus, bozxju sin, bil ukrestilju i smertilju.
2005-03-25 Soglosuo so raportis, Kirgizju zvest-agentia Kabar polucxil ot Kirgizju izgonilju prezident Askar Akaev email soglosuo so ktor gospic Akaev ne otstupil i planijt vernut vof svoi funkcia. Prezident Akaev skazal zxe vo Kirgizia slucxil proti-konstitucju sxtatju perevrot ucxinilju ot banda politju   oportunistis.
2005-03-25 Vo USA nacxili cxlovekju eksperimentis so novju vakcin proti ptakju grip.
2005-03-25 Cxinaju genet-inzxeneris gotovili pervju vakcin proti goviadju cxuma.
2005-03-25 Tisicxis ludis vo razlicxju Pakizemju grodis protestili proti generalnik Pervez Musxaraf, ktor, soglosuo so protestnikis, zudelal iz Pakizem USA-ju kolonia. Protestnikis tozx palili USA-ju flagis.
2005-03-25 Dnesju detailju intervu vo USA-ju propagandju TV-siet CNN so politju terorist Roza Otunbaeva podtverdijt sxto sleditilis dolguo gvorili: tut sxtatju perevrot bil predgotovilju i organizilju ot USA-ju tainju sluzxbas. Otunbaeva es ot USA trenirilju i financilju politju terorist. Tut sxtatju perevrot es socxast USA-ju Tainju Voinaf proti Rosia.
2005-03-25 Usled vcxeraju sxtatju perevrot, vo Kirgizia upravijt razsxirilju grabezxenie. Bilju Kirgizju perv-ministr, gospic Kurmanbek Bakiev, oglosil zxe statil perehodju perv-ministr i prezident Kirgiziaf. Takak neutralju sleditelis ocxekali, ziavijt zxe pozad Bakiev i tut sxtatju perevrot es USA-ju marionetnica i politju terorist Roza Otunbaeva. Sovremju mestlozxenie bilju Kirgizju prezidentuf Askar Akaev ne es znalju. Takak vo Ukrainia, Gruzinia tozx vo Kirgizia, podcxas Rosju tainju sluzxbas spatijut, USA-ju tainju sluzxbas prodolgijut svoi Tainju Voina proti Rosia. Mrozju Voina proti Sovietsoiuz koncil, nacxil Tainju Voina proti Rosia.
2005-03-25 Sam-ubitsju voz-bombnik smertit tut utro vo Irakju grod Ramadi 11 i poranil 14 Irakju polcnikis. Dva USA-ju voiakis bili tozx poranilju.
2005-03-24 Usled vcxeraju katastrof vo Teksasju neftju rafiner-zavod, cen neftuf vnov visxil. Usled tot vzriv vo triju nai-bolsxju USA-ju rafiner-zavod, grozijt nedostacx benzinuf vo USA podcxas tut leto.
2005-03-24 Sovremju problemis i sxtatju perevrot vo Kirgizia es rezult des-milionis dolaris ktor tecxili i tecxijut ot USA-ju tainju sluzxbas i ot mezxunarodju manipulitelis vof Kirgizia. Busx i inju manipulitelis uzx neskolk rocxis predgotovili "Zxoltju Revolucia" veditju ot marionetnica Roza Otunbaeva. Podcxas neskolk prosxlju rocxis Otunbaeva polucxil trenirenie vo Britzem i vo Gruzinia i so dengis ot USA-ju tainju sluzxbas Otunbaeva sodinil razlicxju malju i neznacxju polit-partas vof "opozicia". Otunbaeva orudil dobruo trenirilju, organizilju i platitju grupis profesju "zxoltju" protestitelis ktor stoianuo razrusxili Kirgizju socialju obsredie i podstrekali bez-poriadok abi visxili Otunbaevavoi vidimost i popularost. Nedavnju Kirgizju izvolba podal Otunbaeva mozxost visxit i zmenit bez-poriadok vof sxtatju perevrot. Kirgizia so svoi mestlozxenie mezx Cxina, Rosia i Kazahzem es idealju dla USA-ju voina-baz dge es mestovitju USA-ju sxpionju radar-letidlos dla nadzrak Rosju i Cxinaju vozduhju prostoruf.  LINK
2005-03-24 Abi dosagili popularost i derzxili onivoi mestos, suditeli Kirgizju verhju suduf spesxili, neposreduo po zanatie guverju ofisifs ot politju bandas, deklarit zxe prosxlju Kirgizju izvolba ne bil zakonju.
2005-03-24 Blairvoi Britzemju rezxim oglosil zxe Britzemju voisko bu ostatit vo Irak prinaimensx do rocx 2006.
2005-03-24 Tut den bili obnazxilju tainju planis USA-f dla buvremju nisxtovenie Rosiaf i Slavianstvof. Posle razlicxju "revolucias" ili organizilju sxtatju perevrotis vo bilju Sovietju republikis, i posle podpor Kavkazju terorizmuf, sledju plan es razdelit vostokju i zapadju Rosia, ili otdelit Sibirju cxast Rosiaf ot Europju cxast Rosiaf. Edinju sxans prezxitief imajt Rosia vo bistrju tvorenie Eurazju Soiuzuf, modelitju posle Europsoiuz, ktor vklucxijt, Rosia, Ukrainia, India, Iran i mozxuo tozx Turcia, Pakizem, Cxina i Korea.
2005-03-24 USA-ju ministr obronaf, Donald Rumsfeld, kritikil planis Venezuelju guverief kupit sto-tisicx AK-47 ot Rosia. Sxto boiajt Rumsfeld i Busxvoi rezxim? Odnak-vremuo Venezuelju prezident, gospic Hugo Cxavez, ostrozxil USA abi stopili podporit sxtatju perevrot vo Venezuel ibo on bu stopit eksportenie neftuf vof USA.
2005-03-24 Banditis i politju teroristis zanali budovis Kirgizju guverief tozx go glavn-grod Bisxkek, vlucxuo prezidentju ofisuf. Sovremju situacia vo Kirgizia esxte ne es jasnju no zaivijt zxe USA-ju tainju sluzxbas es pozad tut sxtatju perevrot.
2005-03-24 Vo Kazahzemju glavn-grod Astana slucxijt verh-vstretie krianifs EurazEK, ili Eurazju Ekonomju Komun.
2005-03-24 Masaju vzriv vcxera vecxer vo USA-ju neft rafinir-zavod vo Texas-City blizuo Hiuston smertil prinaimensx 14 i poranil bolsx cxem sto ludis. Afektilju rafinir-zavod prinalezxijt firma BP, British Petroleum.
2005-03-23 Kirgizju proti-buntju polcia razgonil malju proti-guverju demonstracia vo Kirgizju glavn-grod Bisxkek.
2005-03-23 Rosju nauknikis vo Sankt-Peterburg razvili novju hipotez o pricxin tvorenief rakbolezuf ktor mozx pomocit predvratenie zlovredju opuholifs.
2005-03-23 Ekstremnikis palili diplomatju voz ostanilju pred budov Rosju posolief vo Sxvedia.
2005-03-23 Sudvodenie proti dvanades Rosju korabnikis ktor bili obvinilju vo Nigeria za kontrabandenie neftuf bil otrocxilju do 30-ju Mai. Obvinilju korabnikis sluzxili na Grecju korab "African Pride" i tper terpijut za prestupies onivoi sxefifs ktor es bezopasju vo Grecia.
2005-03-23 Kirgizju prezident Askar Akaev uvolnil svoi ministr vnutrief, Bakirdin Subanbekov,i glavnju prokuraturnik, Miktibek Abdildaev, usled buntis vo jugju Kirgizia. Politju teroristis probijut povtorit Ukrainju i Gruzinju sxtatju perevrotis tozx vo Kirgizia.
2005-03-23 Usled vcxeraju avaria vrotletuf Mi-8 vo Cxecxnia esxte 10 pasazxiris i cxlenis ekipazxuf es hospitalizilju i dva umirali usled poranenies. Pravdapodobju pricxin avariaf es motor-problem.
2005-03-23 Vzriv bombuf vo Libanonju grod Kaslik, 17 km severuo ot Beirut, smertil tri ludis. Vzriv bombuf slucxil vo Kristnikju cxast groduf.
2005-03-23 Novju detailis bili oglosilju o vcxeraju masakr vo USA-ju sxtat Minesota. Amerindju 16-rocxju junosx ktor vcxera smertil 7 ludis vo sxkol na Amerindju rezervacia, perv smertil svoi deda, polcnik, i posle ehal vof sxkola vo dedavoi polc-voz i so dedavoi polc-pistol smertil 7 ludis i seba. Celuo 9 ludis utratili zxizn, vklucxuo junosx i jegoi deda.
2005-03-23 Soglosuo so raport Sodinju Narodifs bolsx cxem 1 gigalion ludis imajut nikai pitimju voda. Opasju, bezcxistju voda smertijt milionis ludis kazxd rocx.
2005-03-22 Podcxas prosxlju rocx 2004 vo Vset bili smertilju 78 zxurnalistis. Naibolsx opasju oblastis Vsetuf bili Irak i Sred-Vostok usled sistemju smertenie zxurnalistifs ot USA-ju i ot Izraelju voiskos.
2005-03-22 Tut vecxer Kirgizju prezident gospic Askar Akaev oglosil zxe imajt nikai pricxin ili namerenie otstupit. Odnakvremuo CNN i BBCworld prodolgili podstrekat Kirgizju politju banditis i vandalnikis.
2005-03-22 Vo Cxecxnia slucxil avaria voiskoju vrotletuf MI-8. Nikto bil smertilju i tolk 8 ludis bili poranilju.
2005-03-22 Gvornik Kirgziju prezidentuf Askar Akaev oglosil zxe tutvremju protestis vo Kirgizia es socxast sxtatju perevrotuf planilju, scenalju i financilju ot kriminalnikis i zxe Kirgizju guverie ne bu prinat obvinenies za glos-manipulenie. Kirgizia imajt mnoguo bogatju i mocju nark-bandas i nark-sxefis. Rosju guverie osudil tut protestis i skazal zxe ekstremnikis ne dolzx perevrotit Kirgizju demokratia i guverie.
2005-03-22 Tut den nacxijt vo Alzxirju grod Alzxier verh-vstretie veditelifs Arabju narodifs. Tolk 14 iz 22 Arabju veditelis ucxastijut tut vstretief.
2005-03-22 Podcxas veditelis Europsoiuzuf vstretijut vo Brusel, Cxinaju guverie vizval onif anulit 15-rocxju Europsoiuzju embargo dla eksportenie oruzxief vof Cxina. USA-ju guverie tiskijt Europsoiuz abi ne anulil svoi embargo.
2005-03-22 Vo USA-ju sxtat Minesota mlodju ucxnik zustrelil 9 ludis vklucxuo svoi pra-roditelis.
2005-03-21 Gvornikis sever-Koreaju guverief oglosili zxe Severju Korea visxil i bu visxit svoi jadroju arsenal dla slucx napadenief ot USA. USA-ju nesognumju politia i grozbas vzamen ugvorit sever-Koreaju guverie stopit produktenie jadroju oruzxief pricxinijut tocxnju proti-rezult. Obdva Cxina i jugju Korea kritikijut USA-ju nesognumost.
2005-03-21 Estonju perv-ministr, gospic Juhan Parts, otstupil usled virazxenie nedoveruf dla jegoi guverie ot Estonju parlamentnikis.
2005-03-21 Vo juguo Kirgizju grod Osx, politju teroristis i banditis zanali letisxte. Osxju letisxte es nai-bolsxju mezxunarodju letisxte jugju Kirgiziaf.
2005-03-21 Usled visxitsju cen neftuf Cen benzinuf vo USA-ju benzin-pompas dosagil rekorduo visxju uroven 2,10 USD za USA-galon (3,78 litr) ili 0,56 USD za litr.
2005-03-21 Soglosuo so nainovju raportis vcxeraju zemtrasenie vo jug-zapadju Japonia poranil bolsx cxem 500 ludis. Usled mnogju posle-trasis, prosxlju nocx bolsx cxem tri tisicx Japonnikifs vo udarilju oblast ostatili na ulcas.
2005-03-21 Cxislo zxertvas vcxeraju vzrivuf vo Cxinaju vugol-kopalna dosagil 59.
2005-03-21 Generalju sektretarnik Sodinju Narodifs, gospic Kofi Annan, predlozxil Generalju Asemblia vnov-strukturit Sodinju Narodis, vklucxuo razsxirenie om Sovetgrup Bezopasostuf iz 15 do 24 cxlenis.
2005-03-20 Ot USA-ju tainju sluzxbas financilju i trenirilju politju terorist, Kurmanbek Bakiev, organizil politju sabotazx vo Kirgizju glavn-grod Bisxkek. Bakiev podstrekal pocxti des tisicx vandalnikis abi okupacili guverju ofisis. Neutralju sleditelis voprosijut pocx Kirgizju guverie ne upotrebijt voda-pusxkas abi cxistili ulcas ot takai politju banditis. Pravdapodobuo politju terorist Bakiev bu viprosbat dolstupenie Kirgizju prezidentuf, gospic Askar Akaev, i posle bu viprosbat novju izvolba. So svoi politju terorizm i sabotazx ocxekajt Bakiev visxit svoi popularost mezxu naivju izvolitelis i vigrat povtorilju izvolba. Politju bandit Bakiev polucxijt masaju podpor ot zagrancju proti-slaviansk medialis takak CNN, BBCworld i Euronews. LINK
2005-03-20 Rimju papezx podcxas dnesju Palmaju Posubotakju bozx-sluzxba zdravil pilgrimnikis so mahanie olivaju vetkas.
2005-03-20 Iz Jugju Korea tut den Kondoliza Rais priehal vof Cxina. Podcxas svoi Azju navestenie Rais kritikil visxenie Cxinaju obrona-bugxetuf, no zabul skazat zxe USA imajt mnoguo raz visxju obrona-bugxet cxem Cxina ili cxem Rosia. Rais tozx skazal zxe rola USA es obronat Tih-Okeania. Obronat pred kto? Pred seba?
2005-03-20 Vesnaju potopis vo Pakizem tolk nacxili no uzx nisxtovili tisicxis domis i smertili stooikas ludis.
2005-03-20 USA-ju ministr zagrancief, gospica Kondoliza Rais, podcxas recx vo jugju Korea grozila Severju Korea zxe "USA ne bu cxekat vecxnuo". Kondoliza Rais ne obiasnil esli USA ne bu cxekat sxto bu USA-delat. Bombit severju Korea? Startit novju, mozxuo jadroju voina? Cxina i Jugju Korea kritikijt USA-ju nesognumju politia.
2005-03-20 Vzriv voz-bombuf vo Katarju glavn-grod Doha smertil 1 cxlovek i poranil 12. Smertilju osoba bil Britzemnik.
2005-03-20 Usled bistruo visxitsju Vesnaju temperaturis i visxju snegpadanie prosxlju zimaf, Polakia, Cxehia i Slovakia es ogrozilju ot potopis. Vo nektor goras Slovakiaf es bolsx cxem cxtir metr sneguf.
2005-03-20 Vo vugolkopalna vo severju Cxina slucxil vnov vazxnju avaria. Vzriv gazuf smertil bolsx cxem 40 ludis, bolsx cxem 20 inju sxahtaris es esxte zapoimalju vo kopalna.
2005-03-20 Vzriv bombuf vo Pakizemju provincia Belugxistan smertil prinaimensx 35 ludis i poranil duzinas. Bomb vzrivil podcxas kazxd-rocxju Sxiitju slavnenie ktor ucxastili dvades tisicx ludis.
2005-03-20 Tut utro mocju zemtrasenie silaf 7,0 gradusis Rihtersxkalaf udaril juguo-zapadju Japonia. Epicentr zemtrasenief bil pod morie u Japonju ostrov Kiusxu. Priblizuo 400 ludis bili poranilju i din osoba bil smertilju.
2005-03-19 Tut den vnimajt Rosju voisko den pod-mornikifs. Podcxas posledju sto rocxis podlodkas dokazili svoi potrebost dla obrona.
2005-03-19 Usled dnesju dvaju kazxd-rocxie napadenief Irakuf, vo mnoguo cxastis Vsetuv sto-tisicxis ludis demonstrili proti Busxvoi Irakju voina. Mnoguo proti-voinaju protestis slucxili tozx vo USA i Britzem.
2005-03-19 Vzriv bombuf podcxas podgrobenie vo Irakjuj grod Kirkuk smertil 3 i poranil 6 polcnikis. Vo inju slucx vo Irakju grod Bakuba bili zustrelilju dva kontraktnikis delatsju dla USA-ju okupacju voisko. Soglosuo so nektor sleditelis dnesju napadenies pomnili dvaju kazxd-rocxie startuf Irakju voinaf.
2005-03-19 Rosju sluzxba bezopasostuf, FSB, otvergil obvinenies nektor zagrancju medialifs zxe FSB es ukritsju Bosnju Serbis iskatju ot Haagju sud.
2005-03-19 Vesnaju potopis pricxinilju ot raztopitsju sneg nisxtovili mnoguo domis i smertili priblizuo 90 ludis vo zapadju Afganzem. Podcxas prosxlju zima Afganzem polucxil rekordju visx snegpadanief.
2005-03-19 Tut utro priehal Rosju prezident Vladimir Putin vof Ukrainia dla verh-vstretie so Juwxenko. Tut es Putinvoi pervju ofisju navestenie Ukrainiaf posle sxtatju perevrot.
2005-03-19 Prosxlju nocx vo perevazxuo Kristnikju pred-grod Beirutuf vzrivil silaju bomb. Nikto bil smertilju, i tolk 6 ludis bili poranilju. Neutralju sleditelis podozrejut Izraelju tainju sluzxbas ktor vnov hcejut zapalit grodnikju voina vo Libanon.
2005-03-18 Vo Indju glavn-grod Nov-Delhi nacxil G20 vstretie, ili vstretie 20 nai-velju razvitsju krainis vsetuf, takak India, Cxina, Brazilia, Argentinia i 16 inju krainis.
2005-03-18 Podcxas 10-ju Mai tut rocx bu slucxit verh-vstretie Europsoiuz-Rosia. Sleditelis ocxekajut zxe Europsoiuz hcejt tvorit spolju ekonomju prostor so Rosia i Ukrainia ibo podcxas ekonomia Europsoiuzuf stagnacijt, ekonomia Rosiaf i Ukrainiaf rastijt do 10 proc kazxd rocx.
2005-03-18 Rosju prezident, gospic Vladimir Putin, priehal vof Parizx dla verh-vstretie so veditelis Franciaf, Germaniaf i Espaniaf: Zxak Sxirak, Gerhard Sxroder, Hose Luis Rodriges.
2005-03-18 Avaria elektrikju pererivuf na MKS, Mezxunarodju Kozmosju Stancia, prinudil pererivenie funkciaf kritikju giroskopuf. Tper tolk 2 giroskopis kontrolijut pozicia stanciaf.
2005-03-18 Ukrainju guverie oglosil zxe Ukrainia eksportil 18 jadro-sposobju krilo-raketis tipuf H-55 vof Cxina i Iran. Tot Rosju krilo-raketis imajut dosag tri tisicx km i bili eksportilju bez jadroju oruzxie.
2005-03-18 Soglosuo so nai-novju izsledenie visxju uroven krevju holesteroluf bistrjuvijt rastenie prostataju rak-bolezju opuholifs. Ziavijt zxe holesterol kormijt i podporijt rastenie prostataju opuholifs, i mozxuo tozx vse inju rak-bolezju opuholifs.
2005-03-17 USA-ju prezident Busx oznacxil USA-ju tverd-politnik, Paul Wolfowitz, dla mesto prezidentuf Vsetju Bankuf. Vsetju Bank imajt 184 cxlenju krainis i stremlijt izkorenit beda vo Vset. Kritiknikis voprosijut pocx tradicuo tolk USA-ju judaistis bili oznacxilju dla mesto prezidentuf VB i kak mozx mega-dolarnik Wolfowitz razumit beda. Kritiknikis tozx viraznijut zxe USA zlo-upotrebijt Vsetju Bank dla politju tiskenie.
2005-03-17 Neznalju napaditelis 40 km ot Moskva bez-uspehuo probili smertit Rosju torgnik i politnik Anatolij Cxubais. Cxubais oglosil zxe znajt kto prikazil jegoi smertenie. Neutralju sleditelis podozrejut zxe tut "probka" ne bil realju i zxe bil tolko scenalju abi visxil jegoi popularost i popularost ot jeg podporitju parta SPS. Politju terorist i veditel SPS, Boris Nemcov, neposreduo oglosil zxe tut scenalju "probka smertenief" imal politju motiv. No es velm podozreju zxe nikto bil ni smertilju ni poranilju i zxe nikai "napaditel" bil (or bu) naidilju. Politju teatr i politju terorizm.
2005-03-17 Usled vzriv dva-etazxju pasazxirju autobusuf vo vostokju Cxina 30 ludis bili smertilju i 7 poranilju. Pricxin vzrivuf esxte ne bil oglosilju.
2005-03-17 Cen neftuf vo Vsetju birzas dosagil novju rekord, na primer vo Novjork cen neftuf perevisxil 57 USD za bocxka. Tut bistrju rost cenuf sposobil dolpadanie akciafs vo fond-birzas.
2005-03-17 Libanonju organizacia Hezbolah oglosil zxe ne bu ot-oruzxit, ibo potrebijt oruzxie dla obrona Libanonuf ot Izrael. Ziavuo USA i Izrael imajut nekai ne-cxistju planis so Libanon, ibo posle tiskenie Siuriaf abi iztiagal svoi voisko iz Libanon, tper tiskijut tozx Libanonju Hezbolah abi otkidal svoi oruzxie. Sleditelis voprosijut sxto es Busxvoi i Sxaronvoi koncju plan so Libanon?
2005-03-16 Vo Nenetsju oblast severju Rosiaf doltreskil Rosju letidlo tipuf An-24 so siem cxlenis ekipazxuf i 45 pasazxiris. Soglosuo so raportis 29 iz 52 ludis bili smertilju. 10 prezxitelis imajut vazxnju poranenies. Rosju firma Lukoil oglosil zxe letidlo nesil sluzxnikis tot neft-firmaf.
2005-03-16 Usled bistruo visxitsju cen neftuf, ONEZ ministris soglosili visxit neft-produktenie dobavju 500 tisicx bocxkas za den. Tutvremju cen neftuf es priblizuo 55 USD za bocxka.
2005-03-16 Poskroz simulitju spokoinenie napruzxief mezx Izrael i okupacilju Palestinju oblastis, Izrael prodolgijt stroenie zlo-proslavju stenaf krug Palestinianis.
2005-03-16 Strel-scxastju USA-ju voiakis zustrelili Irakju Generalnik novju Irakju voiskof. Sxto nedostagili Irakju povstanikis soverhili dla onif USA-ju strel-scxastju voiakis. Pozdrav.
2005-03-16 Belarusju i Rosju perv-ministris soglosili vovodit spolju plativo. Sleditelis ocxekajut zxe ot pervju Januar 2006 Rosju Rubl bu vovoditju vof obdva krainis.
2005-03-16 Usled ubitie Italju agentnikuf i probenie smertit Italju zxurnalistica Gxuliana Sgrena, Italju perv-minister Berlaskoni bil prinudilju oglosit iztiaganie Italju otdelifs iz Irak. USA i Izrael imajut politia namerju smertenief nezavisju zxurnalistifs abi cenzurili nezavisju i obiektivju raportenie i abi ukrili svoi zverzlos i narusxenies ludju pravofs. USA-ju voisko vo Irak smertil uzx duzinas nezavisju zxurnalistis.
2005-03-16 Pervju grup 137 Ukrainju voiakifs otidil uzx vcxera iz Irak, tri den posle Ukrainju sxtatvedenie oglosil iztiaganie 1650-cxlenju Ukrainju voiskof iz Irak. Podcxas Kucxmavoi Irakju prigoda, 18 Ukrainju voiakis utratili zxizn i duzinas bili poranilju. Poskroz Kucxmavoi podpor dla Busxvoi Irakju voina, podcxas posledju prezidentju izvolba vo Ukrainia Busxvoi rezxim podporil so bolsx cxem sto milion dolaris proti-Kucxmaju prezidentju kandidat i Busxvoi marionetnik Juwxenko.
