ZVESTIS ot 2006-01-01 do 2006-12-31

2006-12-31 Nemcia (Germania) visxijt podpor dla nov-rodilju detes om uroven 25-tisicx Euro ili 33-tisicx USD kazxd rocx. Takak Slaviansk krainis i Germania perezxivajt demografju problemis. Naivelju demografju katastrof perezxivajt Rosia ktor utratijt 1,5 milion obitatelis kazxd rocx. Esli mi ne bu visxit nasx rodimost mi mozx ocxekat vtorganie obitatelifs ne tolk iz Nemcia no tozx iz Cxina, India i krainis Triju Vsetuf.

2006-12-31 Posle zavtraju vstup Bulgariaf vof Europsoiuz ofisju cxislo Slavianifs vnutr Europsoiuzuf bu perevisxijt 70 milion. No neofisju cxislo Slavianifs domovitsju v Europsoiuz es okol 80 milion. Li mi bu sodinit ili mi dopuskime abi nasx jazikas i kulturis bili razgnetilju ot angloio, germanio ili ot inju ne-Slaviansk jazikas i kulturis?

2006-12-31 Bilju Irakju diktaturnik Sadam Husein bil podgrobilju v jegoi domo-grod Augxa, ktor es severuo ot Bagdad. Nektor kritiknikis jegoi smertenief voprosijut pocx Sadam bil smertilju za jegoi zlocxinis proti cxlovekstvo i pocx ne Gxorgx Busx. Usled Busxvoi voina v Irak bili smertilju uzx bolsx cxem 150-tisicx civilnikis, to es plus cxem umirali usled Sadamvoi diktatur.

2006-12-30 Tut den tri-milion Hagx-pilgrimnikis vo Saudia nacxili obraduo kamenit cxort.

2006-12-30 Nigerju statist ofis oglosil zxe Nigerju populacia ot rocx 1991 visxil om 63 proc i dosagil 140 milion obitatelis. Nigeria es nai-ludju krain Afrikuf.

2006-12-30 Soglosuo s Britzemju naukju gazet Independent naivelju naukju uziavenie tut rocxuf bil resxenie Puankarevoi hipotezuf ot Rosju nauknik Grigori Perelman.

2006-12-30 Takak sleditelis ocxekali tut utro Irakju guverie oglosil zxe bilju diktaturnik Sadam Husein bil tut utro om sxes cxasis smertilju posred sxea-visenie v zaklucxilna severuo ot Bagdad. Sleditelis ocxekajut nasilju otvet ot Irakju povstanikis. Dla bolsxost Irakju Sunitnikis Sadam Husein es gero i mucxnik. Pravdapodobuo jegoi unizitsju smert bu glubinit propast mezx Irakju Sunitnikis i Sxiitnikis i visxit nasilie. Tut utro uzx vzrivil voz-bomb v Irakju Sxiitnikju sviatju grod Kufa. Prinaimensx 30 cxlovekis bili smertilju i okol 45 poranilju.

2006-12-30 Indonezju perevoz-korab nesitsju okol 850 pasazxiris mexz ostrovis Java i Borneo potopil usled buria. Sleditelis ocxekajut prinaimensx piatsto zxertvas. Potokju dozxd i 5 m visxju volnas zatrudijut spasenie. Indonezia socxastijt iz siemnades-tisicx ostrovis.

2006-12-30 Soglosuo s dover-dostoinju raportis tut nocx USA-ju okupacju voisko v Irak perepodal Sadam Husein Irakju autoritetuf ktor jeg smertil ili skor bu smertit posred sxea-visenie.

2006-12-29 Dva cxlenis ekipazxuf USA-ju voinaju jadro-podlodkaf umirali usled avaria v Britzemju port Plymouth Sound.

2006-12-28 Sadamvoi advokat vizval mezxunarodju komun abi stopili jegoi smertenie ibo Sadam Husein es voinaju zaklucxnik.

2006-12-28 Okol tri-milion musulmnikis nacxili masaju kazxd-rocxju Hagx-pilgrimie v musulmnikju sviatju groduf Mekka.

2006-12-28 Somalju islamistis ktor okupacili Mogadisxu otidili usled blizitsju guverju voisko podporitju ot Etiopju voiakis. Posle otidenie islamistifs iz Mogadisxu v grod nacxil haos i grabezx. Ziavuo Somalju perehodju guverie i Etiopju voisko es podporitju ot USA i islamistis es podporitju ot razlicxju musulmnikju organizacias.

2006-12-27 Tut den Egipt oglosil smert 26-rocxju muzxuf usled ptakju grip H5N1. Tut muzx es 10-ju zxertva ptakju gripuf v Egipt. Nauknikis skor ocxekajut ogromju pandemia gripuf ktor mozx smertit ot 60 do 80 milion cxlovekis v celoju vset.