2005-03-15 Mezxunarodju obsrednikju grup ostrozxijt zxe Himalaiju led raztopijt velm bistruo.
2005-03-15 Usled polcju podtiskenie povstanief musulmju zaklucxnikifs vo Filipinju glavn-grod Manila, 26 zaklucxnikifs bili smertilju.
2005-03-15 Soglosuo so oglosenie ot FSB, Rosia platil 10 milion dolaris za informacia o mest-lozxenie Cxecxnju teroristuf Mashadov. Mashadov bil smertilju ot Rosju special-voisko pred neskolk den. Priroduo imen nagradilju personuf es tainju. Posle smertenie Cxecxnju prezidentuf Ahmad Kadirov prosxlju rocx, Mashadov grozil smertit libktor person ktor bu jeg zamenit.
2005-03-15 Gvornik Sever-Koreaju guverief osudil voiskoju trenirenie mezxu Jug-Koreaju i USA-ju voisko takak predgotovenie dla napadenie Severju Koreaf. Gvornik skazal zxe Severju Korea bu otvetit so gotovenie bolsx jadroju oruzxief abi derzxil rovnvazxie.
2005-03-14 Posle grodju izvolbas vo Latvia, Latvju autoritet zakril Rus-jazikaju radio-stancia. Tut postupanie es inspirilju ot zxelanie Latvju guverief kontrolit i utiskit Rus-jazikaju obitatelis Latviaf, ibo podcxas posledju izvolba tri Rus-jazikaju polit-partas vigrali parlamentju sidkas.
2005-03-14 Vo Libanonju glavn-grod Beirut tut den slucxil velju demonstracia ktor ucxastili sto tisicxis ludis.
2005-03-14 Podcxas Juni tut rocx bu vstretit vo Vladivostok ministris zagrancief iz Rosia, Cxina i India. Ministris bu obsudit so-trudie v Azia i v Tihokeania. Mnoguo sleditelis dumajut zxe takai so-trudie tut tri krainifs es osnovju dla stabilost na Zemla, i dla ohrona ot USA-ju terorizm.
2005-03-14 Kosovo-Albanju kriminalnik Ramusx Haradinaj bil vo Haagju sud predcxitalju 37 obvinenies. Takak sleditelis ocxekali, Haradinaj otvergil vse 37 obvinenies. Sleditelis es dopitlivju esli Haagju sud bu sudit Haradinaj odnakuo stroguo takak Milosxevicx, ili esli Haradinajvoi zlocxinis proti Slavianis bu suditju mensx stroguo? Haagju tribunal ziavijt polnilju so proti-slaviansk rasistju suditelis.
2005-03-14 Dvaju krug parlamentju izvolbaf koncil vcxera vo Kirgizia podcxas ucxast priblizuo 50 proc izvolitelifs. USA-ju tainju sluzxbas ne dosagili organizenie nikai "revoluciaf" dla sxtatju perevrot, takak financili sxtatju perevrotis vo Ukrainia, Gruzinia, Rumania i vo inju krainis.
2005-03-13 Tut den Rimju papezx otidil iz bolez-dom "Gxemelli" i vernul vof Vatikan. Papezx bu ucxastit Paskaju slavnenief vo Vatikan.
2005-03-13 Rosju prezident Vladimir Putin otkril Vsetju cxampionstvo kras-lizxvanief, ktor nacxil vo Moskva.
2005-03-13 Cxinaju nauknikis nacxili testit novju vakcin proti imun-bolez. Nektor sleditelis obgodajut zxe Cxina imajt 840 tisicx ludis infekcilju so imun-bolez.
2005-03-13 Vo Latvju parlamentju izvolba tri Rus-jazikaju partas uspehili so 11,5 proc 7,5 proc i 6,9 proc glosifs.
2005-03-13 Vo USA-ju sxtat Uiskonsin, ucxastnik religju vstretief vo hotel zustrelil siem i poranil neskolk inju ucxastnikis. Posle masakr ubitel tozx smertil seba. Motiv smertenief ne es znalju.
2005-03-13 Zemtrasenie silaf 6,0 gradusis Rihtersxkalaf udaril tut utro redkuo obitatju oblast jug-vostokju Iranuf blizuo Pakizemju granc. Nikai zxertvas bili raportilju.
2005-03-13 Posle Busxvoi rezxim oglosil zxe ne bu zablokit Iranju prosba vstupit vof VTO, Iran oglosil zxe bu perehoduo stopit obogatenie uraniumuf abi spokoinil Vset zxe ne imajt interes razvit jadroju oruzxies.
2005-03-13 Soglosuo so posolnik Sodinju Narodifs, gospic Roed-Larsen, ktor navestil Siuria i besedil so Siurju prezident gospic Asad, Siuria bu iztiagat vse svoi voisko i tainju sluzxbas iz Libanon. No tocxnju plan iztiaganief Siurju voiskof iz Libanon esxte ne bil oglosilju.
2005-03-12 Tut utro nacxil Ukrainia postupju iztiaganie svoi 1650 voiakifs iz Irak.
2005-03-12 USA-ju rezxim otvergijt Italju obvinenies zxe USA-ju voiakis nameruo probili smertit Italju zxurnalistica Gxuliana Sgrena, no nezavisju sleditelis naidili nikai inju logiku obiasnenie. USA i Izrael imajut politia namerju smertenief nezavisju zxurnalistifs abi ukrili svoi zverzlos i narusxenies ludju pravofs. Tolk stroguo kontrolitju, takzvanju montirilju (imbedded) zxurnalistis cxoi raportenie es cenzuritju, ne es smertitju.
2005-03-12 Ortodoksju ebiskup Atenuf i celoju Greciaf, ebiskup Hristodulos, vovodil vof ofis novju Grecju prezident, gospic Karolos Papulias.
2005-03-12 Kuvait predlozxil Sovetgrup Bezopasostuf Sodinju Narodifs dokument svoi prisodinenief ko Kiotoju Protokol.
2005-03-12 Soglosuo so ofisju raportis Vatikanuf, zdrovie Rimju papezxuf dobrjuvijt. Tut utro papezx predcxital bozxsluzxba iz bolezdom. Esxte ne es znalju gda bu papezx puskilju iz bolezdom.
2005-03-12 Cxehia i Slovakia perezxivajut snegju katastrof. Vo mnoguo oblastis padal bolsx cxem 15 cm sneguf i veal silaju vitr. Vo Slovakju goras es uzx bolsx cxem cxtir metr sneguf, i vo Cxehju goras bolsx cxem tri metr. Lavinju opasost visxijt.
2005-03-12 Britzemju parlament vcxera prinal novju "proti-teroristju" zakon, ktor umozxijt zaderzxenie politju i inju zaklucxnikifs do 3 rocxis bez sudenie. Kritiknikis viraznijut zxe tut zakon es velm proti-demokratju.
2005-03-11 Podcxas sudenie obvinilju 33-rocxju Brian Nichols smertil suditel Rowland Barnes i dva gvardnikis vo USA-ju vel-grod Atlanta. Mnoguo USA-ju grodnikis es razcxarovilju so USA-ju "spravedlivost" i sudis i ktor derzxijut zaklucxilju sxes milion ludis.
005-03-11 Rosju nauknikis bu pokazit Rosju kozmosju sxatl "Kliper" podcxas Expo-2005, ktor startijt 25-ju Marec vo Japonia. Soglosuo so glovnik Rosju kozmosju agentiaf Roskosmos, gospic Anatolij Perminov, Kliper mozx but upotrebitju ne tolk dla letenie ko Mezxunarodju Kozmosju Stanciaf, no tozx dla letenie ko Lunaf. Kliper bu pravdapodobuo gor-nesitju na brem-raket Zenit.
2005-03-11 Soglosuo so novju raport Sodinju Narodifs, cxislo zxertvafs smertilju usled voina vo Darfur oblast Sudanuf perevisxil 70 tisicx.
2005-03-11 Soglosuo so nainovju statist, vcxeraju vzriv bombuf vo Mosul smertil 47 i ne 26 ludis, takak ranue bil raportilju.
2005-03-11 Tut den Espania vnimajt pervju kazxd-rocxie Madridju teror-aktuf. Prosxlju rocx usled vzriv pasazxir-poezduf bil vo Madrid smertilju 191 i poranilju bolsx cxem 1500 ludis, vklucxuo mnoguo Slavianis.
2005-03-11 Modernju sudvodenie proti vzrastnikis, specialuo proti muzxis, za "pedofilia", es modernju inkvizicia. Za otnosuo malju prestupenie, muzx ili zxen mozx utratit svoi zxizn vo zaklucxilna, bez-vnimauo esli "zloupotrebilju dete" bil vredilju ili ne. Tut-vremju sud-vodenie proti Michael Jackson (Maikl Gxaksn) pokazijt bez-misl i zlo-upotrebenie tut inkviziciaf. Cxasto sudvodenie za "pedofilia" es realuo politju presledenie.
2005-03-10 Sam-ubitsju bombnik vo severuo-Irakju grod Mosul smertil 26 ludis i poranil duzinas podcxas Sxiitju podgrobenie.
2005-03-10 Usled avaria Rosju voiskoju vrotletuf vo Cxecxnia bili 14 Rosju voiakis smertilju i dva poranilju.
2005-03-10 Veditel Hongkonguf, gospic Tung Cxihva dolstupil posle 8 rocxis.
2005-03-10 Libanonju prezident, gospic Emile Lahoud, vnov-naznacxil dolstupilju Libanonju perv-ministr, gospic Omar Karami, dla mesto perv-ministruf. Karami predlozxil tvorenie novju guverief ktor vklucxijt opozicju partas.
2005-03-10 Irakju povstanikis tut utro smertili dva i poranili din visxju polcju cxinovnikis vo Bagdad. Vcxera povstanikis smertili tozx din USA-ju voiak. Sovremuo ofisju cxislo smertilju USA-ju voiakifs podcxas Busxvoi Irakju voina dosagil 1509. Neofisju cxislo smertilju USA-ju voiakifs es mnog visxju.
2005-03-10 Izraelju voisko-sud otvergil sudenie Izraelju voiakuf ktor smertil Britzemju zxurnalist vo rocx 2003 usled "nedostacxju dokazis". Nezavisju sleditelis viraznijut zxe obdva Izrael i USA imajut politia smertenief nezavisju zxurnalistifs abi ukrili svoi zverzlos.
2005-03-09 Prinaimensx 30 detes bili smertilju usled edanie kasavaju kruglas kupilju ot ulca-prodazxnik vo Filipinia.
2005-03-09 Terorist Ahmed Zakaev, ktor es podporitju i ohronatju ot Britzemju guverie, oglosil zxe smertenie om Aslan Mashadov bu ni stopit ni koncit proti-Rosju Cxecxnju terorizm.
2005-03-09 Juguo-Koreaju guverie oglosil zxe es gotovju dla gorsxenie otnosenies so Japonia abi ohronal suverenost Jugju Koreaf. Obdva Jugju Korea takak Japonia vimagajut suverenost nad ostrovis Tokto.
2005-03-09 Nasilie vo Irak vnov visxijt. Polcia naidil 26 telos zustrelilju ludifs blizuo zapaduo-Irakju grod Kvaim, i inju 3 ludis bili smertilju tut den vo Bagdad.
2005-03-09 Takak sleditelis ocxekali, Busxvoi rezxim protestijt proti novju Cxinaju zakon ktor autorizijt Cxinaju voisko upotrebit moc esli Taivan deklarit otdelenie ot Cxina. USA-ju rezxim hcelbi razdelit i slabjuvit Cxina takak razdelili Sovietsoiuz. Soglosuo so sleditelis podcxas sledju dvades rocxis Cxina bu perevisxit USA ekonomuo i militaruo. Mnoguo malju krainis vitajut tut razvitie usled USA-ju militarju terorizm a grozbas posledju vremuf.
2005-03-09 Konstitucju sud Latviaf zabranil izgonenie Rus-jazikaju "ne-grodnikifs" iz Latvia, poskroz dolgju usilie Latvju rasistifs etnikuo "cxistit" Latvia ot Slavianis.
2005-03-08 Asemblia Sodinju Narodifs vizval za globalju zabran cxlovekju klonenief. Bolsxost nauknikifs es proti takai zabran i podporijut cxlovekju klonenie ibo to mozx pomocit pobedit mnoguo cxlovekju zabolezenies vklucxuo starenie.
2005-03-08 Mashadov es miortvju. Rosju special-voisko smertil Cxecxnju ekstremist i terorist Aslan Mashadov ktor, solgosuo so Rosju tainju sluzxbas, es otvetju tozx za Beslanju masakr.
2005-03-08 Ofisju rezult parlamentju izvolbaf vo Moldavia esxte ne bil publikilju no ziavijt zxe Moldavju Komunistju parta vigral so bolsx cxem 46 proc glosifs. "Demokratju Moldovia" polucxil priblizuo 28 proc i "Kristnikju Demokratju Popularju Parta" priblizuo 9 proc glosifs. Vse inju partas polucxili mensx cxem 6 proc glosifs i bili vonklucxilju iz parlament. Ucxast izvolitelifs vo izvolba bil priblizuo 65 proc.
2005-03-08 Kosovoju proti-Serbju ekstremist i tutvremju perv-ministr, gospic Ramusx Haradinaj, dolstupil iz mesto perv-ministruf usled obvinenies ot tribunal Sodinju Narodifs za voinaju zlocxinis proti Serbju populacia Kosovof. Haradinaj es podozretju iz genocid slaviansk populaciaf vo Kosovo.
2005-03-08 Des tisicxis i mozxuo tozx sto titiscxis ludis ucxastili demonstraciaf vo Libanonju glavn-grod Beirut dla podpor Siuriaf i dla podpor Siurju voiskof vo Libanon. Tut ogromju demonstracia bil mnoguo raz bolsxju cxem demonstrenies podcxas posledju tizxden za iztiaganie Siurju voiskof iz Libanon. Dnesju demonstracia bil organizilju ot Sxiitju organizacia Hezbolah.
2005-03-08 Tut den USA publikil novju lgas o smertenie Italju agentnikuf vo Irak i o poranenie Italju zxurnalistica gospica Sgrena. Nezavisju sleditelis podozrejut zxe USA probil neuspehuo smertit Sgrena abi mozx cenzurit onai nezavisju i obiektivju raportenie o situacia vo Irak.
2005-03-08 Soglosuo so novju Cxinaju proti-razdelju zakon, Cxina rezervijt pravo upotrebit voiskoju sila proti Taivan, esli Taivan deklarijt razdelenie ot Cxina.
2005-03-08 Tut den slavnijut vo mnogju krainis Mezxunarodju Den Zxenifs. Li vi uzx kupili kvit dla vasx zxen?
2005-03-07 Vzriv voz-bombuf vo Irakju grod Balad, severuo ot Bagdad, smertil 15 i poranil 27 ludis. Inju bomb blizuo Bakuba smertil 11 i poranil 12 vklucxuo polcnikis i voiakis.
2005-03-07 Bulgarju ministr obronaf, gospic Nikolai Svinarov, oglosil zxe Bulgarju voiak, gospic Gurdiv, ktor bil prosxlju tizxden smertilju vo Irak bil zustrelilju ot USA-ju voiakis. Podobuo takak zustrelili Italju gvardnik i poranili Italju zxurnalistica. Soglosuo so nektor obgodas USA-ju voiakis vo Irak uzx smertili, pramuo ili nepramuo, bolsx cxem sto tisicx ludis.
2005-03-06 Soglosuo so obgodas Sodinju Narodifs, podcxas sledju dvades rocxis bu vo Afrik umirat bolsx cxem 80 megalion ludis usled imun-bolez. Na primer vo Botsvana uzx 40% ludis es infekcilju.
2005-03-06 Zxurnalistica, gospica Giuliana Sgrena, oglosil zxe pred svobodenie onai kidnapitelis ostrozxili onaf zxe USA ne hcejt abi ona vernul. Gospica Sgrena tozx skazal zxe nikto ne signalil abi stopili. Podcxas USA-jut strelba din Italju gvardnik bil zustrelilju i inju gvardnik i gospica Sgrena bili poranilju. Ziavuo USA-ju rezxim hcel smertit Sgrena. Tolk smertilju gvardnik so svoi telo spasil onai zxizn.
2005-03-05 Usled avaria pasazxir-korabuf u Taizemju breg 10 ludis utratili zxizn. Avaria slucxil blizuo proslavju turistju grod Phuket.
2005-03-05 Usled velm intensivju tiskenie ot USA proti Siuria, abi Siuria iztiagal svoi voisko iz Libanon, nezavisju sleditelis podozrejut zxe USA i Izrael predgotovijut napadit Siuria, i zamenit nezavisju Libanonju guverie za svoi marionetnikis.
2005-03-05 Kidnapilju i svobodilju Italju zxurnalistica, gospica Giuliana Sgrena, ktor posle svobodenie bil strelilju i poranilju ot USA-ju voiakis u Bagdadju letisxte, opisal "grad strelbaf" ot USA-ju voiakis. Nektor sleditelis podozrejut zxe USA-ju voiakis umisluo probili smertit Sgrena, ibo USA-ju okupacju voisko vo Irak imajt politia smertenief nazavisju zxurnalistifs abi predvratili nezavisju raportenie o USA-ju zverzlos.
2005-03-05 Podcxas intervu vo TV-kanal 1+1 bilju Ukrainju prezident, gospic Leonid Kucxma otvergil otvetost za ubitie zxurnalistuf Gongadze.
2005-03-05 Cxtir Kanadaju polcnikis bili smertilju podcxas napad malju fermaf vo zapaduo Kanadaju provincia Alberta. Polcia podozrel vlasnitel fermaf zxe rastijt nark-trava. Fermar bil tozx smertilju. Smertilju fermar imenil gospic Gxeimz Rosxko, i pravdapodobuo bil etnikju Ukrainic.
2005-03-05 Sibirju otdelis Rosju voiskof uspehuo testili krot-dosagju raket tipuf Tocxka-U. Tut raket imajt dosag 120 km i es podobju raketuf SS-21. Raket Tocxka-U es tozx predlozxitju dla prodazx i eksportenie.
2005-03-05 Moldavju polcia bu strogjuvit bezopasost pred parlamentju izvolba ktor bu slucxit 6-ju Marc. Soglosuo so Moldavju guverie tut postupanie dolzxbi pradvratit provokenies podcxas izvolba. Nektor sleditelis dumajut zxe Moldavju guverie hcejt predvratit sxtatju perevrot planitju, financitju i podporitju ot USA-ju tainju sluzxbas, takak nedavnju perevrotis vo Ukrainia, Gruzinia i vo nektor inju krainis. LINK
2005-03-05 Cxinaju perv-ministr, gospic Uen Gxiabao, otkril kazxdrocxju sidenie tri tisicx delegnikifsNarodju Ludju Kongresuf vo Pekin skazats zxe planitju zakon proti razdelenie Cxinaf bu predvratit otdelenie Taivanuf. Prosxlju rocx ekonomju rastenie Cxinaf bil 9,5 proc, i dla tut rocx Cxinaju guverie planijt 8% ekonmju rastenie. Prosxlju rocx Cxinaju mezxunarodju torgenie dosagil 1,15 gigalion USD.
2005-03-04 Kidnapilju Italju zxurnalist, gospica Giuliana Sgrena, posle svobodenie bil strelilju i poranilju ot USA-ju voiakis u Bagdadju letisxte. Onai guardnik bil smertilju.
2005-03-04 Bilju Ukrainju ministr vnutrief, gospic Juri Kravcxenko, bil najdilju miortvju vo jegoi prazden-dom. Ziavit zxe novju Juwxekovoi sxtatvedenie probit smertit vse mozxju opozicia.
2005-03-03 Latvju guverie pozvolil marsx nov-nacistifs vo Riga, ktor pomnili Latvju nacistju otdelis vo Hitlervoi voisko.
2005-03-03 Juguo Koreaju delegacia ktor navestil dalk-vostokju Rosju voiskoju otdelis blizuo Habarovsk bil vpecxatilju usled velm profesju i produktivju predziavenie Rosju voiskof podcxas zima.
2005-03-03 Cxislo USA-ju voiakifs smertilju vo Irak uzx dosagil 1500.
2005-03-03 Polakju perv-ministr, gospic Martin Belka, priehal vof Ukrainia dla peregvoris o razvitie vzaimnju torgenief i ekonomju sotrudief.
2005-03-03 Dva samubitsju bombnikis smertili 5 polcnikis tut utro v Bagdad i poranili 7.
2005-03-02 Moldavju opozicju grupis predgotovijut visxit svoi popularost skroz povtorenie Ukrainju izvolbaju scenapisuf, i skroz scenanie "revoluciaf" takak politju teroristis vo Ukrainia i vo Gruzinia. Moldavju politju teroristis polucxili uzx bolsx cxem sxes milion dolaris ot USA-ju tainju sluzxbas dla zakup oranzxju suknof i dla podstrekanie perevrotuf. Moldavju marionetnikis es zaverilju masaju podpor ot CNN, BBCnews i inju proti-slaviansk medialis.
2005-03-02 Rosju brem-raket pristanil u MKS, Mezxunarodju Kozmosju Stancia, prinesits bolsx cxem dva tonas vazxnju zapasuf.
2005-03-02 Usled silaju vitr i sneg-burias 124 Ukrainju grodis utratili zapas elektrikuf.
2005-03-01 Ros-Ukrainju raket "Zenit-ZSL" ktor bil tut den uspehuo gorpuskilju iz platform Odisei ktor es plovitsju blizuo ekvator, gor-nesil vof orbit USA-ju telekomunikacju sputnek.
2005-03-01 Soglosuo so Ukrainju prezident Juwxenko, ubitie zxurnalistuf Gongadze bil razresxilju i vinnikis bili zaderzxilju.
2005-03-01 Posle uspehju gorpuskenie raketuf H-2A prosxlju subotak, Japonia obdumajt gorpuskenie pervju kozmosnautuf i postroenie Lunaju stanciaf.
2005-02-28 Tut den startil vo Rosia kozmosju raket Progres ktor nesijt ko Mezxunarodju Kozmosju Stanciaf, MKS, potrebju zapasis.
2005-02-28 Politju situacia vo Libanon esxte ne es jasnju no ziavijt zxe gospic Ghattas Houri es ot USA trenirilju, financitju i podporitju marionetnik ktor vedijt demonstrenies proti nezavisju Libanonju guverie i ocxekajt zxe tot demonstrenies bu pricxinit sxtatju perevrot. Usled tut tiskenie ot Houri i ot inju politju teroristis, tut-vremju Libanonju guverie dnes otstupil.
2005-02-28 Rosju brem-raket "Progres-M51" ot-pristanil ot MKS (Mezxunarodju Kozmosju Stancia). Tut brem-raket bu derzxitju podcxas 10 denis vo orbit dla eksperimentis otnosuo novju tipis orientaciaf.
2005-02-28 Ot USA-ju masaju medialis podstrekalju protestis vo Libanon prodolgijut. Tut protestis es socxast planitju perevrotuf vo Libanon. Perv, USA-ju i Izraelju tainju sluzxbas smertili Hariri, posle obvinili Siuria iz tut ubitie, i financili i organizili protestis proti Libanonju guverie. Tut sxatju perevrot es podobju oranzxju, rozaju i podobju perevrotis, ili "revolucias" scenalju, organizilju i financilju ot USA-ju tainju sluzxbas podcxas posledju neskolk rocxis vo Ukrainia, Rumania, Gruzinia i vo neskolk inju krainis. CNN i BBCworld intensivijut svoi propagand proti Siurju guverie, abi predvratili obiektivju sledstvie ubitief om Hariri i dokazis zxe USA-ju i Izraelju tainju sluzxbas es vinju. LINK
2005-02-28 Samubitsju voz-bombnik smertil bolsx cxem 120 novju rekrutnikifs vo Irakju grod Hila, i poranil bolsx cxem 200.
2005-02-27 Tut utro nacxil parlamentju izvolba vo Tagxikia. Ziavijt zxe ucxast izvolbaf bu otnosuo visxju. Sleditelis ocxekajut nikai udivenies.
2005-02-26 Plus i plus Palestinianis vinijut Izrael iz dnesju bombenie, ibo tolk gospic Sxaron imajt interes razrusxit sovremju peresmirie.
2005-02-26 Triesxtenie globalju Anglikanizmuf prodolgijt. Anglikanizm es tip kristnikju religiaf ktor origil vo Britzem i razsxiril vo vse bilju Britzemju kolonias, vklucxuo USA. Tutvremju triesxtenie Anglikanizmuf es pricxinilju ot dopuskenie geiju podrugiefs i geiju poucxatelifs vnutr USA-ju i Britzemju otdelis Anglikanju religiaf. Anglikanistis iz inju krainis, specialuo iz Afrik, otvergajut geiost.
2005-02-26 Japonju raket tipuf H-2A tut den gor-nesil vof orbit Japonju mnog-funkcju 3-tonaju sputnek, "Himavari-5". Tut japonju brem-raket imajt visxost 53 metr i bil gor-puskilju iz juguo Japonju ostrov Tanegasima.
2005-02-26 USA-ju voisko-vrotlet tipuf Apache (Apacxi) dol-treskil vo jugju Korea smertits din i poranits inju USA-ju okupacju voiak.
2005-02-26 Vo zapadju cxast Bagdaduf Irakju samubitsju bombnik probil napadit USA-ju voiskoju konvoi no neuspehil i vmest smertenie USA-ju voikaifs smertil dva Irakju civilnikis.
2005-02-26 Samubitsju bombnik vzrivil seba vnutr popularju nocxju klub vo sred Izraelju grod Tel-Aviv, smertits 4 i poranits 65 ludis.
2005-02-25 Podcxas tut den Irakju povstanikis smertili siem ludis vklucxuo tri USA-ju voiakis. Ofisju cxislo smertilju USA-ju voiakifs podcxas Irakju voina tper dosagil 1491. Usled smert Polakju voiakuf u grod Diuvania, cxislo smertilju Polakju voiakifs dosagil 17.
2005-02-25 Tut den slucxil vo Kazahzemju grod Astana vstretie ministrifs zagrancief Sxanghaisk Organizaciaf Sotrudief, ktor soderzxijt Rosia, Cxina, Kazahzem, Kirgizia, Tagxikia i Uzbekzem.
2005-02-25 Soglosuo so gvornikis Vatikanuf, Rimju papezx Gxon Pol II ktor bil vcxera vnov hospitalizilju i operuvilju es tper spokoinju posle vcxeraju hirurgia. Papezx imajt dihaju problemis gorsxilju usled jegoi Parkinson-bolez.
2005-02-25 Posle vcxeraju vstretie so Gxorgx Busx, nacxil Putinvoi ofisju navestenie Slovakiaf. Jegoi ofisju navestenie startil vcxera vo Slovakju prezidentju dvorec. Tut den bu Putin imat razgvoris so Slovakju guverie i bu navestit Slovakju parlament. Koncuo bu Putin besedit so Slovakju prezident Ivan Gasxparovicx. Perv mezx cxtir ocxis, i posle so ucxast cxlenifs obdva guveriefs. Prezident Putin hvalal cxeraju vstretie so Busx i skazal zxe dosagili mnoguo pozitivju dogvoris, glavnuo vo oblast ekonomiaf. Nektor sleditelis dumajut zxe vcxeraju razsudenie Teksasju suduf proti Jukos bil posledok tut vstretief mezx Putin i Busx. USA-ju sudis es tesnuo kontrolitju ot guverie, poskroz simulenie zxe es nezavisju. Posle vstretie mezx Busx i Putin Teksasju sud vo Hiuston razsudil zxe imajt nikai jurisdikcia nad Rosju firma Jukos.
2005-02-24 Astronomistis uziavili temnju galaktia, pravdapodobuo din iz mnoguo podobju temnju nevidimju galaktiafs. Uziavilju temnju galaktia soderzxijt ne-znalju temnju materia. Tut uziavenie es velm znacxju dla obiasnenie viznikanief kozmosuf ibo mnoguo teornikis uzx dolguo podozreli zxe kozmos soderzxijt mnoguo temnju materiaf.
2005-02-24 Kanadaju perv-ministr gospic Paul Martin oglosil zxe Kanada ne bu ucxastit vo USA-ju plan proti-raketju obronaf Severju Amerikuf.
2005-02-24 Tut den prezidentis Putin i Busx imali dva i pol cxasju verh-vstretie vo Bratislava. Bolsxost vremuf tratili dla privatju besed mezxu cxtir ocxis. Ziavijt zxe tut vstretie bil velm uspehju.
2005-02-24 Podcxas recx na Hviezdoslav-plosxad vo Bratislava, Slovakia, Gxorgx Busx gvoril o sxirenie "demokratiaf". No kai demokratia? Takai "demokratia" kai imajut vo USA gde es pozvolilju tolk din parta, takzvanju demo-republikju parta i gde vse inju partas es zabranilju? "Demokratia" ktor zustrelijt svoi vlasnju prezidentis (Kennedy) i ktor stoianuo probijt smertit zagrancju prezidentis (Castro, Hariri, Lumumba...) i zamenijt onif so svoi marionetnikis? "Demokratia" ktor zloupotrebijt i mucxijt zaklucxnikis? "Demokratia" ktor podkupijt politnikis vo celoju Vset abi predali svoi narodis? "Demokratia" ktor trenirijt politju teroristis i marionetnikis takak Dzurinda, Juwxenko, Saakasxvili itp? LINK
2005-02-24 Rimju papezx bil vnov hospitalizilju usled dihaju problemis. Tocxnju status jegoi zdrovief Vatikan ne oglosil.
2005-02-24 Bakter "Carnobacterium pleistocenium" ktor bil naidilju vo Alaska i ktor bil podcxas 30 tisicx rocxis mrozilju vnutr led, posle razmrozenie, neposreduo vnov ozxivil. Tut primer smeljuvijt nauknikis ktor iskajut vecxnju zxizn dla ludis.
2005-02-24 Mezxunarodju sleditelis predlozxijut zxe podcxas dnesju vstretie so Busx, Putin dolzxbi vimagat ot Busx obiasnenie otnosuo sistemju zloupotrebenie i sred-vekju mucxenie USA-ju voinaju zaklucxnikifs vo Afganzem, vo Irak, vo Guantanamo i vo inju tainju zaklucxilnas USA-ju voiskof i USA-ju tainju sluzxbafs. Putin dolzxbi vizvat Busx pramuo esli on sam prikazal tut zloupotrebenie i mucxenie zaklucxnikifs.
2005-02-24 Prinaimensx 11 polcnikis bili smertilju i 15 poranilju vo Irakju grod Tikrit, 100 km severuo ot Bagdad, usled vzriv voz-bombuf pred polc-dom. Tikrit es grod rodenief bilju Irakju prezidentuf, Sadam Husein.
2005-02-23 Tut vecxer Gxorgx Busx priletil vof Bratislava, gde jeg vital Slovakju prezident Gasxparovicx. Zavtra bu Busx vstretit so Rosju prezident Putin dla razgvoris. Takak sleditelis ocxekali, Busx tozx vstretil Slovakju perv-ministr i Busxvoi marionetnik Dzurinda. Takak Juwxenko i Saakasxvili, tozx Dzurinda polucxil ot USA-ju tainju sluzxbas i ot USA-ju i Britzemju masa-medialis podpor i milionis USD dla svoi izvolba i za predanie Slovakiaf. LINK
2005-02-23 Tutvremju perehodju Irakju perv-ministr i USA-ju marionetnik Alauvi poskroz Usled holodju zima cen neftuf perevisxil i ostatijt nad 50 USD za bocxka.
2005-02-23 Usled holodju zima cen neftuf perevisxil i ostatijt nad 50 USD za bocxka.
2005-02-23 USA-ju prezident Busx prieletil vof Germanju vel-grod Frankfurt. Vo Frankfurtju letisxte bil vitalju ot Germanju kancler Sxroder. Posle razgvoris so Sxroder, tut vecxer Busx bu letit vof Slovakju glavn-grod Bratislava gde bu zavtra vstretit Rosju prezident Putin.
2005-02-23 Zimaju katastrof vo Indju Kasxmir prodolgijt.   Nektor cxastis Kasxmiruf podcxas tut zima polucxili cxtir i pol metr sneguf. Neskolk grodis bili otrezilju usled sneg i lavinis. Koncju cxislo vse zxertvafs tut katastrofuf esxte ne es znalju.
2005-02-23 Venezuelju prezident gospic Hugo Cxavez obvinil Busxvoi rezxim zxe USA-ju tainju sluzxbas probijut jeg smertit. Prosxlju rocx USA-ju tainju sluzxbas financili i organizili bez-uspehju perevrot vo Venezuel. Cxavezvoi podozrenies es velm realju usled nedavnju smertenie bilju Libanonju perv-ministruf Hariri, ktor soglosuo so mnoguo sleditelis bil pravdapodobuo smertilju ot USA-ju i ot Izraelju tainju sluzxbas abi startili grodnikju voina vo Libanon i abi povrotili Libanonju publikju omnenie proti Siuria. Priroduo, Busxvoi rezxim otvergijt Cxavezvoi obvinenies takak otvergijt obvinenies zxe smertili Hariri. No ocxvidju dokazis ziavijut inuo.
2005-02-23 Vsetju Organizacia Zdrovief, VOZ, ostrozxil pred mozxju celo-vsetju pandemia ptakju gripuf. Dr Sxigeru Omi skazal zxe globalju pandemia ptakju gripuf es tper velm pravdapodobju.
2005-02-22 Roskosmos predgotovijt gorpuskenie brem-raketuf ko Mezxunarodju Kozmosju Stancia (MKS) abi visxili zapas vozduhuf, edaf i socxastifs vo MKS. Bremraket bu gorpuskilju 28-ju Februar.
2005-02-22 Neobicxuo strogju zima, snegenie i holodju temperaturis podcxas prosxlju mesiacis smertili prinaimensx 260 ludis, vklucxuo 180 detes, vo Afganzem. Ofisju obgodas esxte nebili publikilju.
2005-02-22 Vo Indonezia potokju dozxdis pricxinili ogromju lavin otpaduf ktor podgrobil i smertil duzinas ludis ktor domovili blizuo otpadisxte.
2005-02-22 Irakju Sxiitju koalicia, Sodinju Irakju Aliancia, ktor vigral nedavnju parlamentju izvolba so 140 iz 275 stulis, naznacxil al-Gxaafari novju perv-ministr Irakuf. Al-Gxaafari es 58-rocxju, Sxiitju lecxar.
2005-02-22 Tut den vstretil USA-ju prezident Gxorgx Busx so svoi Ukrainju marionetnik, Juwxenko, ktor polucxil bolsx cxem sto milion dolaris dla svoi izvolba i dla podkupenie Ukrainju suditelis ot Busxvoi rezxim. Tapocx es Juwxenko tozx znalju takak "Sto-Milion-Dolarju-Muzx". LINK
2005-02-22 Europju nauknikis uziavili ogromju pod-zemju morie na Mars. Tut uziavenie spol so uziavenie vodaf u Marsju polusis razkritijut dorog dla obitanie Marsuf. Iz voda mozxuo tvorit vozduh i jadroju ili sunceju elektrilnas mozx zapasit dostacx energiaf dla cxlovekju obitanie Marsuf - priroduo pod vozduh-tesnju kupolis.
2005-02-22 Cxislo zxertvafs usled sneg-burias i lavinis vo Indju cxast Kasxmiruf dosagil uzx 170 ludis. Kasxmir bil udarilju ot nai-gorsxju snegenie prosxlju dvades rocxifs.
2005-02-22 Tut utroju Iranju zemtrasenie slucxil krug grod Zaran, ktor imajt 15 tisicx obitatelis. 6 malgrodis krug Zaran bili opustosxilju. Autoritet raportijt plus i plus zxertvas. Nainovju cxislo zxertvafs perevisxijt 400.
2005-02-22 Usled esxte ne-obiasnilju pricxinis prosxlju nocx bili vo Cxecxnia smertilju 9 Rosju voiakis.
2005-02-22 Prosxlju nocx prezident Busx ostatil vo Brusel. Posle vcxeraju razgvoris so Europsoiuzju politnikis, tut den bu Busx navestit NATO-ju glavn-ofis ktor es tozx vo Brusel.
2005-02-22 Sekretarnik Rosju Sovetgrupuf Bezopasostuf, gospic Igor Ivanov, oglosil zxe usilie nektor USA-ju sentatnikifs izklucxit Rosia iz G8 vstreties es "egzotju". Ivanov pogledijt tot usilie takak probka upotrebit G8 vstreties dla propagand.
2005-02-22 Ukrainju prezident Juwxenko pozval Rosju prezident Putin dla navestenie Ukrainiaf podcxas polsedju cxast Marcuf.
2005-02-22 Tut utro slucxil zemtrasenie vo sredju Iran silaf 6,4 Rihtersxkalaf. Pervju raportis gvorijut o bolsx cxem 80 smertilju i prinaimensx 500 poranilju ludis.
2005-02-21 Ot USA podporitju i financitju marionetnikis, i ot USA-kontrolitju masaju medialis podstrekajut uzx neskolk den demonstrenies proti Libanonju guverie i proti mier-tvoritsju Siurju voisko vo Libanon. Mezxunarodju sleditelis podozrejut zxe USA hcejt vo Libanon montirit svoi marionetnikis i svoi marionetju guverie takak nedavnuo montirili marionetnikis vo Ukrainia, Gruzinia, Rumania i vo neskolk inju krainis. LINK
2005-02-21 Slovakju glavn-grod Bratislava predgotovijt dla verh-vstretie mezx prezidentis Rosiaf i USA, Putin i Busx, ktor bu slucxit tut tizxden. Bratislava ocxekajt prinaimensx 1600 mezxunarodju zxurnalistifs i Slovakia strogjuvil grancju kontrolis.
2005-02-21 Sneg-burias i lavinis vo sever-Indju sxtat Gxamu-Kaxmir vo Himalai-goras smertili bolsx cxem 40 ludis.
2005-02-21 Vo severju Kavkazia, vo Rosju Ingusxetia, Rosju special-voisko smertil din iz nacxalnikis sever-Kavkazju otdeluf Al-Kaidaf. Smertilju terorist imenil Abu-Dzeit i rodil vo Kuvait.
2005-02-21 USA-ju okupacju voisko napadil Irakju grod Ramadi i neskolk inju grodis u reka Eufrat, i intenzivil okupacia i utiskenie obitatelifs in tot oblast. So tut postupanie USA probijt izkorenit Irakju narodju povstanie. Simbolju cxislo Irakju voiakis tozx ucxastijut tut operuvanief.
2005-02-21 Podcxas vcxeraju referendum vo Espania, perevazxju bolsxost glositelifs podporili i soglosili so novju Europsoiuzju konstitucia. Espania bil pervju krain Europsoiuzuf gde bil testilju prinatie novju Europsoiuzju konstituciaf ot glositelis.
2005-02-21 Vcxera vecxer prezident Gxorgx Busx priehal vof Europ dla 5-denju i 3-sxtatju navestenie. Busx startijt svoi navestenie vo Belgia, prodolgijt vof Germania i koncijt vo Slovakia - gde bu vstretit prezident Putin. Tut den, ponedelak, Busx bu recxit vo Europsoiuzju parlament.
2005-02-21 Al-Kaidaju cxislo dva terorist, Aimar al-Zauvahiri, vo novju video-tasma ostrozxil USA-ju obitatelis abi stopili napadit Islamju krainis, ibo tot usilie bu tolk smertit USA-ju voiakis i nisxtovit USA-ju ekonomia. Nedavnju problemis i ogromju sxtat-bugxetju deficit USA-ju ekonomiaf podtverdijut al-Zauvahirivoi predskazanie. Al-Zauvahiri tozx ostrozxil Arabis i Musulmnikis otnosuo mucxenie zaklucxnikifs ot USA-ju voisko vo Guantanamo i skazal zxe tot mucxenie i zloupotrebenie zaklucxnikifs es nai-dobrju primer USA-ju "demokratiaf".
2005-02-21 Usled perekidanie perevozuf nesitsju 260 pasazxiris prosxlju nocx vo Bangladesx priblizuo 90 ludis bili smertilju i 130 ludis esxte es iscxezilju.
2005-02-20 Sever-Koreaju guverie obvinil Japonia i USA om smolvenie napadit Severju Korea.
2005-02-20 Tut den bu prezident Busx priehat vof Europ dla piat denju navestenie.
2005-02-20 Plus cxem 350 zaklucxnikifs ubegili iz Haitiju naivelju zaklucxilna vcxera posle polden. Zaklucxnikis bili svobodilju ot orzuzxilju banda ktor priehal vo dva mal-autobusis. Motiv svobodenief ne es znalju no vo tut zaklucxilna es zaklucxilju tozx bilju Haitiju perv-ministr, gospic Yvon Neptune i bilju ministr vnutrief, Jocelerme Privet.
2005-02-19 Tut den bili vo Irak smertilju prinaimensx 30 ludis podcxas razlicxju napadenies. Na primer din samubitsju bombnik na velo vzrivil seba vnutr podgrobju tkan-dom u Bagdagju mecxet smertits prinaimensx 3 i poranits pocxti 40 ludis.
2005-02-19 Nezavisju Libanonju sleditelis obvinijut Izraelju i USA-ju tainju sluzxbas perv za smertenie bilju pervministruf Hariri i tper za podstrekanie demonstraciafs proti Siuria abi slabjuvili Siuria i Libanon, i abi umozxili perv sankcias i pozdue bombenie i napadenie Siuriaf.
2005-02-19 Nektor mezxunarodju sleditelis nedavnuo predlozxili zxe Gruzinia dolzxbi platit Rosia kompensenie za vred Gruzinian Stalin, sposobil Rosia.
2005-02-19 Tut den slucxil vo Vasxington vstretie mezx USA-ju i Japonju ministris zagrancief. Ministris besedili o rastitsju sila Cxinaju voiskof i o Sever-Koreaju jadroju oruzxies. Tutvremuo USA esxte imajt vo Japonia 50 tisicx okupacju voiakifs.
2005-02-19 Gruzinju ministr zagrancief, gospic Salom Zurabisxvili, oglosil zxe vo blizju vrem Gruzinia i Rosia bu besedit o vse vzaimnju problemis.
2005-02-19 Rosju polcia oblezxil kvartir-budov vo sred groduf Nalcxik gde polcia dumajt es barikadilju neskolk cxlenis ekstremistju religju oruzxilju bandaf. Polcia oblezxil kvartir-budov upotrebits pancir-vozis.
2005-02-19 Glavnju prokuratornik Ukrainiaf, gospic Sviatoslav Piskun, oglosil nagrad piat milion Griven (1 milion USD) za informacia o ubitie Ukrainju zxurnalistuf gospic Georgi Gongadze. Piskun tozx oglosil zaderzxenie 22 cxlenifs iz takzvanju "banda obrotitelifs" ktor sistemuo smertili Ukrainju politnikis i zxurnalistis.
2005-02-19 Tut den vnimajut vo Irak "Den Sodinenief" ili den podcxas ktor povstanikis mozx poddavat svoi oruzxie. Zxaluo tut den nacxil so vzriv voz-bombuf vo grod Bakuba ktor smertil dva ludis vklucxuo 1 Irakju voiak.
2005-02-19 Kazahzemju prezident gospic Nursultan Nazarbaev ocxekajt dva-razenie Kazahzemju narodju produktuf do rocx 2015.
2005-02-19 Moldavju prezident, gospic Voronin, ne verijt zxe ot zagranice podporitju i financitju politju teroristis bu mozx scenat "revolucia" vo Moldavia podcxas bu-vremju izvolba om 6-ju Marc.
2005-02-19 Na Indonezju ostrov Sulavesi slucxil tut utro zemtrasenie silaf 6,5 gradusis Rihtersxkalaf. Sogosuo so raportis zemtrasenie pricxinil nikai zxertvas tolk panik.
2005-02-19 Sever-Koreaju guverie oglosil gotovost dla peregvoris so USA esli USA soglosijt so mierju spol-egzistenie i ne vmesxanie vof vnutrju aferas severju Koreaf.
2005-02-19 USA-ju marionetnik i perehodju Irakju perv-ministr Alaui, ostrozxil podcxas intervu so Wasxington-Post gazet zxe esli novju Irakju guverie ne naidit realju peresmirie so Irakju Sunitnikis, Irak mozxbi ocxekat grodnikju voina.
2005-02-19 Podcxas slavnenie Sxiitju sviatakifs Asxura, vcxera bombnitelis smertili 27 ludis vo Irak i poranili duzinas. Vcxera USA-ju voiakis zustrelili 4 civilnikis podcxas "perestrelba" proti povstanikis.
2005-02-18 USA-ju tainju sluzxbas i ot USA kontrolitju masaju medialis predgotovijut ogromju kampan dla manipulenie blizitsju parlamentsju izvolbaf vo Moldavia, ktor bu slucxit 6-ju Marc. Ziavuo USA-ju rezxim hcejt implantit vo Moldavia svoi marionetnikis takak nedavnuo implantili svoi marionetnikis vo Gruzinia, Ukrainia i Rumania. Kak bu imenit novju Moldavju "revolucia" izdumalju vo Vasxington i propagandilju skroz CNN, Euronews i BBCworld? LINK
2005-02-18 Gospic Ibrahim Al-Gxaafari, Iraknik ktor domovil bolsx cxem 20 rocxis vo zagrancie i ktor gvorijt velm dobruo Angloio, vcxera polucxil ogromju propagand vo CNN ktor peredaval razgvor s jeg vof celoju Vset. Ziavijt zxe USA-ju rezxim hcejt jeg implantit vof mesto perehodju pod-premieruf novju Irakju guverief abi skroz jeg derxzili kontrol Irakuf.
2005-02-18 Vcxera slucxil vo Moskva vstretie mezx sektretarnik Rosju Sovetgrupuf Bezopasostuf, gospic Igor Ivanov i sekretarnik Iranju Verhju Narodju Sovetgrupuf, gospic Hasan Rovhani. Podcxas vstretie gospic Ivanov oglosil zxe Rosia bu prodolgit pomocit Iran razvit jadroju energia i budovit jadro-elektrilnas.
2005-02-17 Nedavnju oglosenies ot Gxorgx Busx i ot jegoi ministr zagrancief Kondoliza Rais visxijut napruzxie vo celoju Sredju Vostok, specialuo vo Siuria i Iran. Siuria i Iran razumimuo boiajut USA-ju napadenief ili bombenief.
2005-02-17 Vzriv voz-bombuf vo jugju Taizem, blizuo popularju turistju hotel u Malaizju granc smertil prinaimensx 5 i poranil bolsx cxem 40 ludis.
2005-02-17 Podcxas neobicxju sidenie, Gruzinju parlament izberil gospic Zurab Nogaideli novju perv-minist Gruziniaf.
2005-02-17 Soglosuo so nainovju i koncju scxitanie glosifs prosxlju Irakju izvolbaf, Sodinju Irakju Aliancia vigral bolsx cxem 50 proc glosifs, i 140 iz 275 stulifs vo Irakju parlament.
2005-02-17 MMF, ili Mezxunarodju Monetju Fond, rekomendil Rosia dobrjuvit investju klimat.
2005-02-17 Perv-ministr Madariaf, gospic Ferenc Diurcxan, ktor navestijt Rosia oglosil zxe Madaria imajt interes sxirit svoi torgenie so Rosia. Usled ekonomju kriz vo zapadju cxast Europsoiuzuf, edinju sxans dla Madaria i toi ekonomia es raz-sxirijt svoi torgenie so Rosia i Ukrainia ibo tot dva krainis imajut bistrju ekonomju rastenie. Tut den Ferenc Diurcxan vstretil tozx rosju prezident Vladimir Putin.
2005-02-17 Vo Jug-Cxinaju Morie sotreskili dva korabis. Hongkongju pasazxir-korab so 156 pasazxiris i 9 cxlenis ekipazxuf, i Cxinaju brem-korab. Neskolk ludis bili hospitalizilju.