2006-12-27 Soglosuo so dover-dostoinju raportis bilju sxef Rosju neft-firmaf Jukos, Leonid Nevzlin, es podozretju za smertenie bilju Rosju sxpionuf Aleksandr Litvinenko ktor domovil v Britzem. Tut smertenie mozx but socxast tainju voinaf proti Slavianstvo. Litvinenko bil smertilju posred radioaktivju polonium-210. Nevzlin domovijt v Izrael i Izraelju tainju sluzxba Mosad rutinuo upotrebijt otravanie dla smertenie neudobju osobis, politnikis ili torgnikis v celoju Vset i es podozretju za mnogju nedavnju ubities v Rosia. Radioaktivju materia es socxast Mosadvoi tainju oruzxief.

2006-12-27 Afrikju Soiuz podporitju ot Arabju Liga vizval Etiopia abi iztiagal svoi voisko iz Somalia. Vcxera Etiopju voisko zanal klucxju Somalju grodis Gxovhar i Balad ktor es tolk 30 km severuo ot Somalju glavn-grod Mogadisxu.

2006-12-27 Posle Irakju sud osudil bilju diktatornik Sadam Husein om smert, Husein oglosil zxe on es mucxnik i jegoi smert bu zxertva dla Irak. Nektor sleditelis ocxekajut zxe smertenie Sadamuf bu delat iz diktaturnik gero.

2006-12-27 Tut den umiral bilju USA-ju prezident, 93-rocxju Gxerald Ford.

2006-12-26 Vzriv neft-trubvoduf i pozxar v Nigerju vel-grod Lagos smertil bolsx cxem 250 cxlovekis. Tocxnju cxislo zxertvas esxte ne bil oglosilju. Trubvod bil sxterbilju ot kradnikis neftuf. Podcxas prosxlju des-rocxie okol dva-tisicx Nigernikis bili smertilju usled podobju avarias.

2006-12-26 Tut-utroju serial tri voz-bombifs v Bagdad smertil okol 25 i poranil bolsx cxem sto cxlovekis. Usled inju nasilie visxju ofisnik Irakju ministrie vnutrief bil otvodilju i torg-ofisnik bil zustrelilju.

2006-12-26 V Turkmenia nacxil izber novju vediteluf Turkmenju naroduf. Novju veditel bu izberitju ot 2507-cxlenju Narodju Sovetgrup (parlament).

2006-12-26 Dnes neskolk Azju i Afrikju krainis pomnijut 230 tisicx zxertvas cunamif ktor slucxil tut den v rocx 2004. Cunami bil spuskilju ot mocju pod-morju zemtrasenie u severju breg ostovuf Sumatra.

2006-12-25 Etiopju perv-ministr, Menes Zenavi, dopuskil podcxas recx peredavalju v televidenie zxe Etiopia poslajt voisko v Somaliaf.

2006-12-25 Soglosuo s Irakju ministr vnutrief, gospic Javad Bolani, ot USA-ju napadenie Irakuf bili smertilju uzx dvanades tisicx polcnikis. Vcxera seba-bombnik smertil siem i poranil 20 polcnikis podcxas utroju marsx u polcju baz v severju Bagdad.

2006-12-24 Rosju brem-raket tipuf Soiuz-2 gor-nesil v krug-zemlaju orbituf pervju telekomunikacju sputnek tipuf Meridian.

2006-12-23 Glavn-ebiskup iz Kanterburi, glovnik Anglikanju cerkovuf, oglosil zxe Britzemju zagrancju politia ucxinijt zxizn vse Kristnikifs v Sredju Vostok velm problemju i opasju.

2006-12-23 Naukniki podtverdili zxe denju upotrebenie okol 25 ml oliva-sadlof virazxuo nizijt tvorenie rak-bolezuf.

2006-12-23 Posle trinades-denju mision, prosxlju nocx USA-ju kozmos-sxatl Discovery uspehuo pristanil na Kennedyvoi kozmosdrom vo Florida. Prosxlju mision bu slucxit v Marc 2007 posred sxatl Atlantis.

2006-12-22 Letidlo Rosju prezidentuf Vladimir Putin pristanil v Kiev. Putin priehal v Ukrainiaf dla ofisju navestenie i dla vstretie s Ukrainju perv-ministr Janukovicx takak s inju cxinovnikis.

2006-12-22 Vcxera vecxer Britzemju polcia propuskil nedavnuo zaderzxilju Tom Stephens i zaderzxil inju muzx, 48-rocxju Stephen Wright (stivn rait), za nedavnju ubitie piat zxenis, perevazxuo kurvas, v oblast Suffolk u grod Ipsvicx.

2006-12-21 Prosxlju nocx usled serce-napad umiral prezident Turkmeniaf, 66-rocxju gospic Samarpurat Niazov. Gospic Niazov bil Turkmenju prezident ot rocx 1991. Niazov bil tozx znalju takak "Turkmenbasxi", sxto znacxijt otec ili veditel vse Turkmenis. Niazov es cxasto pogleditju takak diktaturnik ktor tvoril osob-kult okol seba i okol svoi rodzin. Sleditelis ocxekajut zxe podcxas vakuum tvorilju usled jegoi smert USA-ju i inju zagrancju tainju sluzxbas bu probit montirit v Turkmenia svoi marionetnikis abi mozxili postroit v Turkmenia proti-Rosju voina-bazis i kradit Turkmenju gaz.