2005-02-17 Usled grozbas ot USA, Siuria i Iran tvorili sodinju front dla svoi obrona. Sleditelis dumajut zxe Siuria i Iran iskajut esxte inju Azju krainis abi sodinili i tvorili sodinju Azju obronaju organizacia proti USA-ju agresia.
2005-02-16 Novju Ukrainju guverie (Timosxenko, Juwxenko) oglosil zxe bu vnov-zgledit vse privatizenies ktor slucxili podcxas Kucxmavoi guverie. Sleditelis podozrejut zxe mnoguo privatizilju firmas podcxas Kucxmavoi vedenie bili prodalju pod normalju cen dla Kucxmavoi priatelis.
2005-02-16 Japonju ekonomia skolzil vof ekonomju-nizenie. Podcxas posledju cxetvert 2004-ju rocxuf Japonju GDP nizil 0,1%.
2005-02-16 Rosju direktornik zaklucxilnafs, gospic Jurij Kalinin, tut den oglosil zxe polnju cxislo vse zaklucxnikifs vo vse Rosju zaklucxilnas es 767 tisicx. Naprotiv vo USA es priblizuo 6 milion zaklucxnikifs.
2005-02-16 Usled ekonom-kriza i ekonom-nizenie vo Europsoiuz, Francia probijt anulit embargo Europsoiuzuf dla eksportenie oruzxief vof Cxina.
2005-02-16 Vo Ukrainia bil bolsx cxem milion ucxnikis razpuskilju dla ne-planilju prazdenis usled epidemia gripuf .
2005-02-16 Vietnamju autoritet prikazil smertenie vse domasxju ptakifs vo Hosximin abi predvratili sxirenie ptakju gripuf mezxu ludis.
2005-02-16 Tut den slucxijt vo Moskva verh-vstretie mezx prezidentis Azerbiaf if Rosiaf, gospicis Ilham Aliev i Vladimir Putin.
2005-02-16 Rosju brem-raket tut den visxil orbit mezxunarodju kozmosju stanciaf MKS om 3,3 km.
2005-02-16 Sto-tisicxis ludis vo Libanonju glavn-grod Beirut ucxastili podgrobenief bilju perv-ministruf, gospic Hariri. Hariri bil pravdapodobuo smertilju ot Mosad abi grazili Siurju reputacia i vnov podpalili grodnikju voina vo Libanon.
2005-02-16 Posle dolgju predgotovenie i peregvoris, mexzunarodju Kiotoju Protokol o ohrona obsredief i nizenie teplilnaju gazifs, tut den vstupil v silaf i statil zakonju.
2005-02-15 Rosju komandos smertili tri iz grup siem teroristifs ktor planili napadit federacju voisko vo Cxecxnju selo.
2005-02-15 Takak protest proti totalju kontrol i cenzur Ukrainju medialifs ot Juwxenko, tut den dolstupili vse sluzxnikis Ukrainju sxtatju televidenief i radiof.
2005-02-15 Bilju perv-ministr Ukrainiaf, gospic Viktor Janukovicx, vizval Juwxenkovoi rezxim abi ne nasilil vstup Ukrainiaf vof NATO.
2005-02-15 Ibo vcxeraju smertenie bilju Libanonju perv-ministruf bil velm tocxnju i profesju tot fakt dokazijt ucxast tainju sluzxbas nektor krainuf. Siuria imal nikai interes i nikai pricxin smertit Hariri, tolk Izrael i USA imali interes jeg smertit abi podpalili grodnikju voina vo Libanon i abi razdelili Libanonju i Siurju narodis i ludis. Profesost tot smertenief pokazijt pramuo na Izraelju Mosad, ktor sistemuo smertijt politnikis ne tolk vo Palestinia no vo celoju Vset.
2005-02-15 Bankrot Europsoiuzuf: podcxas Rosia, Ukrainia i pocxti vse Slaviansk gvoritsju krainis, takak Azia, imali bezprimerju ekonomju rastenie, Europsoiuzju ekonomia imajt bolsx i bolsx problemis. Prosxlju rocx Germanju ekonomia bil na krai nizenief, i podobju situacia slucxil vo inju zapad-Europju krainis Europsoiuzuf. Tolk novju Slaviansk krainis Europsoiuzuf (Cxehia, Slovakia, Polakia, Slovenia) imali ekonomju rastenie. Tut situacia obiasnijt pocx Germania i Francia imajut interes glotit novju i novju krainis vof Europsoiuz - abi medljuvili vlasnju ekonomju nizenie.
2005-02-15 Usled smertenie bilju Libanonju perv-ministruf Rafik Hariri, podcxas tri-denju zxalenie, Libanonju voisko es vo polnju nastrozx-status.
2005-02-15 Krasnoiarskju nauknikis predgotovijut tele-komunikacju sputnek novju pokolenief, Ekspres-AM2. Tut sputnek bu gor-puskilju pravdapodobuo podcxas Marc, gda bu gotovju novju Rosju brem-raket Proton.
2005-02-15 USA-ju prezident Busx formaluo vimagal ot kongres dobavju 82 gigalion dolaris dla jegoi voinas vo Irak i vo Afganzem.
2005-02-15 Podcxas vcxeraju test USA-ju proti-raketju obronaf, proti-raket ktor dolzxbi startit iz USA-ju Tih-Okeanju voina-baz, vnov ne startil. Tut bil uzx dvaju takai bezuspeh tut eksperimentju proti-raketju sistemuf podcxas prosxlju mesiacis.
2005-02-15 USA-ju rezxim oglosil zxe bu "pomocit" marionetnik Juwxenko so 60 milion dolaris. Pred i podcxas prezidentju izvolba Juwxenko uzx polucxil bolsx cxem sto milion dolaris dla pokorenie i raz-prodanie Ukrainiaf. LINK
2005-02-15 Blizuo Grecju ostrov Kret vo Sredzemju Morie potopil kontainer-korab ktor plovil pod flag ot Sankt Vincent i Grenadinas i ktor imal Ukrainju ekipazx. Dva iz 10 cxlenis ekipazxuf iscxezili.
2005-02-15 Nektor sleditelis podozrejut zxe bilju Libanonju perv-ministr Hariri bil vcxera smertilju ot Izraelju i USA-ju tainju sluzxbas abi vnov zapalili grodnikju voina vo Libanon. Izrael i USA imajut interes slabjuvit Libanon i Siuria abi mozxili napadit i opustosxit obdva Siuria i Iran. Vcxeraju smertenie pomocijt Izrael razdelit Arabis abi borbali drug druguf. Odnakvremuo Izraelju i USA-ju tainju sluzxbas tvorili siet-stranka vo ktor novju izdumalju "islamistju grup" prinajt otvetost za tut smertenie. Pravdapodobuo tut izdumalju "islamistju grup" ne egzistijt i bil izdumalju tolk abi otvodil vnimanie Arabifs ot Izrael i ot USA.
2005-02-15 Vo sever-vostokju Cxina slucxil nai-bolsxju avaria vo vugol-kopalna podcas posledju 15 rocxis. Prinaimensx dva-sto sxahtarifs bili smertilju usled vzriv gazuf.
2005-02-14 Pozxar vo Arg mecxet vo sred Teheranuf podcxas vecxerju bozx-sluzxba smertil priblizuo 60 i poranil bolsx cxem dva sto ludis.
2005-02-14 Ogromju vzriv vo sred Beirutuf smertil bilju perv-ministr Libanonuf gospic Rafik Hariri i 9 inju ludis. Hariri bil giga-dolarnik ktor originil vo bedaju Sunitju rodzin i ktor imal mnoguo vragis.
2005-02-14 Dozxdis i potopis vo Jugju Amerik, glavnuo vo Kolombia i vo Venezuel, smertili uzx pocxti sto ludis.
2005-02-14 Rosju kozmos-agentia, Roskosmos, predgotovijt vo Baikonur gor-puskenie raketuf Soiuz TMA-6 ktor bu gor-nesit 11-ju ekspedicia vof MKS (Mezxunarodju Kozmosju Stancia).
2005-02-14 Vcxera Europju tiazxju brem-raket tipuf Arianne-5 gor-nesil vof orbit dva satelitis.
2005-02-14 Cxislo smertilju ludis vo Moskva usled tut zima dosagil 118. Prosxlju konc-tizxden umirali 5 ludis i 35 bili hospitalizilju.
2005-02-14 Dva zemtrasenies silaf 5,7 i 5,4 Rihtersxkalaf pricxinili panik mezxu obitatelis Indonezju groduf Banda-Acxeh ktor bil nedavnuo opustosxilju ot cunami. Dnesju zemtrasenies pricxinili nikai zxertvas.
2005-02-14 Vo mnoguo krainis Vsetuf tut den slavnijut Valentin-Den, to es den lubovitelifs i vlubilnikifs. Soglosuo so privikis muzxis i zxenis vzaimnuo darijut seba kvitis.
2005-02-14 Prosxlju nocx Rosju special-voisko nisxtovil bandit-grup vo Cxecxnia. Pervju raportis gvorijut o sxes smertilju teroristis. Vse detailis esxte ne bili oglosilju.
2005-02-13 Vo Madrid grozijt zaval proslavju 32-etazxju neboskrebuf, Windsor Building, usled pozxar. Dnesju pozxar otkisxkal verhju etazxis 106 m visxju neboskrebuf, i neskolk velju kusokis neboskrebuf uzx dolpadali.
2005-02-13 Vo glavn-grod Rosju Dagestanuf, Mahacxkala, bil vzrivilju polcju voz so 5 polcnikis. Vse piat polcnikis polucxili tiazxju poranenies.
2005-02-13 Podcxas 41-ju mezxunarodju konferencia o voprosis bezopasostuf vo Germanju grod Miunhen, Rosju ministr obronaf, gospic Sergei Ivanov, oglosil zxe Rosia stroijt novju raketju kompleks ktor imajt nikai analog vo celoju Vset i ktor mozx ohronat Rosia pred vse mozxju sovremju i buvremju grozbas. Sogloso so Ivanov tut kompleks bu gotovju vo blizju vrem.
2005-02-13 Tisicxis nov-nacistis marsxili vo Germanju grod Drezden, ktor bili pred 60 rocxis bombilju ot USA-ju i ot Britzemju bomb-letidlos. Podcxas tot zlo-proslavju bombenie bili smertilju 35 tisicx Germanju civilnikis. No vo Germania takak vo zapadju Europ ludis i autoritet zabuvajut des-milionis slaviansk zxertvas nacistju voinaf. Ogromju Slaviansk narod utratil bolsx ludis podcxas tot voina cxem libktor inju narod ili grup. Naibolsx Slavianifs bili smertilju vo Ukrainia, Belarusia, Rusia i Polakia.
2005-02-13 Soglosuo so Irakju izvolbaju komitet, Sodinju Irakju Aliancia (al Sistani) polucxil 48 proc glosifs, i marionetju perehodju rezxim spol so Kurdju partas polucxil bolsx cxem 50 proc. Nektor nezavisju sleditelis podozrejut perehodju rezxim i okupacju voisko iz izvolbaju obman, ibo obdva boiajut vigra Sxiitju religju partafs. Soglosuo so tot sleditelis al-Sistanivoi parta realuo vigral bolsx cxem 50 proc glosifs.
2005-02-12 Cxislo zxertvafs Pakizemju potopifs i lavinifs uzx perevisxil 300.
2005-02-12 Vo USA-ju sxtat Kentuk, 22-rocxju zxen, gospica Smith, probil smertit 9-mesiacis bremenju 26-rocxju zxen, i posle smertenie izrezit dete iz onavoi lono. No napadilju bremenju zxen, gospica Sarah Brady, podcxas sam-obrona smertil napaditelicaf. Gospica Smith modelil svoi zlocxin soglosuo so podobju zlocxin ktor slucxil vo USA prosxlju Decembr.
2005-02-12 Novju presa-sektretarnik Ukrainju guverief bil oznacxilju gospica Irina Gerawxenko. Tutvremuo Ukrainju prezident Juwxenko es tper vo Sxveicaria dla lecxarju konsultenies.
2005-02-12 Obmannik Hodorkovskij i jegoi Jukos-banda predlozxili vo USA-ju proti-Slaviansk i proti-Rosju sudis novju zxalovba. Tper obzxalovijut Rosju firmas Gazprom, Baikalfinansgrup i Rosneft. Ziavuo Jukos-banda ocxekajt podpor ot USA-ju sudis ibo USA-ju rezxim hcejt nisxtovit Rosju ekonomia i skroz nisxtovenie Rosju ekonomiaf nisxtovit Rosju voisko i sposobost obronat Rosia pred USA-ju terorizm.
2005-02-12 Samubitsju voz-bombnik vo Irakju grod Musaiib poranil duzinas i smertil 17 ludis, vklucxuo 6 polcnikis. Jegoi voz-bomb vzrivil pred polcdom, blizuo bolezdom. Tut utro bili tozx naidilju miortvju telos sxes Irakju narodju gvardnikifs u dorog blizuo severuo Irakju grod Mosul. Gvardnikis imali rezilju gorlos.
2005-02-12 Tut den es 60-ju kazxdrocxie nisxtovenief Germanju groduf Drezden, podcxas Dvaju Vsetju Voina. Om 13-ju Februar 1945 USA-ju i Britzemju bomb-letidlos pocxti polnuo nisxtovili Drezden, smertits bolsx cxem 35 tisicx ludis.
2005-02-12 Soglosuo so cxinovnikis Sodinju Narodifs, bolsx cxem 80 tisicx ludis bili peremestilju ili iztiskilju usled voina vo sever-vostokju Kongo (Demokratju Republik).
2005-02-12 Tut utro bil vo Irakju vel-grod Basra smertilju vistjupju suditel, gospic Taha al-Amiri, podcxas ehanie vof trud. Jegoi sxofer bil poranilju.
2005-02-12 USA-ju tenisnica, Serene Williams, pred vstretie so Rosianica Dinara Safina iztiagal iz Paris Open tenisju cxampionstvo ulsed "diarea". Nektor sleditelis smesxkauo voprosijut esli Serene Williams zagovnovil svoi pod-odev usled strah pred Safina.
2005-02-12 Horvatica Janica Kostelicx vigral svoi triju zlatoju medal i 20-rocxju Cxehju lizxanica, Sxarka Zahrobska, vigral bronzju medal vo slalom podcxas Vsetju konkurenie vo Italju grod Santa Caterina.
2005-02-12 Podcxas ne-oglosilju navestenie USA-ju voiskof vo Irak, USA-ju ministr obronaf, Donald Rumsfeld, skazal USA-juv  voiakis zxe USA es krain "svoboditelifs" i zxe USA-ju voiakis bu skor otidit iz Irak posle... Posle sxto? Posle razprodazx Irakju bogatstvof i posle montirenie svoi agentnikifs i svoi marionetju rezximuf.
2005-02-12 Usled tiskenie ot Ukrainju Kanadanis, Kanadaju guverie zabranil prodazx Krimju vinof na cxoi nakleika es obrazilju bilju Sovietju diktaturnik Stalin. Ukrainianis obvinijut Stalin za smertenie milionis Ukrainianis. Stalin, ili Jozef Gxugasxvili, bil rodilju vo Gruzinia i nabil kontrol Soviet-soiuzuf vo rocx 1929 posle Leninvoi smert.
2005-02-12 Rosju prezident Vladimir Putin vizval sxtatvedenie abi Rosia velm bistruo otplatil svoi sxtatju dlug ktor est sovremuo okoluo 115 gigalion dolaris. Usled tut dlug Rosia dolzx platit kazxdju rocx priblizuo 10 gigalion dolaris zaem-procentis.
2005-02-11 Sam-ubitsju Irakju terorist vzrivil voz-bomb u Sxiitju mecxet 40 km sever-vostokuo ot Bagdad. 13 ludis bili smertilju i duzinas poranilju. Usled tut i dva inju napadenies bili vo Irak smertilju bolsx cxem 20 ludis, glavnuo Sxiitnikis.
2005-02-11 Prorvalju damba, dozxdis, bolot-lavinis, potopis i sneg smertili duzinas i bedzomovili do tisicx ludis vo Pakizem.
2005-02-11 Japonju bregohrona spasil 28 Rosju mornikis iz tonutsju gruz-korab Helena-2 vo Japonju morie.
2005-02-11 Vo Sibirju Kemerovoju oblast nacxil podgrobenie 25 sxahtrarifs ktor bili smertilju podcxas nedavnju avaria.
2005-02-11 Iranju prezident gospic Mohamad Hatami podcxas vcxeraju slavnenie Iranju revoluciaf skazal zxe Iran ne bu nacxit nikai voina no esli bu nadapitju vrag bu palit vo pecxlo.
2005-02-11 Vcxera vecxer bil Rimju papezx puskilju iz lecxdom. Soglosuo so gvornik Vatikanuf vse jegoi dihaju problemis bili lecxilju.
2005-02-10 Tisicxis Rusio gvoritsju protestnikis zablokili Latvju parlament dla podpor zakonuf ktor pozvolijt Rosju sxkolifs izberit jazikaf vo ktor poucxijut.
2005-02-10 Gruzinju prezident Saakasxvili ktor so podpor i financenie ot USA-ju tainju sluzxbas dolvergil predidilju Gruzinju sxtatvedenie i prezident planijt navestijt Rosia dla peregvoris so Rosju prezident Putin.
2005-02-10 Protislaviansk i rasistju guverie Latviaf otvergijt deklarit 9-ju ili 8-ju Mai takak sxtatju sviatak poskroz prosbas ot 40% Latvju populaciaf, ktor es Rusio gvoritsju.
2005-02-10 Vo Kuba nacxil siezd dolgzxiznitelifs ktor imajut prinaimensx sto rocxis.
2005-02-10 Vo Iran tut den slavnijut kazxdrocxie Islamju revoluciaf. Pred 26 rocxis podcxas popularju revolucia Iranju narod pod vedenie ot Aiatolnik Homeini dolvergil USA-ju i Britzemju marionetju "Sxah" Mohamad Reza Pahlavi" i izberil Islamju guverie.
2005-02-10 Tamilju povstanikju grup vo Srilanka, takzvanju Tamilju Tigris, oglosil pererivenie peregvoris so guverie usled smertenie din iz onivoi nacxalnikis ot Srilankaju voisko.
2005-02-10 Kolombju povstanikis i grup FARC vo severju provincia Uraba smertili 17 Kolombju voiakis. Soglosuo so raportis FARC imajt 20 tisicx cxlenis.
2005-02-10 Sever-Koreaju guverie oglosil pererivenie svoi ucxastuf vo sxes-storonju peregvoris o svoi jadroju program. Fnompen oglosil zxe uzx gotovil jadroju oruzxie i zxe potrebijt jadroju oruzxie dla svoi obrona proti USA-ju agresia.
2005-02-09 Vo Angola tiazxju gruzvoz treskil vof tolpa karnavalnikifs smertits prinaimensx 38 i poranits priblizuo 70 ludis, vklucxuo mnoguo detes.
2005-02-09 Vo Tihju Okean, 400km sever-zapaduo ot ostrovju sxtat Vanuatu, slucxil pod-morju zemtrasenie silaf 6,7 gradusis Rihtersxkalaf.
2005-02-09 Obmannik Hodorkovskij i jegoi Jukos-banda hcejut ot Rosia 28 gigalion dolaris. Priroduo mi mozx ocxekat zxe USA-ju obmanju sudis bu podporit Hodorovskij i jegoi banda i razsudit proti Rosia. Ibo USA ne mozx nisxtovit Rosia pramuo, USA-ju rezxim hcejt nisxtovit Rosju ekonomia abi Rosia ne mozxil gotovit oruzxie dla svoi obrona.
2005-02-09 Jug-vostokju Balkan terpijt ot rekorduo nizju temperaturis ktor dosagili minus 36 gradusis.
2005-02-09 Voz-bomb ktor vzrivil vo Madridju pred-grod u siezd-centr poranil 42 ludis. Polcia podozrejt Baskju povstanikju grup ETA.
2005-02-09 Vo juguo Irakju vel-grod Basra bil smertilju vo svoi domo Irakju zxurnalist Abdul Husein Hazaal i jegoi 10-rocxju sin. Smertilju zxurnalist delal propagand dla USA-ju TV-siet "Al-Hura", financilju ot Pentagon, ktor peredavajt USA-ju propagand i falsxinfomenie i ktor konkurijt so nezavisju Arab-jazikaju TV-sietis takak Al-Gxazira.
2005-02-09 Gvornica Gruzinju parlamentuf, gospica Nino Burgxanadze, otpiral zxe bil predlozxilju mesto Gruzinju perv-ministruf.
2005-02-09 Kazahzemju dolju parlament prinal novju zakonis ktor predvratijut ekstremizm i tvorenie ekstremistju partas ili organizacias.
2005-02-09 Tut vecxer bu koncit karnaval vo Brazilju vel-grod Rio-de-Zxaneiro. Ludis iz celoju Vset ucxastijut tut proslavju karnaval, vklucxuo tisicxis Slavianis.
2005-02-09 Firma Rosoboronoeksport, ktor eksportijt oruzxie iz Rosia, podcxas prosxlju rocx prodal bolsx cxem 5 gigalion USD oruzxief, vof 59 krainis Vsetuf. Naibolsxju zakaznikis Rosoboroneksportuf bili Cxina i India.
2005-02-09 Vzriv metan-gazuf vo vugol-kopalna "Esaulskaia"u Sibirju grod Novokuzneck, vo Kemerovo oblast, smertil 21 ludis.
2005-02-08 Vo severju Atlant-okean, blizuo Farovostrovis tut den potopil Islandju gruz-korab. Piat iz 11 cxlenis ekipazxuf bili spasilju.
2005-02-08 Odnakuo takak pred Irakju voina, Britzemju perv-ministr Blair vnov podporijt Busx. Pred Irakju voina Busx i Blair lgali zxe Irak gotovijt oruzxie masaju nisxtovenief. Tper obdva lgajut zxe Iran podporijt terorizm. Soglosuo to sleditelis takai oglosenies ot Blair i Busx es socxast psiho-voinaf i socxast predgotovenief dla napadenie Iranuf.
2005-02-08 Prosxlju nocx slucxil zemtrasenie silaf 6,1 gradusis Rihtersxkalaf blizuo breg om Papua Novju Guinea.
2005-02-08 Verhju Iranju jadroju peregvornik, gospic Hasan Rovhani, oglosil vo Teheran zxe Iran es sposobju obronaf proti USA-ju napadenie.
2005-02-08 USA-ju katolikju sviasxnik bil osudilju usled znasilenie detef, to es mlodju mlodicuf.
2005-02-08 Bomb ktor vzrivil tutu utro pred voiskoju rekrutisxte vo Bagdad smertil prinaimensx 13 novju rekrutnikis.
2005-02-07 Poskroz oglosenies Vatikanuf zxe papezxvoi zdrovie dobrjuvijt, soglosuo so nainovju raportis 84-rocxju Katolikju Papezx dolzx ostatit vo lecx-dom esxte neskolk den.
2005-02-07 USA-ju prezident Gxorgx Busx predlozxil USA-ju kongres 2006 bugxet vo visxost 2,57 teralion dolaris, vklucxuo 390 gigalionju deficit. Busxvoi glupju voinas, deficitis i nekompetentju obhodenie so USA-ju ekonomia blizijt den gda Cxinaju ekonomia predgonijt USA. Dla podporenie ekonomju rastenief, Rosia dolzxbi tozx tvorit nekai ekonomju blok. Na primer so India, Iran, Pakizem ili Japonia.
2005-02-07 18 mlodju ludis bili smertilju vo hata vo vostokju Espania. Smertilju mlodnikis ucxastili zabavuf, i bili smertilju prosxlju nocx usled gaz-otravanie posle zabav podcxas spatie.
2005-02-07 Irakju povstanikis tut den bombili polc-dom vo Bakuba i lecx-dom vo Mosul. Tut dva napadenies smertili prinaimensx 25 i poranili duzinas ludis.
2005-02-06 Dva tanker-korabis nesitsju neft sotreskili vo Sredzemju Morie u Egiptju breg. Bolsx cxem 1500 tonas neftuf utecxili vo morief.
2005-02-05 Vo Rosju provincia Dagestan, ktor grancijt Gruzinia, Azeria i Kaspju Morie, otminateli neutralizili bomb mestovilju na bolsxju gaz-trubvod.
2005-02-05 Posle smertenie Gruzinju perv-minstruf, gospic Zurab Zxvania, posred "gaz-otravanie",  prosxlju nocx USA-ju tainju sluzxbas tozx smertili nezavisju 32-rocxju Gruzinju politnik, gospic Georgi Kelasxvili, posred "samubitie" vo jegoi domo. Obdva smertilju muzxis, cxinovnik Kelasxvili i perv-ministr Zxvania, es bilju kolegis otstupilju Gruzinju prezidentuf Sxevarnadze. Slucx? Kto pridijt zavtra?
2005-02-05 Podcxas vismehju i unizitsju recx, USA-ju novju ministr zagrancief, gospica Kondoliza Rais, kritikil Rosju demokratia. USA-ju din-partaju guverie imajt nikai pravo kritikit libkai sxtatvedenie, ibo vo USA uzx prinaimensx 70 rocxis es tolko din polit-parta, takzvanju demo-republikju parta, ktor dla izvolbaju teatr simulijt zxe es dva partas. Egzistenie vse inju polit-partas vo USA es zablokilju posred mnoguo razlicxju zakonis i regulenies. Vo Rosia uzx pred 30-rocxis, podcxas Sovietsoiuz bil mensx cenzur medialifs cxem vo tutvremju USA. Rovnuo tut-vremju Cxina imajt bolsx demokratia i svobod cxem USA. USA-ju medialis tolk ziavijut svobodju i nezavisju no realuo vse znacxju medialis es vlasnitju i kontrolitju ot odnakju banda manipulnikifs.
2005-02-05 Na palub pasazxirju letidlof Boeing-737 ktor doltreskil pred neskolk den vo Afganzem, smertits vse 104 ludis, bili tozx cxtir Rosju cxlenis ekipazxuf. Letidlo doltreskil vo visxju goras blizuo Kabul.
2005-02-05 Pentagon, to es USA-ju ministrie obronaf, predgotovijt neskolk novju internetju strankas dla publikenie svoi i Busxvoi propagand i lgas. Tot siet-strankas es pisalju ot USA-ju voiskoju "zxurnalistis" ktor es trenirilju vo psihologju i informju voina. Dva strankas uzx egzistijut, vklucxuo din stranka ktor obmanijt Balkanju Slavianis. Tut obmanju strankas USA-ju voiskof ziavijut takak "nezavisju" strankas pisalju ot "nezavisju" zxurnalistis no realuo es izdalju ot Pentagon. Mezxunarodju sleditelis viraznijut zxe tozx CNN i BBCnews es cxastinuo kontrolitju i financitju ot USA-ju voisko i tainju sluzxbas dla propagand i dla inform-voina. Tut es neskolk strankas Pentagonuf: www.setimes.com, www.mondotimes.com, www.magharebia.com.
2005-02-05 Predgotovju rezultis izvolbaf vo Irak ktor slucxil pred neskolk den pokazijut zxe vedijt Sxiitju religju parta podporitju ot glavnju Sxiitju duhnik Aiatolnik Ali al-Sistani.
2005-02-04 Vo jugju Sxvedia tisicxis ludis bili evakuacilju usled avaria vo hem-zavod.
2005-02-04 Posle USA-ju tainju agentias smertili Gruzinju perv-minstr, abi otvodili vnimanie Vsetuf ot svoi zlocxin, tut den publikili bez-cxistju obvinenie vo CNN i vo inju ot USA kontrolitju i cenzuritju medialis, in ktor insinuajut zxe "mozxuo" nekai Rosianis bili vpletilju vo tut ubitie.
2005-02-04 U Afganzemju glavn-grod Kabul tut den bil naidilju ostatie Afganzemju pasazxirju letidlof tipuf Boeing-737. Letidlo imal na palub 96 pasazxirifs i 8 cxlenis ekipazxuf i vcxera iscxezil iz radar-monitor.
2005-02-03 Posle smertenie Gruzinju perv-ministruf, Gruzinju prezident Saakasxvili ne oznacxil perehodju perv ministr, no protizakonuo sam pereimal moc pervministruf, i dosagil polnju kontrol Gruziniaf. Mozxuo tut bil pricxin pocx USA-ju tainju sluzxbas smertili Zurab Zxvania, abi onivoi podkupilju marionetnik, Saakasxvili, mozxil pereimat polnju kontrol Gruziniaf.
2005-02-03 Iskanie piat iscxezilju mornikifs, vo Japonju morie vostkokuo ot Vladivostok, iz potopilju trol-korab Kafor bil stopilju usled malju sxans prezxitief.
2005-02-03 Vzriv gaz-trubvoduf u Ukrainju glavn-grod Kiev smertil esxte ne znalju cxislo ludis.
2005-02-03 USA-ju brem-raket tipuf Atlas-3 vinesil vof orbit tainju sxpion-satelit.
2005-02-03 Vo svoi recx prezident Busx vnov grozil Iran, podobuo takak pred neskolk rocxis Busx grozil Irak i Busx vnov obvinil Iran so podobju lgas ktor upotrebil pred neskolk rocxis proti Irak. Sleditelis ocxekajut skorju napadenie Iranuf, ili pramuo ot USA-ju voisko, ili ne-pramuo ot Izraelju voisko so podpor ot USA. Ne zabuvajme zxe Iran imajt din iz naivejlju zapasis neftuf.
2005-02-03 Irakju povstanikis napadili i smertili 12 novju rekrutnikis Irakju voiskof jug-zapaduo ot Irakju grod Kirkuk.
2005-02-03 Polakju perv-ministr, gospic Marek Belka, vital grup 140 obitatelifs Beslanuf ktor priehali na kratju navestenie Polakiaf. Beslannikis bili pozvalju ot grod-prezident Varsxavaf.
2005-02-03 Cxecxnju prezident gospic Alu Alhanov skazal zxe peresmirie oglosilju ot Mashadov-voi teroristju banda es tolk propagandju obman.
2005-02-03 Sudanju civilju letidlo tipuf IL-76 doltreskil priblizuo 15 km vostokuo ot Sudanju glavn-grod, smertits 7 ludis, vklucxuo Slaviansk cxlenis ekipazxuf.
2005-02-03 Gruzinju pervministr gospic Zurab Zxvania bil tut utro smertilju usled "gaz-otravanie". Sleditelis podozrejut zxe Zxvania bil smertilju ot USA-ju tainju sluzxbas ibo hcel ohronat Gruzinju nezavisost ot USA-ju kontrol. Posle nedavnju Gruzinju perevrot ktor bil scenalju, financilju i organizilju ot USA-ju tainju sluzxbas, Busxvoi rezxim postupuo smertijt vse ostatju nezavisju Gruzinju politnikis. LINK
2005-02-02 Cxislo bez-trudju ludis vo Germania dosagil novju rekordju uroven piat milion ludis. Podcxas ekonomia vo Cxina, vo Rosia i vo inju Slaviansk krainis rastijut velm bistruo, zapadju Europ i USA bankrotijut. Novju krainis Europsoiuzuf takak Polakia, Slovakia, Cxehia i Slovenia naibolsx terpijut usled tut ekonomju krizuf Europsoiuzuf. I esli Ukrainia sodinijt so Europsoiuz tozx Ukrainju ekonomia bu odnakuo terpit.
2005-02-02 Perehodju prezident Irakuf, gospic al-Jauar, oglosil zxe usled nedostacx glos-kletifs vo neskolk grodis des-tisicxis izvolitelifs bili otvergilju i nemozxilinucxastit izvolbaf.
2005-02-02 Sovetgrup Bezopasostuf Sodinju Narodifs vcxera glosil za tesnjuvenie oruzx-embargof dla Slonkostbreg.
2005-02-02 Soglosuo so nainovju raportis Rimju papezx bil hospitalizilju. Exste ne es jasnju kak vazxnju es jegoi status.
2005-02-01 Vzriv bombuf pred polc-dom vo Gruzinju grod Gori, blizuo Jug-Osetju granc, smertil 3 polcnikis i poranil inju 23 ludis.
2005-02-01 Germanju futbol perezxivajt skandal usled neskolk sport-suditelis ktor vlivili futbol-igras i parili dengi na rezult.
2005-02-01 Tut den Rosia polnuo platil vse svoi dlugis u Mezxunarodju Monetju Fond.
2005-02-01 25-rocxju Germanju opekatelic smertil priblizuo 22 pacientis vo Germanju grod Sonthofen, vo bolezna gde delal.
2005-02-01 Vzriv bombuf vo Pakizemju grod Kueta u Afganzemju granc smertil podozrelju terorist ktor bil nesitsju bomb na svoi motocikl.
2005-02-01 USA-ju i Rosju delegacias dosagili soglosie podcxas peregvoris vo Sxveicaria o proces vstupuf Rosiaf vof Vsetju Torgju Organizacia (VTO).
2005-02-01 Podcxas povstanie i bunt bezoruzxilju Irakju voinaju zaklucxnikifs vo USA-ju zaklucx-tabor, "Camp Bucca", vo jugju Irak, USA-ju voiakis zustrelili 4 i poranili 6 zaklucxnikis. Vo tut zaklucx-tabor es Irakju voiakis zaklucxilju kratuo posle start Irakju Voinaf. Tut smertenie zaklucxilju voiakifs narusxit Zxenevju Dogvor.
2005-02-01 Vo Cxina razsxirijt epidemia meningituf. Uzx bolsx cxem 250 ludis bili infekcilju i 16 smertilju.
2005-02-01 Bilju nacxalnik Rosju vozduhju voiskof, gospic Georgi Sxpak, oglosil zxe posle nedavnju izvolba vo Irak, situacia USA-ju i koalicju voiakifs vo Irak bu esxte plus slozxju i plus opasju cxem predvremuo. Sxpak dumajt zxe USA delajt odnakju osxibka vo Irak takak zudelal vo jugju Vietnam, skroz teatrju izvolba i montirenie marionetju rezximuf.
2005-02-01 Ekipazx Mezxunarodju Kozmosju Stanciaf (MKS) nacxil predgotovit MKS dla priehanie USA-ju sxatluf ktor, soglosuo so nainovju raportis, dolzxbi nacxit provoz tut Mai ili Juni.
2005-02-01 Nepalju krolic razpuskil sxtatvedenie Nepaluf i oglosil cxrezobicxju status.
2005-02-01 Plus i plus sleditelis podozrejut zxe Izrael predgotovijt udar proti Iranju jadroju promisl. Ziavuo Izrael hcejt ostatit edinju jadroju moc vo Sredju Vostok. Odnakvremuo USA simulijt zxe USA hcejt resxit tut "problem" posred bezvoinaju sposob.
2005-01-31 Japonju nauknikis uziavili vo mozgju bio-kletis "protein mlodostuf", to es protein ktor ohronajt mozg pred starenie. Li mozx tut protein ohronajt celoju cxlovekju telo pred starenie? Mnoguo nauknikis verijut zxe ludis mozxbi zxiznit tisicxis rocxis. Mozxuo tut protein es tot dolguo iskalju legendaju iztecx zxiznuf?
2005-01-31 Vo Japonju morie bili spasilju 13 iz 19 cxlenis ekipazxuf trol-korabuf Kafor ktor potopil dnes vostokuo ot Vladivostok.
2005-01-31 Italju polcia pereiskal domis i ukrities krug Sicilju grod "Catania" i zaderzxil 45 mafianis za kontrabandenie kokainuf.
2005-01-31 Rekorduo nizju temperaturis Arktikju vozduhuf redkili uroven ozonuf i tonkjuvili ozonju proklad nad severju polsfera. Ozonju proklad vo Zemlaju stratosfer ohronajt Zemla pred opasju Sunceju ultrafioletju radiacia.
2005-01-31 Pinaimensx 10 Britzemju voiakis bili smertilju vcxera usled avaria Britzemju brem-letidlof severuo ot Bagdad. Ne podtverdilju raportis gvorijut zxe brem-letidlo tipuf "C-130 Hercules" bil dolstrelilju ot Irakju povstanikis pribilizuo 25 km severuo ot Bagdad.
2005-01-31 Mezxunarodju muzikju zvezd, Michael Jackson, tut den bu suditju vo Kalifornia usled obvinenies iz pedofilia.
2005-01-31 Bilju USA-ju prezidentju kandidatnik gospic Gxon Keri obvinijt al-Kaida za svoi preigra vo USA-ju prezidentju izvolba prosxlju Novembr. Soglosuo so Keri, Osama bin-Ladenvoi zvuk-tasma ktor bil puskilju neskolk den pred prezidentju izvolba pomocil Gxorgx Busx. Soglosuo so mnoguo nezavisju sleditelis al-Kaida i Osama bin-Laden hceli pomocijt Busx, ibo usled Busxvoi ekstremistju politia al-Kaida polucxijt bolsx financju podpor ot daritelis i mozx plus bistruo rekrutit novju cxlenis.
2005-01-31 Tut den nacxijt rasistju proti-slaviansk sud vo Haag sudit Bosnaju generalnik gospic Halilovicx. Poskorz fakt zxe Slavianis es nai-velju etnikju grup Europuf, nikai Slavian sidijt vo Haagju sud i Slavianis es suditju ot ne-slavianis. Jugslavju voinas bili podstrekalju ot USA-ju i ot Sxveicarju tainju sluzxbas abi razdelili Jugslavia i podkorili toi ludis i ekonomia. Sxveicaria profitil mnoguo gigalion dolaris iz tut voinas. Odnakju rasistju proti-slaviansk sud dnes osudil generalnik Pavle Strugar dla 8 rocxis zaklucxenief.
2005-01-31 Borba Kuvaitju polciaf proti teroristis prodolgijt uzx dvaju den. Tut utro bili vnov smertilju prinaimensx 3 teroristis i 1 polcnik.
2005-01-31 Soglosuo so USA-ju scxot-proveritelis priblizuo 9 gigalion dolaris dla vnovstroenie Irakuf iscxezil bez sledis. Pravdapodobuo Busxvoi administracia otvodil tut fondis dla financenie novju oranzxju, zxoltju, rozaju, velurju i inju "revolucias" vo sredju i vostoku Europ i vo post-Sovietju prostor i dla podkupenie suditelifs i marionetju politnikifs vo tot krainis, takak Juwxenko, Saakasxvili, Nemcov, Dzurinda, Javlinskij, Basescu, Otunbaeva ili Kvasxnievski. LINK
2005-01-31 Tut utro umirali dva Vietnamju detes vo vek 10 i 13 rocxis usled ptakju grip. Cxislo zxertvafs tut nainovju epidemiaf ptakju gripuf vo Vietnam uzx dosagil 12.
2005-01-31 Vo Tagxikzemju glavn-grod Dusxanbe, tut utro vzrivil silaju voz-bomb. Voz tipuf Volga ktor vzrivil tutu utro bil ostanilju pred budov Tagxikzemju Miniestrief spesxju sitiaciafs. Sxofer vozuf ostatil podcxas vzriv vo voz i bil smertilju.
2005-01-31 Vcxera vecxer koncil Vsetju Socialju Forum vo Porto-Alegre, Brazilia. Vsetju Socialju Forum es otvet protiglobaliznikifs proti Vsetju Ekonomju Forum.
2005-01-31 Tut utro nacxili vo Cxinaju glavn-grod Pekin peregvoris mezx Cxinaju i USA-ju ministries obronaf. Delegacia predstavatelifs Pentagonuf priehal vof Pekin tut utro. Sleditelis ocxekajut peregvoris o situacia vo Irak, Iran, na Koreaju Polostrov i vo inju cxastis Zemlaf.
2005-01-31 Poskroz opasost i grozbas, soglosuo so okupacju autoritet Irakuf, plus ludis ucxastili Irakju izvolbaf cxem sleditelis ocxekali. No ni tut cxislos ni rezultis izvolbaf mozxili but podtverdilju ot nezavisju sleditelis. Ucxastnikis Vsetju Socialju Forumuf vo Porto-Alegre, Brazilia, osudili Irakju izvolba takak protizakonju i viprosbali neposredju iztiaganie okupacju voiskofs iz Irak.
2005-01-30 Podcxas vstretie vo Viedna, ONEZ (Organizacia Neft-Eksportisju Zemifs) resxil podtverdijt tutvremju uroven neftproduktenief ktor es 27 megalion bocxkas za den - poskroz cenis ktor es blizuo 50 USD za bocxka. ONEZ skazal zxe usled silaju globju ekonomju rastenie i nizju inflacia ne es potrebju visxit produktenie i nizit cenis.
2005-01-30 Bezprimerju sneg-burias, sneg-uraganis i snegenie udarili tozx severju Amerik. Dnes 300 tisicx rodzinis vo USA-ju sxtat Georgia bili bez elektrik usled silaju snegenie.
2005-01-30 Podcxas prosxlju tizxden pocxti celoju Europ bil udarilju ot zimaju sneg-burias i nizju temperaturis. Ot Italia do Volgograd dorogis i letisxtes bili zablokilju.
2005-01-30 Teroristis vnov probili smertit Irakju ministr spravedlivostuf, gospic Malek Burhan Husni. Voz-bomb vzrivil pred jegoi Bagdadju dom, no podcxas vzrivuf ministr ne bil vnutr. Dva jegoi ohronatelis bili poranilju.
2005-01-30 Palestinju glovnik gospic Mahmud Abbas priehal dla ofisju navestenie Rosiaf. Gospic Abbas bu vstretit predstavateli Rosju sxtatvedenief i besedit o politju situacia vo Palestinia, vo Irak i vo severju Afrik.
2005-01-30 Podkupilju politju terorist i tper Ukrainju prezident Juwxenko, ktor polucxil bolsx cxem sto milion USD ot USA-ju tainju sluzxbas dla svoi izvolba i dla podkupenie Ukrainju suditelis, tper oglosil zxe bu borbat proti podkupost vo Ukrainia. Juwxenko skazal zxe podkupost vo Ukrainia es velm razsxirilju. Juwenko, Timosxenko i onivoi podkupilju i ot USA izdumalju i financilju "oranzxju revolucia" es naidobrju primer podkupostuf vo Ukrainia. Pravdapodobuo Juwxenko bu borbat proti vse podkupost izklucxuo svoi vlasnju.  LINK
2005-01-30 Den dolguo ocxekalju Irakju izvolbaf koncil. Pervju statistia izvolbaf gvorijt o prinaimensx 36 miortvju i sto poranilju Iraknikis usled nasilie. Podcxas tut den tozx doltreskil Britzemju brem-letidlo severuo ot Bagdad smertits vse pasazxiris i vse cxlenis ekipazxuf. Tocxnju cxislo Britzemju zxertvafs esxe ne es znalju. Pricxin avariaf ne bil oglosilju no nektor sleditelis podozrejut zxe brem-letidlo tipuf "C-130 Hercules" bil dolstrelilju ot povstanikis.
2005-01-30 Gruzinia bu visxit cxislo svoi voiakis vo Irak iz 300 do 850. Pravdapodobuo to es virazxenie blagodarief ot marionetnik Saakasxvili dla Busxvoi rezxim ktor izdumal "rozaju revolucia" i podkupil Saakasxvili so neskolk des-milionis USD vo jegoi prezidentju kampan, politju terorizm i sxtatju perevrot.
2005-01-30 Soglosuo so Kuvaitju ministrie vnutrief, neskolk Kuvaitju polcnikis bili poranilju podcxas perestrelba so teroristis vo Kuvaitju glavn-grod. Perestrelba ostavil tri miortvnikis.
2005-01-30 Vo Sxveicarju mal-grod Davos tut den koncil kazxd-rocxju sidenie Vsetju Ekonomju Forumuf.
2005-01-30 USA-ju i Britzemju medialis takak CNN i BBCworld es sosredilju na teatrju izvolba vo Irak ktor slucxijt podcxas velm opasju situacia.
2005-01-29 Dva USA-ju grodnikis bili smertilju i piat poranilju u USA-ju posoldom vo Bagdadju krepkilju Zelenju Zona usled povstanikju raket.
2005-01-29 Rosju oligarhnik ktor es tper domovitsju vo Britzem i ktor obkradil Rosia neskolk gigalion dolaris, gospic Boris Berezovskij, obdumajt peredomovit vof Ukrainia. Ziavuo Berezovskij podporijt montirenie podkupilju marionetnikuf Juwxenko i bank-obmanitelicaf Timosxenko vo Ukrainia.
2005-01-29 Pervju raz ot razdelenie Cxinaf pred 56 rocxis, tut den Cxinaju pasazxirju letidlos letili pramuo iz Sxanghai vof glavn-grod Taivanuf, Taipei.
2005-01-29 USA-ju Kozmos-agentia NASA podtverdil zxe bu vnov-nacxit provoz do MKS ot Decembr 2005. Pervju testis sxatluf bu slucxit pravdapodobuo sledju Mai.
2005-01-29 Podcxas tut posledju den pred Irakju izvolba, poskroz visxilju bezopasost, prinaimensx 15 ludis bili smertilju usled neskolk bombenies. Pocx potrebijt Busx i USA izvolba vo Irak? Abi mozxili zmenit Irakju konstitucia, ibo soglosuo so tutvremju Irakju konstitucia Sadam Husain es esxte Irakju zakonju prezident, i nikai okupacju voisko imajt pravo jeg zamenit.
2005-01-29 Pokroz poranenie USA-ju tenisnica Serena Williams podkoril Lindsay Davenport i vigral "Australian Open" titul.
2005-01-29 Direktornik Vsetju Torgju Organizaciaf (VTO), gospic Supacxai Panicxpakdi, obecxal pomocit Ukrainia vstupit vof VTO. Panicxpakdi tozx pozval Juwxenko dla navestenie VTO-glavnofisuf ktor es vo Zxenev, Sxveicaria.
2005-01-29 Nauknikis ocxekajut katastrofju nizenie ozonuf nad severju Europ podcxas sledju mesiac usled nizju temperaturis i visxju uroven ozon-nisxtovitsju hemivofs vo stratosfer.
2005-01-29 Situacia vo Irak ostatijt napruzxju i sleditelis ocxekajut ucxast pocxti nikai izvolitelifs vo takzvanju Sunitju triugolik severuo ot Bagdad. Usled opasju situacia i boikotenies sleditelis ne ocxekajut obiektivju rezultis. Mnoguo kritiknikis USA-ju politiaf gvorijut zxe tut izvolba sluxijt tolk prezident Busx abi "dokazil" zxe prinesil "demokratia" vof Irak. LINK
2005-01-29 Ukrainju podkupilju politnik Juwxenko polucxil ruk-plesk podcxas recx vo Sxveicarju malgrod Davos gda obecxal razprodat Ukrainia i otkrit Ukrainju ekonomia dla eksploatenie ot USA-ju i Europsoiuzju firmas.
2005-01-29 Pred zavtraju izvolba vo Irak, nasilie prodolgijt i visxijt. Vcxera inju 5 USA-ju voiakis i 10 Irakju voiakis bili smertilju ot povstanikis, i vcxera tozx doltreskil malju USA-ju vrotlet vo Bagdad. Vo Bagdad provoz bil nizilju i es kontrolitju, i neskolk mostis bili zablokilju. Nezavisju sleditelis ne ocxekajut spravedlivju izvolba.
2005-01-29 Germanju kancler Gerhard Sxroder, podcxas vstretie Mezxunarodju Ekonomju Forumuf vo Davos, ostrozxil proti upotrebenie silaf dla resxenie problemifs mezx Mezxunarodju Jadroju Komitet i Iran. Mnoguo mezxunarodju sleditelis podozrejut zxe USA predgotovijt napadenie Iranuf.
2005-01-29 Soglosuo so sledstvie Beslanju masakruf neskolk Beslanju polcnikis i visxju cxinovnikis pomocili teroristifs. Dva visxju Beslanju cxinovnikis esxte ne bili zaderzxilju no neskolk polcnikis es uzx zaklucxilju i obvinilju iz spolvinost. Podcxas Beslanju masakr 344 ludis utratili zxizn.
2005-01-28 Do tper ne-znalju grup Irakju povstanikifs prinajt otvetost za pred-vcxeraju dolstrelenie USA-ju vrotlefut ktor smertil 31 primornikifs.
2005-01-28 Podcxas vcxeraju sidenie Vsezemju Socialju Forumuf vo Brazilju grod Porto-Alegre, prezident Braziliaf, gospic Da Silva, oglosil celo-Vsetju plan borbaf proti beda.
2005-01-28 32-rocxju muzx iz severju Vietnam ktor umiral usled ptakju grip bil uzx 10-ju zertva ptakju gripuf vo Vietnam podcxas posledju 30 den.
2005-01-27 Somalju milcnikis budovijut mecxet vo Mogadisxu na mesto Italju grobisxtef iz kolon-era ktor oskvernili prosxlju tizxden. Pred dvaju Vsetju voina Somalia bil Italju kolonia.
2005-01-27 Vietnamju voiskoju vrotlet doltreskil priblizuo tri-sto km juguo ot Hanoi smertits vse 16 ludis na palub, vklucxuo dva Vietnamju generalnikis i tri cxlenis ekipazxuf.
2005-01-27 Soglosuo so climatprediction.net proekt Zemlaju temperaturis mozxbi visxit 11 gradusis podcxas sledju 50 rocxis.
2005-01-27 Vcxeraju poezd-avaria ktor slucxil blizuo Los-Angxeles vo USA-ju sxtat Kalifornia i ktor smertil 11 i poranil bolsx cxem sto ludis bil pricxinilju ot 26-rocxju bezumju sam-ubitsju muzx ktor ostanil svoi voz na koleas no vo posledju hvila pred so-treskenie so poezd ubegil. Bilbi samubitel bil obvinilju za 11 ubities.
2005-01-27 Posle kratju opozdenie, gospica Kondoliza Rais bil vcxera vprisagalju takak novju USA-ju ministr zagrancief, zamenitsju Kolin Pauel (Colin Powell). Tut opozdenie bil planilju ot Powell abi on mozxil ucxastit inauguraciaf jegoi marionetnikuf Juwxenko vo Ukrainia. Cxtir-zvezdju generalnik Colin Powell es arhitektnik ktor planil i financil "oranzxju", "rozaju" i inju "revolucias" i sxtatju perevrotis. Realuo to bili nikai revolucias tolk obmanju napadenies i podkorenie tamtoi sxtatifs i narodifs skroz podkupenie onivoi politinikifs. LINK2
2005-01-27 Tut den pred 60 rocxis Sovietju voisko svobodil nacist-Germanju zlo-proslavju koncentrju tabor Ausxvic-Birkenau ktor es vo Polakju mal-grod Osviencxim. Duzinas mezxunarodju politnikis i proslavnikis ucxastijut vnimanief tut kazxdrocxie Svobodenief vo Osviencxim. Posle konc dvaju Vsetju voina naiznacxju nacistis ukrili vo Sxveicaria ot gde do dnes onivoi potomkis i poklonnikis probijut kontrolit i podkorit Vset, specialuo Slavianifs. Sxveicaria simulijt neutralost no realuo es nov-nacistju sxtat so proti-Slaviansk cielis. Veditelis 30 krainifs ucxastijut vnimanief vo Osviencxim, vklucxuo Polakju prezident Kvasxnievski, Rosju prezident Putin, Ukrainju prezident Juwxenko i inju predstavatelis i prezidentis. Vo koncentrju taboris Ausxvic-Birkenau bili smertilju priblizuo1,5 megalion ludis, bolsxost Slavianis.
2005-01-27 Posle vcxeraju start Vsetju Ekonomju Forumuf vo Sxveicaria, vcxera tozx startil Vsetju Socialju Forum vo Brazilia.
2005-01-26 Tut den statil nai-gorsxju den Irakju voinaf dla USA-ju voiakis: 37 smertilju. USA-ju voiskoju vrotlet tipuf "CH-53 Stallion" doltreskil vo zapadju Irak blizuo Jordanju granc, smertits 31 USA-ju primornikifs. Soglosuo so nektor raportis vrotlet bil dol-strelilju ot Irakju povstanikis. Cxtir inju USA-ju voiakis bili smertilju vo provincia al-Anbar, i dva USA-ju voiak bili smertilju vo Bagdadju oblast.
2005-01-26 USA-ju pod-prezident, Dik Cxeini (Dick Cheney) priehal vof Polakia dla navestenie koncentrju taboruf Ausxvic (Osviencxim) usled 60-ju kazxdrocxie svobodenief. Tozx novju Ukrainju prezident i USA-ju marionetnik Juwxenko priehal vof Polakia dla navestenie Osviencximuf. LINK
2005-01-26 Podcxas 11 mesiacis ot Januar 2004 do Novembr 2004 populacia Rosiaf nizil do 143,5 megalion obitatelis. Vo tut period vo Rosia umirali 2,096 megalion ludis no rodili tolk 1,380 megalion detes.
2005-01-26 Kozmosnautis vo MKS (Mezxunarodju Kozmosju Stancia) Salizan Sxaripov i Liroi Cxiao delali tut den 5 i pol cxasju kozmos-prohodka vo novju Rosju kozmos-odevis tipuf Orlan-M.
2005-01-26 Prosxlju rocx bili vo vset smertilju 71 zxurnalistis vklucxuo 23 zxurnalistis ktor bili smertilju vo Irak.
2005-01-26 Mnog-storonju koordinju sovetgrup Mezxunarodju Kozmosju Stanciaf resxil visxit stoianju ekipazx MKS do 6 kozmosnautis iz tutvremju dva. No tut visxenie bu mozxju tolk posle vnov-nacxenie letifs USA-ju kozmos-perevozuf "Sxatl".
2005-01-26 Vo Atlantju primorie Uruguaiuf palijut masaju lesju pozxaris.
2005-01-26 Skazka ktor ziavil podcxas neskolk prosxlju den o cxtir Cxinaju teroristis vo Boston nesitsju "grazju bomb", soglosuo so nainovju sledstvie bil izdumalju ot Meksikju taksi-sxofer. "Grazju bomb" es bomb soderzxitsju radioaktivju material ktor posle vzriv prostrijt vo obitatju oblast.
2005-01-26 U Cxinaju breg potopil tanker-korab nesitsju teplivo. Cxtir cxlenis ekipazxuf iscxezili.
2005-01-26 Usled avaria pasazxir-korabuf juguo ot Taizem iscxezili 25 ludis, vklucxuo zagrancju turistis.
2005-01-26 Tut den nacxijt vo malju Sxveicarju otdih-grod Davos Vsetju Ekonomju Forum (VEF). Sxveicarju autoritet ocxekajt novju demonstrenies proti-globaliznikifs.
2005-01-25 Mezxunarodju manipulitelis ktor pomocili oligarhnikifs kradit bogatstvo Rosju naroduf tper vmesxajut vo vnutrju aferas Rosiaf i narusxijut Rosju suverenost. Na primer vo Francju grod Strasburg podcxas zimaju sidenie, PASE (Parlamentju Asemblia om Sovetgrup Europuf) prinal rezolucia vo ktor kritikijt Rosju sxtatvedenie i prodazx Jukosuf. Ziavuo PASE i mezxunarodju manipulitelis hcejut bezvolnit Rosju narod skroz kradenie toi bogatstvof. Soglosuo so PASE, kriminalnikis takak Mihail Hodorovski, imajut pravo kradit, ne platit nalogis, no Rosju ludis i vse Slavianis imajut nikai pravo, tolk pravo dla beda i sluzxenie mezxunarodju manipulitelis.
2005-01-25 Mezxunarodju nauknikju grup ostrozxijt zxe globju teplenie blizijt opasju tocxka bez-vernutief posle ktor Zemla ocxekajt klimatju katastrof, i visxenie morju urovenuf. Nektor nauknikis ocxekajut katastrofju gorsxenie situaciaf uzx podcxas sledju des ili dva-des rocxis.
2005-01-25 Podcxas religju procesia dva-sto-tisicx pilgrimnikifs vo Indju sxtat Maharasxtra usled panik-beg pocxti tri-sto ludis bili stupilju i smertilju i duzinas inju ludis bili poranilju.
2005-01-25 Tut den slucxijt vo Kreml vstretie mezxu Rosju prezident Vladimir Putin i Siurju prezident Basxar Asad. Prezidentis besedijut o vglubinie vzaimnju otnoseniefs i sotrudief mezx Siuria i Rosju federacia. Siuria es velm bez-spokoinju usled USA-ju okupacia sosedju Irakuf.
2005-01-25 Poskroz usilie Cxinaju guverief medljuvit rastenie Cxinaju ekonomiaf, podcxas prosxlju rocx Cxinaju ekonomia rastil 9,5%. To es mnoguo bolsx cxem sleditelis ocxekali.
2005-01-25 Soglosuo so nainovuo obnazxilju informacia vo rocx 2003, podcxas masaju protest vo USA-ju teror-zaklucxilna vo Guantanamo, dvades-tri zaklucxnikifs probili visit i smertit seba. Vo Guantanamo-Zaliv teror-zaklucxilna i mucxilna esxte es priblizuo 550 zaklucxnikifs.
2005-01-25 Indonezia vnov visxil svoi obgodas cxislof zxervafs smertilju podcxas Decembrju cunami. Nainovju obgodas vse zxertvafs vo vse krainis krug Indju okean es 280 tisicx ludis.
2005-01-25 Kai poucxitel takai ucxnik. Soglosuo so grup "Zgled Ludju Pravofs" ot USA trenirilju Irakju voiakis i polcnikis sistemuo narusxijut ludju pravos i zloupotrebijut Irakju zaklucxnikis. Usled raportis protizakonju zaderzxenies, mucxenie i dolgvremju izolenie ne tolk vzrastilju zaklucxnikifs no tozx detes es vo Irak rutinju.
2005-01-25 Prezident Busxvoi administracia predgotovijt viprosbat ot USA-ju kongres 80 gigalion dolaris dla dla svoi voina-teror vo Afganzem i vo Irak.
2005-01-25 Soglosuo so Irakju autoritet visxju suditel i cxinovnik Irakju suduf bil smertilju so svoi sin tut utro ot Irakju povstanikis. Vcxera 6 USA-ju voiakis utratili zxizn vo Irak, usled bomb i avaria. Soglosuo so ofisju USA-ju statistia do tper bili vo Irakju voina smertilju 1532 koalicju vklucxuo 44 slaviansk i 1372 USA-ju voiakifs.
2005-01-25 Gxorgx Busx planijt vstretit so Francju prezident Chirac (Sxirak) podcxas jegoi Februarju navestenie Europuf. Podcxas tot Europju navestenie Busx bu tozx vstretit Putin vo Slovakju glavn-grod Bratislava.
2005-01-25 USA-ju rezxim obdumajt predlozxit nagrad 50 megalion dolaris dla predatel Osama bin-Ladenuf. Cxitateli dolzx pomnit zxe nagradis ktor USA obecxal za predanie Sadam Huseinuf i inju Irakju cxinovnikifs nigda ne viplatbali. Tut i inju obecxanies USA-ju rezximufs es tolk lgas dla naivju i skupju predatelis. I esli predatelis polucxijut nikai nagrad oni mozx delat nisxto i niktof skazat tapocx oni bilbi smertilju ot priatelis predalju ludis.
2005-01-24 Dvades lev-kriloju Latvju parlamentnikis podporijut pravo Rosju sxkolifs polucxit financias iz sxtatju bugxet.
2005-01-24 Takak sleditelis ocxekali, Juwxenko oznacxil Julia Timosxenko perv-ministr Ukrainiaf. Timosxenko es iskatju ot Rosju sudis usled bank-obman.
2005-01-24 Posle silaju sneg-uragan vo sever-vostokju USA ktor smertil do 13 ludis, dnesju sneg-buria vo zapadju Europ zablokil dorogis mezx Francia i Italia.
2005-01-24 44 delegacias predgotovijut navestijt Polakju malgrod Osviencxim dla vnimanie 60-ju kazxd-rocxie svobodenief. Vo tut Polakju malgrod bil podcxas dvaju Vsezemju voina nacist-Germanju zlo-proslavju koncentrju tabor Ausxvic-Birkenau. Sovietju voisko svobodil tot tabor 27-ju Januar 1945. Mnoguo nai-znacxju nacistis posle dvaju Vsezemju voina ukrili i osadili vo Sxveicaria. Zxaluo, Sxveicaria i Sxveic-Germanis prodolgijut genocid do tut den skroz kradenie detes etnikju mensxostifs domovitsju vo Sxveicaria.
2005-01-24 Podcxas navestenie Rosiaf, novju Ukrainju prezident Juwxenko oglosil zxe Rosia es vecxnju strategju partner Ukrainiaf. Sovremuo Rosju prezident Vladimir Putin oglosil zxe Rosia nigda ne vmesxajt vof vnutrju politia posle-Sovietju krainifs.
2005-01-24 Vo Francju grod Strasburg nacxil zimaju sidenie PASE (Parlamentju Asemblia om Sovetgrup Europuf).
2005-01-24 Zemtrasenie silaf 6,2 Rihtersxkalaf na Indonezju ostrov Sulavesi pricxinil panik vo grod Palu, usled strah zxe zemtrasenie bu pricxinit cunami.
2005-01-24 Tisicxis ludis protestijut vo Venezuel proti kidnapenie Kolombju povstanikuf vo Karakas i jegoi otvodenie vof Kolombia. Protestnikis tozx demonstrijut proti USA ktor neskolk raz probil ucxinit perevrot vo Venezuel i ktor, soglosuo so protestnikis, es vinju iz gorsxenie otnoseniefs so Kolombia.
2005-01-24 Novju Ukrainju prezident Juwxenko, planijt tut den navestit Rosia i ucxastit peregvoris so Rosju prezident Putin. Podcxas sledju neskolk den Juwxenko planijt navestit krainis sredju i zapadju Europuf.
2005-01-24 Tut utro silaju vibuh trasil sred Bagdaduf. Pervju raportis gvorijut o vzriv voz-bombuf u vhod vo Zelenju Zonaf, blizuo ofis polit-partaf tutvremju pervministruf Alaui.
2005-01-24 Pentagon dopuskil zxe ot rocx 2002 imajt svoi tainju mezxunarodju razvedka. Gda bu Pentagon dopuskit zxe imajt tozx svoi tainju voisko ktor vo celoju Vset organizijt sxatju perevrotis i zamenijt nezavisju politnikis so USA-ju marionetnikis takak Juwxenko i Saakasxvili?
2005-01-24 Tut utro bil osobaju denju pridel zernof vo severju Korea nizilju iz 300 do 250g.
2005-01-24 Bez udivenie Gxorgx Busx oglosil svoi gotovost blizuo sotrudit so Ukrainju "Sto-Milion-Dolarju-Muzx" i marionetnik Juwxenko. Pricxin Busxvoi ohotost es jasnju: Busx i Colin Powell investili bolsx cxem sto milion dolaris vof Juwxenkovoi izvolba i podkorenie Ukrainiaf.
2005-01-24 Sneg-uragan vo sever-vostokju USA koncil, smertits prinaimensx trinades ludis i ostavits mezx 50 i 80 cm sneguf. Tri sxtatis oglosili cxrez-obicxju status: Masacxusets, Nov-Gxerzi, Rhod-ostrov.
2005-01-23 Vo recx publikilju na internetju stranka i utverduo zapisilju ot iskatju terorist al-Zarkavi, al-Zarkavi skazal zxe demokratia es velju Amerikju lga i nepriatel Islamuf. Realuo USA-ju "demokratia" es velju lga, no esxte egzistijut neskolk svobodju krainis ktor imajut pravdaju demokratia. No kak dolguo?
2005-01-23 Sneg-uragan vo sever-vostokju USA prinesil do 90 cm sneguf vo celoju oblast. Naibolsx obvlivilju bil oblast krug Boston. Bostonju letisxte bil zakritju.
2005-01-23 Takak uzx dolguo planitju, USA-ju ministr zagrancief, Collin Powell, bu ucxastit Juwxenkovoi inauguracia tut den vo Kiev. Abi Powell mozxil ucxastit vo svoi funkcia ministruf zagrancief, USA-ju senat nameruo otrocxil podtverdenie i inauguracia novju ministruf zagrancief, Kondoliza Rais. Generalnik Powell es gordju za triumf USA-ju tainju sluzxbas i tainju voiskof ktor bez voina podkorili Ukrainia, obmanili Ukrainju narod i zamenili nezavisju Ukrainju guverie so USA-ju "Sto-Milion-Dolarju-Muzx" i marionetnik, Juwxenko. LINK2
2005-01-23 Vcxera slucxil masaju demonstrenie proti-globaliznikifs vo Sxveicarju glavn-grod Bern proti vstretie Vsetju Ekonomju Forumuf (VEF) ktor bu slucxit vo Sxveicarju otdih-grod Davos mezx 26 i 30 Januar.
2005-01-23 Tutvremuo des-milionis dolaris tecxijut ot USA-ju tainju sluzxbas i ot mezxunarodju manipulitelis vof Kirgizia gde Busx predgotovijt "Zxoltju Revolucia" veditju ot marionetnica Roza Otunbaeva. Podcxas neskolk prosxlju rocxis Otunbaeva polucxil trenirenie vo Britzem i vo Gruzinia i so dengis USA-ju tainju sluzxbafs Otunbaeva sodinil razlicxju malju i neznacxju polit-partas vof "opozicia". Otunbaeva orudil dobruo trenirilju, organizilju i platitju grupis profesju "zxoltju" protestitelis ktor stoianuo razrusxijut Kirgizju socialju obsredie i podstrekajut bez-poriadok abi visxili Otunaevavoi vidimost i popularost. LINK
2005-01-23 Protislaviansk masaju medialis takak CNN i BBCworld slavnijut tut den prezidentju inauguracia onivoi marionetnik, takzvanju "Sto-Milion-Dolarju-Muzx" vo Ukrainia. Juwxenko polucxil svoi prozvanie usled bolsx cxem sto milion dolaris ktor polucxil dla svoi izvolba i dla podkupenie Ukrainju suditelis ot USA-ju tainju sluzxbas i ot zagrancju manipulnikis. Gruzinju marionetnik Saakasxvili tozx ucxastil slavnenie, ibo on takak Juwxenko polucxil podkup-dengi ot odnakju zagrancju sxefis. LINK2
2005-01-22 Vo severju Iran bili smertilju 28 ludis usled avaria pasazxir-autobusuf. Autobus dolpadal 150m vof propast.
2005-01-22 USA-ju voiskoju vrotlet tipuf "Apache" podcxas trenirenie doltreskil vo sever-zapadju Kuvait smertits din i poranits inju pilot.
2005-01-22 Astronomnikis ostrozxijut zxe podcxas blizitsju dva den bu slucxit na Sunce velm silaju sunce-aktivost i magnetju burias.
2005-01-22 Posle razgvoris so novju Palestinju prezident gospic Mahmud Abbas, tri palestinju ekstremistju grupis soglosili pererivit oruzxilju borba proti Izrael: Hammas, Islamju Gxihad, Arafatvoi Brigadis.
2005-01-22 Irakju povstanikis puskili 8 Cxinaju zalozxnikis ktor bili otvodilju pred neskolk den.
2005-01-22 Predsiditel Serbju vladuf, gospic Vojislav Kosxtunica, vcxera imal peregvoris so predstavatelis Rosju neft-firmaf Lukoil. Lukoil imajt interest investit vof Serbia-Cxerngora.
2005-01-22 Piat ludis bili smertilju usled dol-treskenie pasazxirju letidlof vo USA-ju sxtat Kansas. Avaria slucxil kratuo posle start iz letisxte blizuo Kansas-Siti.
2005-01-22 Tut utro slucxil pod-morju zemtrasenie silaf 5,6 gradusis Rihtersxkalaf blizuo Filipinju ostrov Mindanao.
2005-01-22 Posle vcxeraju smertenie USA-ju voiakuf severuo ot Bagdad ofisju cxislo USA-ju voiakis smertilju ot start voinaf vo Irak dosagil 1371. No cryptom.org gvorijt o 1420 smertilju USA-ju voiakis.
2005-01-22 Prinaimensx 37 ludis bili smertilju gda perepolnju autobus provozitsju svadbaju gostis dolpadal vof propast i vof reka vo Nepal. Voditel autobusuf utratil kontrol podcxas krutju povrot.
2005-01-21 Mexzunarodju vstretie kozmos-agentiafs slucxil tut den vo Kanadaju vel-grod Montreal. Agentias besedijut tozx o buvrem MKS (Mezxunarodju Kozmosju Stanciaf).
2005-01-21 Nasilie vo Irak prodolgijt i visxijt. Tut posle-polden sam-ubitsju bombnik napadil svadbaju slavnenie i smertil prinaimensx 6 ludis. Zxenih i nevesta bili tozx poranilju.
2005-01-21 Tut den slavnijut Hagxju pilgrimnikis cxort-kamenenie i simboluo kamenijut stolp simbolitsju Cxort vo Saudju grod Mena. Nektor pilgrimnikis skazali zxe podcxas kamenenie cielili naf Busx. Soglosuo so obgodas Saudju guverief tut rocx ucxastili Hagxuf dva i pol milion pilgrimnikis vklucxuo des-tisicxis slaviansk pilgrimnikifs. Do piatdes milion musulmnikis gvorijut Slaviansk jazikas.
2005-01-21 Voz-bomb ktor vzrivil tut utro vo zapadju cxast Bagdaduf pred Sxiitju mecxet posle piatakju liturgia smertil priblizuo 14 i poranil bolsx cxem 40 ludis. Sleditelis ocxekajut visxenie nasilief podcxas sledju 9 den do Irakju izvolba.
2005-01-21 47-rocxju muzx ktor umiral tut utro vo Vietnam statil 7-ju zxertva ptak-gripuf tut rocx. Prosxlju rocx umirali 39 ludis usled ptakju grip vo Vietnam in Taizem.
2005-01-21 Franc-Rosju Sovetgrup Sotrudief, ktor bil tvorilju soglosuo so planis Francju i Rosju prezidentifs, podcxas vstretie tut utro vo Moskva obsudijut mozxostis strategju partnerstvof mezxu Francia i Rosia. Vstretief ucxastijut Francju i Rosju ministri zagrancief i obronaf.
2005-01-21 Nezavisju prezidentju kandidat Ukrainiaf, gospic Janukovicx vcxera vizval svoi podporitelis razmontirit tkan-domis iz Plosxad Svoboduf vo Harkov. Janukovicx oglosil zxe tper Ukrainju opozicia potrebijt upotrebit inju metodis.
2005-01-20 Podcxas dnesju posle-polden vnimanie USA-ju populaciaf bil sosredilju na krol-podobju dvaju inauguracia prezidentuf Gxorgx Busx. Inauguracia cenil 40 megalion USD i slucxil podcxas bez-precedentuo strogju polcju kontrol i ohrona. Podcxas inauguracia Busx oglosil: "Naidobrju nadezx dla mier vo nasx vset es ekspanzia svoboduf vo celoju vset." Nezavisju sleditelis primetijut zxe esli Busx hcejt ekspanzit svoboduf, on dolzx startit vo USA, gde egzistijt tolko din polit-parta, takzvanju demo-republikju parta i vse inju polit-partas es zablokilju. Demo-republikju parta es simboluo razdelilju vo dva pol-partas: demokratju i republikju, no tut razdelenie es tolk simbolju i teatrju abi obmanili USA-ju populacia. Realuo vo tutvremju Cxina obitatelis imajut plus demokratia cxem vo tutvremju USA, i Cxinaju sxtatvedenie ne probijt obmanit svoi ludis i simboluo razdelit Cxinaju komunistju parta vo dva pol-partas takak es delalju vo USA. Dobavuo, vo USA es sxes milion zaklucxnikis, bolsxost zaklucxnikis es politju no zaklucxilju za "znasilie", "narkmania" ili "pedofilia" ktor nigda ne-ucxinili. Zaklucxnikis vo vse USA-ju zaklucxilnas, ne tolk vo Guantanamo i vo Abu-Graib, es sistemuo mucxitju i zloupotrebitju.
2005-01-20 Francju i Rosju ministris obronaf vstretili vo severuo-Rosju vel-grod Sankt Peterburg dla peregvoris.
2005-01-20 Usled masaju celo-zemju protestis pensnikifs proti nizenie pensiafs, Rosju parlament visxil pensias om 105 gigalion Rublis.
2005-01-20 Soglosuo so Gvineaju polcia vcxeraju strelba na konvoi nesitsju Gvineaju prezident, gospic Lansana Conte, bil prob smertit jeg.
2005-01-20 USA-ju polcia iskajt cxtir Cxinaju grodnikis ktor es podozretju iz ucxast vo smolvenie vzrivit "bez-cxistju bomb" vo Boston. "Bezcxistju bomb" es bomb soderzxitsju radioaktivju material, ktor posle vzriv prostrijt tut rak-bolez pricxinitsju material cxrez celoju grod.
2005-01-20 Tut utro bil ofisuo publikilju rezult Decembrju prezidentju izvolbaf vo Ukrainia. Soglosuo so publikilju rezult vigral podkupilju "Sto-Milion-Dolarju-Muzx" Juwxenko, ktor polucxil bolsx cxem sto milion dolaris dla svoi izvolba i dla podkupenie suditelis Verhju Suduf ot USA-ju tainju sluzxbas i ot mezxunarodju manipulitelis. LINK
2005-01-20 Tut den vnimajut musulmnikis glavnju sviatak Hagxuf, takzvanju Zxertva-prinesenie. Musulmju sviatju grod Mekka ocxekajt bolsx cxem dva milionis pilgrimnikis tut rocx, vklucxuo des-tisicxis slaviansk pilgrimnikis.
2005-01-20 Podcxas bez-precedentuo strogju bezopasost vo USA bu tut den slucxit vnov-inauguracia vnov-izvolilju prezidentuf, Gxorgx Busx.
2005-01-19 Soglosuo so guvernik provinciaf Kasai, cxislo zxertvas pere-bremilju pasazxir-barkaf ktor perevrotil prosxlju ponedelak na reka Kasai vo Demokratju Republik Kongo dosagil 150.
2005-01-19 Bolsx cxem pol mesiac posle cunami-katastrof krug Indju Okean, cxislo scxitalju zxertvafs vnov visxil. Novju statist smertilju ludis usled tut katastrof dosagil priblizuo 230 tisicx.
2005-01-19 Europsoiuz i Rosia podpisili dogvor o sotrudie vo oblast raketju tehnologiaf. Pervju proekt tut sotrudief imenijt Soiuz-Kuru, to es gorpuskenie Rosju raketifs tipuf "Soiuz-ST" iz kozmos-drom Kuru vo Francju Guiana.
2005-01-19 Rosju ministr zagrancief, gospic Sergei Lavrov, olgosil zxe Rosia hcejt tvorit celo-vsetju spis vse ludis podozrelju iz terorizm. Lavrov tozx skazal zxe takai spis dolzx izklucxit dva-licoju standardis.
2005-01-19 Posle dokazis o zverzlos i o zloupotrebenie zaklucxnikifs ot USA-ju voisko vo vse USA-ju zaklucxilnas, tper bili tozx obnazxilju podobju zlocxinis ucxinilju ot Britzemju voisko. Tri Britzemju voiakis bili slucxuo obnazxilju ot foto-prodalna ktor gotovil onivoi fotos gde zlo-upotrebili Iraknikis.
2005-01-19 Busxvoi kandidat dla mesto ministruf zagrancief, gospica Condoleezza Rice, oglosil zxe spol so Busx hcejt prinesit "demokratia" vo tut sxes krainis: Iran, Kuba, Severju Korea, Zimbabve, Mianmar i Belarusia. Vo inju slovis mozxime ocxekat voina proti Iran, sabotazx Kubaju ekonomiaf i podpor politju teroristifs vo Belarusia. Dla Busx "prinesit demokratia" realuo znacxijt montirit svoi marionetju rezximis vo tot krainis.
2005-01-19 Irakju povstanikis tut utro uzx vzrivili cxtir bombis vo Irakju glavn-grod Bagdad, smertits prinaimensx 25 ludis. Bombis vzrivili u Australju posoldom, pred polcju glavn-centr i u Irakju voisko-baz.
2005-01-19 Tisicxis Sxveicarju voiakis i polcnikis, no tozx tisicxis protestnikis, predgotovijut dla VEF (Vsetju Ekonomju Forum) ktor bu slucxit vo Sxveicarju otdih-grod Davos.
2005-01-19 Gvorniki Iranju sxtatvedenief i Iranju voiskof oglosili zxe ne boiajut napadenie ot USA, ibo podcxas prosxlju rocxis Iran bistruo gotovil novju oruzxie dla svoi obrona proti USA-ju i inju napadenies.
2005-01-19 Cxinaju guverie oglosil zxe bu delat vse sxto es mozxju dla svobodenie 8 kidnapilju Cxinaju trudnikis vo Irak.
2005-01-19 Obsledenie opinias vo 21 krainis pokazijt zxe bolsxost ludis mislijt zxe Vset statil bolsx opasju usled vnov-izvolba om Gxorgx Busx. Mnoguo ludis boiajut zxe podcxas svoi dvaju srok Busx bu startit novju voinas, na primer vo Iran, Siuria ili Severju Korea.
2005-01-19 Vo nai-velju grodju plosxad Europuf, Plosxad Svoboduf vo Harkov, tvoril tkan-domju mal-grod podporitelifs prezidentju kandidatuf Janukovicx. Janukovicxvoi podporitelis protestijut proti bez-spravedlivost Decembrju izvolbaf i proti publikenie rezultifs Decembrju izvolbaf, ktor Verhju Sud Ukrainiaf pozvolil izdat zavtra, 20-ju Januar. "Vigratel" Decembrju izvolbaf, "Sto-Milion-Dolarju-Muzx" Juwxenko, polucxil bolsx cxem sto milion dolaris ot USA-ju tainju sluzxbas i ot zagrancju manipulnikis dla svoi izvolba. Juwxenko polucxil dostacx dengi dla podkupenie ne tolk vse suditelis Verhju Suduf no tozx dostacx dengi dla podkupenie vse suditelis celoju Ukrainiaf. LINK
2005-01-19 Mozxju novju USA-ju ministr zagrancief, gospica Condoleeza Rice (Kondoliza Rais), podcxas vislisxenie pred USA-ju senat oglosil zxe USA podporijt razvitie demokratiaf vo Rosia. Realuo sxto Rice hcel skazat bil zxe USA hcejt montirit marionetju podkupilju rezxim vo Rosia, takak montirili marionetnikis vo neskolk inju krainis, vklucxuo Gruzinia i Ukrainia. USA uzx imajt dva podkupilju montirilju polit-partas vo Rosia ktor predgotovijut perevrot: Jabloko i  SPS. Ostatijt vopros skolk dengis uzx polucxil Boris Nemcov i Grigor Javlinski ot USA-ju tainju sluzxbas dla predgotovenie perevrotuf vo Rosia? LINK
2005-01-19 Novju prezident Palestiniaf, gospic Mahmud Abbas, vstretil vo Gaza so veditelis organizaciaf Hamas. Abbas probijt spokoinit situacia vo Gaza i predvratit napadenies ot Izraelju voisko.
2005-01-19 Tut utro slucxil silaju zemtrasenie silaf 6,8 Rihtersxkalaf pod morie u polostrov Idzu Japonju ostrovuf Honsxu. Autoritet oglosil cunami ostrozxenie.
2005-01-18 Gvornik Vatikanuf osudil vcxeraju kidnapenie vo severju Irak Siurju Katolikju ebiskupuf Casmoussa.
2005-01-18 Novju teror-akt vo Irakju glavn-grod Bagdad smertil prinaimensx tri ludis. Ciel napadenief bil veditel Irakju Islamju dviganief ktor imajt dobrju sxanc vigraf vo blizitsju izvolba.
2005-01-18 Vcxera Rosju sud vo Moskva karal 21-rocxju Cxecxnju zxen, Zara Murtazalieva, dla 9 rocxis zaklucxenief. Soglosuo so prokuratornik Murtazalieva bil trenirilju sam-ubitsju bombnica, ktor rekrutil novju teroristis i planil teror-aktis. Murtazalieva bil zaderzxilju prosxlju rocx nesits plast-vibuhivo.
2005-01-18 Verhju Sud Ukrainiaf velm bistruo otvergil zxalovbas prezidentju kandidatuf gospic Janukovicx proti prosxlju prezidentju izvolba. Usled bistrju otvergenie Janukovicxvoi zxalovbas, ne es mozxju zxe Verhju Sud imal dostacx vrem vazxnuo sledstvit i cxitat Janukovicxvoi zxalovbas. Bistrju otvergenie Janukovicxvoi zxalovbas dokazijt zxe Verhju Sud Ukrainiaf bil tiskitju i podkupilju ot zagrancju tainju sluzxbas abi bistruo otvergil vse Janukovicxvoi zxalovbas ibo USA-ju ministr zagrancief, Collin Powell, dla ucxast hcejt abi Juwxenkovoi vovodenie slucxil skor. "Sto-Milion-Dolarju-Muzx" Juwxenko, polucxil bolsx cxem sto milion dolaris ot USA-ju tainju sluzxbas i ot zagrancju manipulnikis dla svoi izvolba. Juwxenko polucxil dostacx dengi dla podkupenie ne tolk vse suditelis Verhju Suduf no tozx dostacx dengi dla podkupenie vse suditelis celoju Ukrainiaf. LINK
2005-01-18 Tut utro Izaelju voisko i letidlos napadilju i bombili jugju Libanon.
2005-01-18 Ko nasx planetuf Zemla, blizijt velm silaju magnetju buria. Tut magnetju uragan bu dosagit Zemla tut nocx, mezxu 18-ju i 19-ju Januar i es sposobilju ot vcxeraju Sunceju deianie.
2005-01-18 Vo letidloju-zavod vo Francju grod Tulus bil tut den otvoalilju novju gigantju pasazxir-letidlo Airbus A-380. A-380 mozx provozit do 840 pasazxiris. Razvitie i produktenie tut letidlof, takak vse Europju letidlofs es subsidilju ot Europsoiuz. Poskroz mensxju cen produktenief i nad-kvalit Rosju letidlofs, cen Rosju letidlofs es plus visxju usled subsidias Europsoiuzuf dla razvitie i produktenie Airbus letidlofs.
2005-01-17 Nainovju raportis podtverdijut zxe Busxvoi rezxim es predgotovitsju dla napadenie Iranuf i Siuriaf. Pravdapodobju start voinaf proti Iran es osen 2005. Prezident Busx i pod-prezident Cxeni dumajut zxe prosxlju uspehju prezidentju vnov-izvolba podajt onif pravo i pozvolenie USA-ju izvolitelifs napadit, bombit i okupacit Iran i Siuria. Pervju ciel USA-ju rezximuf es nisxtovenie Iranju infrastrukturuf i ekonomiaf. Tapocx Iranju ekonomia i infrastruktur es sviazilju so Rosju infrastruktur, takai napadenie bilbi vredit i slabjuvit tozx Rosju ekonomia i infrastruktur.
2005-01-17 Soglosuo so Indju ministr vnutrief, gospic Sxivragx Patil, Indju sxtatvedenie resxil obsudit mozxost nezavisostuf Gxammu-Kasxmir sxtatuf. Indju sxtat Gxammu-Kasxmir es edinju sxtat Indiaf gde imajut bolsxost musulmnikis.
2005-01-17 Horvatju prezident Stipe Mesicx vigral uzx dvaju prezidentju izvolba i dvaju srok prezidentenief. Nektor polit-sleditelis obvinijut Mesicx zxe pervju prezidentju izvolba vigral podobuo takak Ukrainju Juwxenko ili Gruzinju Saakasxvili, so velju financju podpor ot USA-ju tainju sluzxbas, zagrancju medialis i zagrancju manipulnikis i zxe Mesicx es podkupilju marionentik. LINK
2005-01-17 Sotreskenie dva podzemju poezdifs vo Bangkokju metro poranil prinaimensx 160 ludis, 8 kritikuo.
2005-01-17 Podcxas dva razlicxju napadenies tut den vo Irakju grodis Bakuba i Buhric Irakju povstanikis smertili prinaimensx 14 Irakju voiakis i polcnikis.
2005-01-17 Bolsxost Iraknikis es gnevju usled miakju kara ot USA-ju voisko-sud dla Charles Graner, din iz neskolk USA-ju voiakis otvetju za mucxenie i zloupotrebenie Irakju zaklucxnikifs vo zlo-proslavju Bagdadju Abu-Graib zaklucxilna. Pred voisko-sud voiak Graner svidil zxe polucxil prikazis iz visxju mestos abi mucxil i zloupotrebil zaklucxnikis no nikai visxju cxinovnikis bili sledstvitju. Nektor sleditelis podozrejut zxe prikazis dla zloupotrebenie i mucxenie zaklucxnikifs pridili pramuo iz Belju Dom, ot prezident Busx.
2005-01-17 Administrju komitet OPS (PLO) vizval Palestinju radikalnikis abi pererivili vse napadenies proti Izrael.
2005-01-17 Vo Cxile bili zablokilju vse bank-scxotis cxlenifs Augusto Pinocxetvoi rodzinuf.
2005-01-17 Usled cxastoju teror-aktis i opasju situacia vo Irak, sxtatvedenie Iranuf rekomendil svoi grodnikis stronit navestnie Irakuf.
2005-01-17 Vo zapadju cxast Tihju Okeanuf, vo Mikronezia, tut utro slucxil silaju zemtrasenie 6,6 gradusis Rihtersxkalaf. Usled tut zemtrasenie nikai zxertvas ili cunamis bili raportilju.
2005-01-16 Basknikju povstanikju grup ETA oglosil zxe es gotovju dla dialog so Espanju guverie. ETA-ju oglosenie bil publikilju tut den vo Bask-jazikaju gazet Gara. Batasuna es polit-parta i polit-grup asocilju so ETA.
2005-01-16 Soglosuo so Rumanju lecxaris vo Bukarest, 66-rocxju gospica Adriana Iliescu statil nai-starju mama Vsetuf. Iliescu rodil 1,4 kg tiazxju docx.
2005-01-16 Tut den nacxil hagx, musulmju sviatak i pilgrimie. Bolsx cxem dva megalion musulmju pilgrimnikis priehali vof Mekka usled tut sviatak. Kazxd pilgrimnik dolzx 7 raz kruzxit Kaab, ktor es vo vnutrju dvor glavnju Mekkaju mecxetuf. Mezxu pilgrimnikis es tisicxis Slavianis.
2005-01-16 Vo proslavju mezxunarodju voz-gonenie "Telefonica-Dakar 2005", vo kategoria brem-vozifs uzx sxesju raz vigral Rosju ekipazx voditsju Rosju brem-voz Kamaz-4911. Tut vigra podtverdijt krepkost i nad-kvalit Rosju brem-vozifs Kamaz.
2005-01-16 Polit-sleditelis spekulijut esli nedavnju usilie Rosju vladuf dobrjuvit otnosenies i razresxit grancju sporis so sosedju Azju krainis znacxijt zxe Rosia hcejt tvorit Europ-Azju soiuz ili Europ-Azju obronaju organizacia modelilju posle Europsoiuz i NATO. Tvorenie takai soiuzuf ili organizaciaf bilbi logikju vo tutvremju Vset ugnetilju ot USA-ju agresia. Mozxju kandidatju krainis es: Rosia, Iran, India, Turcia, Japonia, i inju nezavisju sxtatis. Ucxast Ukrainiaf i Gruziaf es sumnju usled nedavnju montirenie marionetju rezximifs i politnikis podporilju i financilju of USA-ju tainju sluzxbas vo tot krainis. LINK
2005-01-16 Soglosuo so oglosenie Afganzemju verhju suduf, 80 Afganzemju zaklucxnikis iz USA-ju voiskoju zaklucxilna vo Guantanamo Zaliv, Kuba, bu prinesilju vof Afganzem i puskilju. Podcxas prosxlu tri rocxis zaklucxnikis iz celoju Vset bili mucxitju i zloupotrebitju vo tot i vo inju USA-ju voisko-zaklucxilnas. USA-ju sxtatvedenie i voisko sistemuo narusxijt i bez-vnimajt mezxunarodju dogvoris i ludju pravos.
2005-01-15 Vcxeraju uspehju pristanie zondaf na naivelju satelit Saturnuf, Titan, radostijt Europju nauknikis. Zond poslal mnoguo fotos i velcenju informacia naf zemla.
2005-01-15 Zaklucxilju oligarhnik i bilju sxef Jukosuf, Mihail Hodorovski, bil obvinilju iz dengi-pracxie. Soglosuo so obvinenie Hodorovski pracxil razlicxju dengi ktor zasluzxil proti-zakonuo.
2005-01-15 Indju neft-firma, ONGC, imajt interes zakupit podelis Juganskneftegazuf.
2005-01-15 Otnosenie mezx Venezuel i Kolombia bistruo gorsxil posle Venezuel obvinil Kolombia zxe Kolobia narusxil Venezuelju suverenost ibo Kolombju tainju sluzxbas zaderzxili veditel Kolombju povstanikifs vo Venezuelju glavn-grod Karakas i otvodili jeg vof Kolombia.
2005-01-15 Generalju sektrerarnik om Sovetgrup Europuf, gospic Terry Davis,  priehal vof Moldavia abi ocenil politju situacia pred parlamentju izvolba ktor bu slucxit 6-ju Marcuf.
2005-01-14 Siurju prezident Basxar al-Asad podcxas razgvor oglosil zxe Siuria imajt interes dobrjuvit otnosenie so Rosia, vklucxuo ekonomju sotrudie.
2005-01-14 Japonju ministr zagrancief, gospic Nobutaka Matinmura, oglosil zxe Rosju prezident Putin bu navestit Japonia pred konc Janauaruf 2005. Ministr tozx skazal zxe pozicias Japoniaf i Rosiaf otnosuo grancju spor blizili.
2005-01-14 USA-ju tank vo Irak sotreskil so polnju autobus smertits prinaimensx 10 pasazxiris.
2005-01-14 28 Irakju politju zaklucxnikis iz zlo-proslavju Abu-Graib zaklucxilna tut utro ubegili podcxas provoz vof Bagdadju sudilna.
2005-01-14 Usled anonimju grozba Britzemju posoldom vo glavn-grod Indoneziaf, Gxakarta, bil tut utro evakuacilju.
2005-01-14 Japonju ministr ekonomiaf i promisluf, gospic Nakagava, vizval Europsoiuz abi ne vnov-nacxil eksportenie oruzxief vof Cxina.
2005-01-14 Rosju ministr obronaf, gospic Sergei Ivanov, skazal zxe es bezspokoinju usled postroenie USA-ju voina-bazis vo krainis vostokju i sredju Europuf, takak vo bilju krainis Sovietsoiuzuf. Sleditelis ostrozxijut zxe Rosju sxtatvedenie dolzxbi ponimat zxe tutvremju "priatelju" pozicia USA-ju sxtatvedenief es tolk perehodju i zxe to es tolk predgotovenie dla novju agresju pozicia i koncuo dla voina i nisxtovenie Rosiaf. USA podkupil i montiril marionetju politnikis vo bolsxost vostokju i sred-Europju krainis abi mozx postroit voina-bazis vo tot krainis i napadit Rosia.
2005-01-14 Vcxera vecxer Palestinju samubitsju voz-bombnik smertil piat Izraelju voiakis vo Gaza.
2005-01-13 Prosxlju mesiac USA-ju torg-deficit rastil do rekordju uroven 60 gigalion dolaris, poskroz nizju dolar. Tut ogromju torgju ne-rovnvazxie ukazijt vazxnju problemis vnutr USA-ju ekonomia. I tut ekonomju problemis pokazijut pocx USA potrebijt, skroz Juwxenko, pokorit i eksploatit Ukrainia i inju bananju republikis.
2005-01-13 Prosxlju rocx, 2004, pod vedenie gospic Janukovicx, realju produkt Ukrainiaf rastil 12 proc. Tut ogromju rastenie realju produktuf Ukrainiaf obiasnijt pocx zagrancju manipulnikis i zagrancju tainju sluzxbas imali i imajut takai velju interes kontrolit i eksploatit Ukrainia, i pocx USA-ju tainju sluzxbas investili bolsx cxem sto milion dolaris (USD) vo izvolba onivoi marionetnikuf, Juwxenko. Pod Juwxenko Ukrainju narod bu utratit vse nezavisost i svobod, i bu statit novju bananju republik. Juwxenko bu otplatit sto-milionis dolaris vzad USA-ju tainju sluzxbas i zagrancju manipulnikis, takak George Soros, skroz vigodju prodazx i razdarenie Ukrainju imanief, vo inju slovis vigodju "privatizenie". LINK
2005-01-13 Soglosuo so nainovju raportis Janukovicxvoi zxalovba proti rezult Decembrju prezidentju izvolba bu predlozxitju Verhju Suduf Ukrainiaf zavtra, piatak.
2005-01-13 Ukrainju parlament pererivil privatizenie do formenie novju vladuf.
2005-01-13 Soglosuo so VOZ (Vsetju Organizacia Zdrovief) cxislo poliomielitju infekcias visxil 30 proc podcxas rocx 2004.
2005-01-13 Mark Thatcher, sin bilju Britzemju perv-ministruf Margaret Thatcher, bil razsudilju vo Jug-Afrikju Republik platit 500 tisicx USD kara za jegoi podpor dla perevrot in Ekvatorju Guinea.
2005-01-13 Prezident Jugju Koreaf, gospic No Mu Hen, pervju raz vo histor pozval Japonju imper-krol Akihito dla navestenie Jugju Koreaf. Korea bil Japonju kolonia mezxu 1910 i 1945.
2005-01-13 Pakizemju voisko nacxil ohronat gaz-pole vo Pakizemju provincia Balocxistan gde vcxera slucxil perestrelba mezx duzinas plemenikis i gvardnikis podcxas ktor bili smertilju prinaimensx 7 ludis.
2005-01-13 Soglosuo so izvolbaju komitet vo Abhazia, vo vcxeraju prezidentju izvolba gospic Sergei Bagapsx polucxil 91,1 proc glosifs, i vigral izvolba. Abhazia es ne-zavisju provincia Gruziaf.
2005-01-13 USA ofisuo koncil iskanie oruzxief masaju nisxtovenief vo Irak. Obvinenie i lga zxe Irak tainuo gotovijt oruzxie masaju nisxtovenief bil izvinenie Busxvoi rezximuf dla napadenie i okupacia Irakuf. No nikai oruzxie masaju nisxtovenief bil naidilju vo Irak. Realju pricxin napadenief Irakuf bil toi prirodju bogatstvo i zapas neftuf.
2005-01-12 Perestrelba mezx duzinas plemenikis i ohronatelis vo gaz-pole vo Pakizemju provincia Balocxistan poranil 4 i smertil prinaimensx 4 ohronatelis.
2005-01-12 Vzriv gazuf vcxera vecxer podcxas obnovenie hoteluf Club Voyage vo Turcju provincia Antalia poranil prinaimensx 28 robnikis hoteluf. Nikai turistis bili poranilju.
2005-01-12 Vzriv vo Cxinaju zavod dla gotovenie piro-tehnicx i ogen-igralkas smertil 25 i poranil 9 ludis. Bolsxost zxertvifs bili mlodju robnicas zavoduf.
2005-01-12 USA tiskijt Ukrainju sxtatvedenie abi slavnili vo-vodenie novju prezidentuf Ukrainiaf (Juwxenko?) ne pozdue cxem 16-ju Januar, ibo tot den es plus vigodju dla ucxast USA-ju ministruf zagrancief, Collin Powell. Ocxviduo USA hcejt slavnit vigra onivoi kandidatuf i marionetnikuf Juwxenko, ibo USA investil vo Juwxenko bolsx cxem sto milion USD. Usled polucxenie velju financju podporuf ot USA-ju tainju sluzxbas, Juwxenko es tozx prozvalju "Sto-Milion-Dolarju-Muzx". Dengi ktor polucxil Juwxenko dostacxijt podkupit ne tolk vse suditelis Verhju Suduf no tozx vse suditelis celoju Ukrainiaf. LINK
2005-01-12 Veditel Kazahzemuf, gospic Nursultan Nazarbaev, tut den prinal navestenie Rosju prezidentuf Vladimir Putin. Veditelis vstretili vo Kazahzemju grod Alma-Ata i besedili o mezxunarodju politju situacia i o sotrudie obdva krainifs.
2005-01-11 Kust-pozxaris vo jugju Australia smertili prinaimensx 10 ludis. Pozxaris razsxirili velm bistruo usled goracxju pogod, do 44 gradusis, i silaju vitr. Usled panik sleditelis ocxekajut esxte bolsx zxertvas.
2005-01-11 Ukrainju prezidentju kandidat gospic Janukovicx oglosil zxe ne bu prinat resxenie Centrju Izvolbaju Komitetuf (CIK) Ukrainiaf ktor oglosil zxe Juwxenko vigral dvaju krug prezidentju izvolbaf. Janukovicx oglosil svoi namerenie predlozxit zxalovba vo Verju Sud Ukrainiaf proti resxenie CIK. Janukovicx opisal svoi zxalovba takak ugvoritsju dokazis obmanuf podcxas dvaju krug izvolbaf prosxlju Decembr.
2005-01-11 Novju direktornik USA-ju tainju sluzxbaf CRA (CIA), gospic Porter Goss, uvolnil Henry Kissinger iz mesto sovetnikuf. Piat inju sovetnikis bili tozx uvolnilju. Soglosuo so Goss, CRA uzx ne potrebijt onivoi sluzxbas.
2005-01-11 Cxecxnju sluzxba bezopasostuf zaderzxil 7 cxlenis bandaf vedilju ot Basaev. Teroristis bili zaderzxilju vo malju malgrod vo Cxecxnju Urun-Martas oblast. Sluzxba naidil tozx sklad vo ktor bili krugla-metis, granat-metis, samostrelis i inju oruzxie.
2005-01-11 Burias, potokju dozxdis i bolot-lavinis smertili uzx 11 ludis vo jugju cxast USA-ju sxtatuf Kalifornia. Vo jug-Kalifornju malgrod La Conchita bolot-lavin smertil 3 i podgrobil 22 obitatelis. Spasitelis iskajut podgrobilju ludis.
2005-01-11 Tut utro Irakju povstanikis vzrivili voz-bomb u polc-dom vo Irakju grod Tikrit. Soglosuo so raportis, vzriv smertil prinaimensx 6 polcnikis.
2005-01-11 Perv-ministr Turciaf gospic Erdogan priehal vo Rosiaf dla ofisju navestenie. Tut utro Erdogan vstretil so Rosju prezident Vladimir Putin. Erdogan i Putin stremlijut visxit torgenie i turizm mezxu obdva krainis. Prezident Putin obgodajt zxe torgenie mezxu obdva krainis skor dosagit 15 gigalion USD za rocx.
2005-01-11 Soglosuo so ne-ofisju raportis, cxtir Britnikis esxte zaklucxilju vo USA-ju voina-baz Guantanamo bu skor puskilju, i pozvolitju vernut vof Britzem. Mnogju zaklucxnikis vo Guantanamo, Irak, Afganzem i vo inju USA-ju voiskoju zaklucxilnas bili mucxilju i zlo-upotrebilju.
2005-01-11 Izvolbaju komitet Ukrainiaf, vcxera vecxer ofisuo deklaril Juwxenko vigratel Ukrainju Decembrju prezidentju izvolbaf. Yanukovicx vigral pervju prezidentju izvolba vo Novembr, no podcxas posledju mesiac Juwxenko nabil podpor nektor izvolitelifs usled jegoi organizilju politju terorizm i sabotazx. Juwxenko polucxil bolsx cxem sto milion dolaris ot USA-ju tainju sluzxbas it ot zagrancju manipulnikis dla jegoi politju kampan i organizilju politju terorizm. LINK
2005-01-10 Takak ocxekalju, gospic Ahmoud Abbas vigral vcxeraju palestinju prezidentju izvolba. Obdva USA-ju i Izraelju prezidentis, Busx i Sxaron, vitajut Abbasvoi vigra. Pocx?
2005-01-10 Ukrainju prezident Leonid Kucxma prikazil Ukrainju otdelis vo Irak predgotovit dla iztiaganie. Kucxma resxil bistrit iztiaganie Ukrainju voiakifs iz Irak din den posle 9 Ukrainju voiakis bili smertilju vo bomb-sklad. Ukrainia imajt 1650 voiakis vo Irak, to es cxtirju naivelju kontingent voiakifs okupacju koaliciaf. Ukrainju ministr obronaf, gospic Oleksandr Kuzmuk, oglosil zxe Ukrainia utratil voiakis usled gorsxenie situaciaf vo Irak. Suma smertilju Ukrainju voiakifs vo irak es 16.
2005-01-10 Michael Moorevoi dokumentju film "Fahrenheit 9/11" udivitsuo vigral People's Choice (Ludju Izber) vigra. Tut film velm kritikijt prezident Busx i jegoi politia.
2005-01-10 Novju zemtrasenie silaf 6,2 gradusis Rihtersxkalaf trasil tut utro zapadju breg Sumatraf. Epicentr tut zemtrasenief bil praktikuo vo odnakju mesto gde bil epicentr nedavnoju zemtrasenief  9,0 gradusis Rihtersxkalaf.
2005-01-10 Usled napadenies i sabotazx ot Irakju povstanikis, vse produktenie i eksport neftuf iz severju Irak bil pererivilju.
2005-01-10 Vo Japonia potopil patrulju vrotlet grancju sluzxbaf. Vrotlet dol-padal vof morie u ostrov Sado. Vse sxes cxlenis ekipazxuf bili spasilju.
2005-01-10 Avaria autobusuf vo Indju sxtat Karnataka smertil prinaimensx 50 ludis. Usled pervju raportis polnju autobus dol-padal vof kanal.
2005-01-10 Kirgizju ministr zagrancief, gospic Askar Aitmatov, oglosil zxe podcxas Kirgizju izvolba vo 2005 es nikai mesto dla "velurju revolucias". Pravdapodobuo ministr Aitmatov i Kirgizju sxtatvedenie es naivju esli dumajut zxe zagrancju tainju sluzxbas i politju teroristis takak Roza Otunbaeva, ne bu probit ucxinit perevrot vo Kirgizia. Ministr esxte ne ponimajt sxto sto-milionis dolaris i politju terorizm mozx ucxinit vo Kirgizia.
2005-01-10 Na Indonezju ostrov Sumatra, blizuo grod Banda-Acxe, doltreskil USA-ju vrotlet tipuf "SeeHawk". Ekipazx i pasazxiris bili tolk poranilju.
2005-01-10 Vo jugju cxast Bagdaduf tut utro bil smertilju pod-nacxalnik Bagdadju polciaf, gospic Amer Naief i jegoi sin. Zxertvas bili zustrelilju ot krugla-metis u vhod onivoi domof.  Vo inju cxast Bagdaduf sam-ubitsju voz-bombnik smertil 3 ludis i poranil duzinas. Vo Irakju grod Samara, severuo ot Bagdad, neznalju teroristis zustrelili cxinovnik polciaf i neskolk jegoi gvardnikis.
2005-01-09 USA-ju tainju sluzxbas i mezxunarodju manipulnikis predgotovijut novju perevrot vo Kirgizia. Podkupilju i ot USA trenirilju marionetnica, Roza Otunbaeva, ktor soglosuo so Kirgizju zakonis bil otskazalju kandidatju registrenie vo Kirgizia, bil podporilju ot neskolk duzinas dobruo organizilju i dobruo platilju profesju protestnikis ktor nacxili taborit pred Kirgizju parlament-dom, i ktor nesili zxoltju odev. Novju obman i novju plan mezxunarodju manipulnikifs i tainju sluzxbafs ktor predgotovili serial revolucias: zxoltju, oranzxju, pesnaju, rozaju, velurju, miakju... itp. Skolk milion dolaris polucxil Roza Otunbaeva za predanie Kirgiziaf? Pravdapodobuo Otunbaeva bil izberilju, podkupilju i trenirilju podcxas ona bil Kirgizju posolnica vo Britzem.  LINK
2005-01-09 Vcxeraju dol-treskenie brem-letidlof AN-12 vo Uganda bil pricxinilju usled motor-avaria vo visxost tolk 150 - 200 m, i usled tuman. Pilot ne imal dostacx vrem kompensit motor-avaria i rovnjuvit letidlo.
2005-01-09 Usled vazxnju nespokoinost vo severuo Pakizemju grod Gilgit, autoritet oglosil voina-status. Bunt bil zapalilju usled napadenie musulmju politnikuf, gospid Aga Ziauddin. Ziauddin bil hospitalizilju no bunt smertil 14 i poranil duzinas ludis.
2005-01-09 Nedavnuo, prezident Europju parlamentuf, gospic Joseph Borrell, kritikil Polakju sxtatvedenie i Polakju prezident Kvasxnievski za jegoi vmesxanie vo vnutrju politia Ukrainiaf, i za podporenie USA-ju poziciaf vzamen podporenie poziciaf Europsoiuzuf. Vo intervu publikilju vo Gazeta Wyborcza gospic Borrell skazal zxe Polakia pozvolil but vlivilju ot USA-ju politia. Nektor sleditelis podozrejut zxe takak Juwxenko, Saakasxvili, Basescu, tozx Kvasxnievski polucxil bolsx cxem sto-milion dolaris dla svoi izvolbaju kampan i dla seba ot USA-ju tainju sluzxbas i ot mezxunarodju manipulnikis. I tper Kvasxnievski delajt vse sxto prikazijut jegoi sxefis. LINK
2005-01-09 Uraganju vitr i buria pricxinili vazxnju problemis vo severju Europ. Prinaimensx trinades ludis bili smertilju vo Sodinju Krolzem, Sxvedia i Danzem. Vo Sxvedia dva-sto-tisicx domis utratili elektrik.
2005-01-09 Neobicxju buria i sneg-buria vo jugju Kalifornia pricxinil ulca-provozju problemis, i potopis.
2005-01-09 Vzriv bombuf vo Irak smertil 7 Ukrainju i 1 Kazahzemju voiakis.
2005-01-09 Vcxera, podcxas telefonju gvor, prezidenis Rosiaf i Polakiaf, Putin i Kvasxnievski, besedili o planitju slavnenie osvobodenief koncentrju taboruf Osviencxim. 60-ju kazxd-rocxie osvobodenief Osviencximuf ot Sovietju voisko bu vnimatju tut rocx vo grod Osviencxim, Polakia, podcxas ucxast mnoguo proslavnikis i mezxunarodju politnikis.
2005-01-09 Turcju perv-ministr gospic Erdogan virazxil optimizm o rastenie torgenief mezxu Turcia i Rosia. Erdogan ocxekajt zxe tut torgenie bu rastit do 25 gigalion USD vo rocx 2007. Mozxuo vstup vof Sodrugie Nezavisju Sxtatifs bilbi plus dobrju dla Turcia cxem vstup vof Europsoiuz.
2005-01-09 Tut den slucxijt vo Palestinia prezidentju izvolba. Sleditelis ocxekajut zxe Ahmoud Abbas bu vigrat, i zxe gospic Mustafa Barghouti bu dvaju. Palestinju organizacia Hamas vizval izvolitelis abi boikotili izvolba.
2005-01-08 Tut vecxer USA-ju voina-letidlo osxibuo bombil falsxju dom vo Irak. Pervju raportis gvorijut o prinaimensx 10 smertilju civilnikis.
2005-01-08 Tut den dol-treskil vo Uganda, 30 km ot glavn-grod Kampala, brem-letidlo tipuf AN-12, smertits vse 6 cxlenis ekipazxuf.
2005-01-08 Avaria USA-ju jadroju podlodkaf, USS San Francisco, ktor na-mielinal vo Tihju Okean priblizuo 560 km juguo ot ostrov Guam, poranil 23 i smertil prinaimensx 1 USA-ju korabnik.
2005-01-08 Severju Korea vimagajt ot Japonia izvinenie i kompensenie za 35 rocxis okupaciaf, mezxu 1910 i 1945. Podcxas okupacia Japonju voisko prinudil Koreanikis trudit dla Japonju voisko i zloupotrebil Koreaju zxenis takak seks-bezvolnnicas dla Japonju voiakis.
2005-01-08 Cxetvert Tagxikzemju populaciaf, ili 1,5 megalion ludis, polucxijt eda-podport ot Sodinju Narodifs. Prosxlju rocx Sodinju Narodis podporili Tagxikzem so priblizuo 60 megalion dolaris.
2005-01-07 Priblizuo piat tisicx ludis protestili vo Argentinju glavn-grom Buenos-Aires proti ludis otvetju za pozxar vo diskotek ktor prosxlju tizxden smertil 188 ludis. Protestnikis vimagali spravedlivost i karanie otvetnikifs.
2005-01-07 Sotreskenie pasazxir-poezduf so tovar-poezd vo severju Italia smertil prinaimensx 14 ludis. Podcxas avaria vidimost bil mensxilju do 50 m usled tuman.
2005-01-07 Vo USA-ju sxtat Jugju Karolina sotreskili 2 tovar-poezdis, smertits 8 ludis. Usled avaria ubegil tozx hlorju gaz prinudits evakuacia 5 i pol tisicx ludis.
2005-01-07 USA-ju agrohemju firma Monsanto bil karalju 1,5 megalion dolaris usled podkupenie Indonezju cxinovnikuf. No nikto ne karal USA-ju tainju sluzxbas usled podkupenie Juwxenkof abi prodal Ukrainia. Juwxenko polucxil bolsx cxem sto megalion dolaris dla svoi izvolbaju kampan ot USA-ju tainju sluzxbas i ot mezxunarodju manipulnikis takak George Soros. LINK
2005-01-07 Tut den es posledju den Palestinju prezidentju kampanuf. Prezidentju izvolba bu slucxit tut posubotak. Sleditelis ocxekajut zxe gospic Mahmud Abas bu vigratel izvolbaf.
2005-01-07 Vcxeraju vzriv udorogju bombuf vo sever-zapadju Bagdad perevrotil 25-tonaju Bradley voina-voz i startil pozxar. Vse 7 USA-ju voiakis vnutr voinavozuf bili smertilju i zupalilju.
2005-01-07 Tut den slavnijt Pravoslavju religia Kristrodenie. Na primer prosxlju pol-nocx patriarh Rosiaf, Aleksij II, slavnil vo Moskva pol-nocxju bozx-sluzxba Kristrodenief.
2005-01-07 Oranizacia Neft-Eksportitsju Zemifs, ONEZ, planijt vstretit 30-ju Januaruf vo Viedna abi perezgledil svoi cenju politia. Posle dolgju nizenie cenifs, vcxera cen neftuf vnov visxil do 45,56 USD usled spekulacia.
2005-01-06 Tut den Cxinaju populacia dosagil uroven 1 gigalion tri-sto milion. Podcxas Cxinaju populacia rastijt, populacia Rosiaf nizijt. Sovremuo Rosia imajt priblizuo tolk 145 milion ludis. Rosia terpijt usled nedostacx podpor ot Pravoslavju religia dla rodzinis i dla bremenju zxenis, i usled kradenie mlodju Rosju ludifs ot USA i ot Europsoiuz.
2005-01-06 Jug-Afrikju politnik Nelson Mandela oglosil zxe jegoi edinju zxiznitsju 54-rocxju sin, Makgatho Mandela, umiral usled imun-bolez. Mandelavoi mlodjusx sin, Thembekile, umiral usled voz-avaria podcxas Mandelavoi zaklucxenie. Epidemia imun-bolezuf es velm vazxnju vo celoju Afrik i bistruo sxirijt vo Slaviansk krainis.
2005-01-06 Dva politju teroristis i podkupilju agentis platilju ot zagrancju tainju sluzxbas i ot zagrancju manipulnikis slavnijut Pravoslavju Kristrodenie spol vo zapad-Ukrainju goras. Kto es tut dva marionetnikis? Juwxenko i Saakasxvili. Pocx slavnijut spol? Tapocx obdva imajut odnakju sxef i obdva ucxinili sxtatju perevrot vo svoi krainis, Gruzia i Ukrainia, soglosuo so odnakju plan i odnakju scenapis pisalju ot onivoi odnakju sxefis. Gde planijut onivoi sxefis ucxinit novju perevrot i montirit marionetju vlad? Belarus? Kirgizia? Ili?
2005-01-06 Ukrainju prezident Kucxma tut utro razpuskil Ukrainju kabinet ministrifs.
2005-01-06 Vcxera USA-ju gvornikis oglosili zxe USA razpuskijt cxtir-krainju koalicia dla pomoc zxertvafs cunamif, i zxe USA bu soglosit abi Sodinju Narodis pereberili vedenie tut proektuf.
2005-01-06 Vo Indonezju glavn-grod Gxakarta otkril siezd o likvidenie posledokifs jug-Azju cunamifs.
2005-01-05 Sxveicarju gazet NZZ tut den publikil stata vo ktor takzvanju "neutralju" Sxveicaria jasnuo vmesxajt vo vnutrju politia Balarusiaf, i podporijt politju teroristis, takak Ukrainju Juwxenko, i jegoi podobnikis vo Belarusia. Belarusia dolzx pomnit zxe nai-velju fasxistis iz Hitlervoi Germania, ktor smertili milionis Belarusnikis, posle voina ukrili vo Sxveicaria gde do tper tainuo kontrolijut Sxveicarju politia i predgotovijut novju voina proti Slavianstvo.
2005-01-05 Kirgizju parlament kritikil USA-ju posolnik vo Kirgizia za vmesxanie vo vnutrju politia Kirgiziaf. Soglosuo so Kirgizju parlamentnikis, USA-ju posolnik i USA-ju tainju sluzxbas planijut perevrot vo Kirgizia takak planili perevrotis vo Gruzia i Ukrainia, i planijut zamenit zakonju sxtatvedenie Kirgiziaf za podkupilju USA-ju marionetnikis i politju teroristis.
2005-01-05 Ukrainju prezident, gospic Leonid Kucxma, tut den prinal otstupenie perv-ministruf, gospic Janukovicx. Kucxma naznacxil tutvremju pod-premier, gospic Nikolai Azarov, deiatsju perv-ministr. Nikolai Azarov bu ostatit perv-ministr do dolstupenie Kucxmaf, i do naznacxenie novju perv-ministruf ot sledju prezident Ukrainiaf.
2005-01-05 Konstitucju Sud Rosiaf razsudil zxe vo Rosia ne-mozxuo tvorit polit-partas osnovilju na religia ili ras. Sleditelis vo Slovakia i vo nektor inju krainis poklonijut tut zakon. Na primer vo Slovakia egzistijt Madarju nacionalistju rasistju polit-parta MKS, ktor es podporitju i financitju ot zagrancju proti-Slaviansk manipulnikis i ktor kontrolijt vnutrju politia Slovakiaf, poskroz fakt zxe Madaris es etnikju mensxost ktor tvorijt mensx cxem 10 proc populaciaf.
2005-01-05 Beztrudost vo Germania dosagil 10,8 proc, to es cxtir milion i 460 tisicx Germanis es beztrudju.
2005-01-05 Vo Rosia nacxil stroenie cxtir-tisicx km dolgju neft-trubvoduf ot Sibirju grod Taisxet do Tih-Okeanju port Nahodka.
2005-01-05 Soglosuo so nainovju statist puskilju ot Pentagon, vo Irak bili poranilju uzx bolsx cxem 10 tisicx voiakis i bolsx cxem 1300 USA-ju voiakis bili uzx smertilju. Bolsx cxem piat tisicx poranilju voiakis uzx ne mozxili vernut vo sluzxbaf.
2005-01-04 Irakju povstanikis smertili guvernik Bagdaduf, gospic Ali al-Haidri i jegoi dva gvardnikis. Guvernik i jegoi ohronatelis bili zustrelilju ot kruglametis.
2005-01-03 Tut utro vzrivil voz-bomb vo Bagdad pred ofis polit-partaf Irakju perehodju prezidentuf Alaui. Nai-novju raportis gvorijut o 7 smertilju polcnikis i priblizuo 25 poranilju. Ziavuo teroristis probili smertit Alaui.
2005-01-03 Vcxeraju prezidentju izvolba vo Horvatia prinesil nikai jasnju vigratel. Tut-vremju prezident Stipe Mesicx polucxil 49,03 proc glosifs, obdva sledju kandidatis, Jadranka Kosor i Boris Miksicx polucxili priblizuo 20 % glosifs. Vo pervju krug izvolbaf ucxastili trinades kandidatis. Dvaju krug izvolbaf bu slucxit 16-ju Januar, mezxu Stipe Mesicx i Jadranka Kosor.
2005-01-02 Cunami-katastrof mozxbi nai-vazxnju prirodju katastrof vo Sxvedju historia. Podcxas cunami-katastrof bolsx cxem 20 tisicx Sxvedju turistis bili vo Taizem, i esxte tri tisicx Sxvednikis es nenaidilju. Sxvedia vnimal Novju Rocx so flagis doltiagalju do pol stolpuf.
2005-01-02 Tut den ziavili pervju priznakis nacxitsju holeraju epidemiaf vo Srilankaju oblastis nisxtovilju ot cunamis. Holeraju i inju epidemias mozxbi smertit destisicxis prezxitelis cunamifs.
2005-01-02 Ot pervju Januar tut rocxuf Slovenia pereberit predsidenie Organizaciaf dla Bezopasost i So-robenie vo Europ ot Bulgaria. Podcxas posledju vrem tut organizacia statil plus i plus politju, rasistju, proti-slaviansk i kontrolitju ot proti-slaviansk tainju sluzxbas i manipulnikis.
2005-01-02 Nainovju otgodas gvorijut zxe Ind-Okeanju cunami smertil priblizuo 8 tisicx turistifs. Do tper bili rapoznalju mensx cxem tri-sto zagrancju miortvnikis. Razpoznanie es plus slozxju usled bistrju razpadanie miortvnikifs vo tropikju klimat. Pocxti edinju mozxost razpoznanief ostatit genetju identifikacia.
2005-01-02 Soglosuo so cxinovnik Sodinju Narodifs ostrozx-sistem dla cunamis krug Indju Okean dolzxbi gotovju tut rocx.
2005-01-02 Kolombju Marksistju povstanikis smertili 16 zemdelatelis vo mal-grod Puerto San Salvador, priblizuo 230 km sever-vostokuo ot Kolombju glavn-grod Bogota. Nektor sleditelis podozrejut tut brutalju zlocxin bil pomst Marksistju povstanikifs za vidanie povstanikju vediteluf, Ricardo Palmera, vof USA.
2005-01-02 Sam-ubitsju voz-bombnik sotreskil svoi voz so autobus nesitsju Irakju voiakis. Bombenie smertil 18 Irakju voiakis, to es cxlenis Irakju narodju gvardiaf, i din civilnik.
2005-01-02 Nai-sxtedrju daritel pomocuf dla zxertvas Ind-Okeanju tsunamifs es Japonia ktor obecxal uzx 500 milion USD.
2005-01-02 Turkmenzem pererivil export prirodju gazuf vof Ukrainia i Rosia usled nesoglosie o visxenie cenuf iz 44 do 60 USD za tisicx kubmetris.
2005-01-01 Tut utro nacxil vo Argentinia zxalenie za 175 zxertvas pred-vcxeraju pozxaruf vo Buenos-Airesju diskotek. Sxef diskotekuf bil zaderzxilju usled narusxenie proti-pozxarju reguleniefs.
2005-01-01 Vcxera vecxer i tut utro razlicxju proslavnikis zxelali vse krainis i ludis scxastie vo novju rocx. Na primer: Rimju papezx John Paul II, patriarh Rosiaf Aleksi II, Rosju prezident Putin, i inju prezidentis i proslavnikis.
2005-01-01 Perv-ministr Ukrainiaf, gospic Janukovicx, vcxera formaluo otstupil iz mesto perv-ministruf, obecxats prodolgit borba za mesto prezidentuf. Janukovicx vigral dvaju krug prezidentju izvolbaf vo Novembr.
2005-01-01 Posle pol-nocx, krain posle krain nacxili slavnit priehanie Novju Rocxuf. Podcxas tut-rocxju slavnenie mnogju ludis pomnijut bolsx cxem 150 tisicx zxertvas Ind-Okeanju zemtrasenief i cunamifs.

START

Kirilik

START

 
Linkijte so nams!