2006-12-21 Gxorgx Busx oglosil zxe USA dolzx but predgotovitju dla dolgju borba proti radikalnikis i ekstremnikis i hotijt velicxijt USA-ju voisko, glavnuo cxislo USA-ju primor-voiakifs. Busx ne specifikacil gde bu borba no nektor sleditelis boiajut zxe predgotovijt i planijt novju voina, mozxuo proti Iran, ili zxe Busx planijt poslat USA-ju voiakis v krainis bilju Soviet-soiuzuf. Odnak-vremuo tut proglosenie ukazijt zxe Busx planijt ostatit v Irak esxte neskolk rocxis abi mozxil kradit esxte plus Irakju neftuf.

2006-12-20 Britzemju perv-ministr Tony Blair oglosil zxe vo dnesju Vset slucxijt borba mezxu usmirnikis i ekstremnikis no ne skazal kto es kto. Soglosuo so publik-omnenie Blair i Busx bili naivelju teroristis i ekstremnikis posledju des-rocxief.

2006-12-20 Usled buria v Ohocju Morie perekidal Kambogxju rib-lodka. Vse devnades mornikis bili spasilju ot Rosju korab Kapitan Karmatov.

2006-12-20 Vcxera Libvju sud vnov osudil piat Bulgarju opekatelis i din Libanonju lecxar dla smert usled obvinenies zxe nameruo infikcili cxtir-sto Libvju detes s imun-bolez - poskroz dokazis zxe detes bili inficilju pred onivoi priehanie vof Libvia. Ot pervju Januar 2007 Bulgaria bu statit socxast Europsoiuzuf. Li Europsoiuz bu pomocit?

2006-12-20 V Nov-Jork nacxil postroenie om 541 m visxju Vezxa Svoboduf ktor bu zamenit nisxtovilju Vsetju Torgju Centr.

2006-12-20 Vietnamju autoritet podtverdil smert okol sxes-tisicx domacxju ptakifs usled ptakju grip H5N1.

2006-12-19 Siurju prezident, gospic Basxar Asad, podcxas dnesju navestenie Rosiaf proglosil zxe bi privital uxcastie Rosiaf v Blizvostokju mirju proces.

2006-12-19 Eurposoiuz i Rosia dosagili kompromisju dogvor o torg s miaso. Ot pervju Januar 2007 na normalju uroven. Posle vstup Bulgariaf i Romaniaf vof Europsoiuz bu resxit problem miasof iz tot krainis.

2006-12-19 Palestinju perv-ministr Ismail Hanija dnes obvinil USA za probka perevrotuf usled podpor dla Mahmud Abasvoi proti-zakonju predvremju parlamentju izvolba.

2006-12-18 Saakasxvilivoi Tbilisiju rezxim predlozxil Abhazia i Jugju Osetia sxirju autonomia vnutr Gruzinia. No Gruzinia hotijt vmesxat v tut process tozx USA i Europsoiuz. Ne zabujme zxe USA-ju rezxim i tainju sluzxbas organizili i financili Saakasxvilivoi perevrot i podobuo takak Ukrainia hotijut vtiagat Gruzinia vof NATO i razmestit svoi jadroju oruzxie v tot krainis.

2006-12-18 Britzemju polcia zaderzxil 37-rocxju muzx, gospic Tom Stephens, podozretju za nedavnju ubitie piat zxenis, perevazxuo kurvas, v oblast Suffolk.

2006-12-18 Rosju prezident Putin prikazil Rosju nauknikis predgotovit plan razvitief kozmosnautiaf dla 30 - 40 rocxis. Socxast tut planuf es planis razvitief om kozmosdrom Plesetsk i om kozmosgrod Mirnij.

2006-12-18 USA i Britzem planijut sxatju pervrot v Palestinia posred svoi marionetnik Mahmud Abbas. Mahmud Abbas planijt novju parlamentju izvolba abi podporil jegoi dviganie Fatah ktor proigral prosxlju izvolba no ktor podcxas posledju mesiacis nabil podpor Palestinju obitatelifs. Posledju izvolba vigral Palestinju dviganie Hamas ktor tvoril tut-vremju guverie. Veditelis Hamasuf oglosili zxe bu boikotit pred-vremju izvolba.

2006-12-17 Vo vcxeraju referendum na Ukrainju pol-ostrov Krim o vstup Ukrainiaf v NATO-f 98,7 proc obitatelifs glosili proti. No zaivuo Juwxenko planijt nasiluo vtiagat Ukrainia v NATO-f, proti vola Ukrainju naroduf, abi otplatil Busx dlug 150 milion USD (dolaris) ktor polucxil dla svoi oranzxju perevrot.

2006-12-17 Krainis Europsoiuzuf predgotovijut dla mozxost Musulmnikju teroristju napadenief podcxas blizitsju Kristnikju sviatakis.

2006-12-16 V Ukrainju grod Simferpol tut den tisicxis cxlovekis ucxastili protestuf proti vstup Ukrainiaf v NATO-f.

2006-12-16 Malju grup profesju platitju protestnikis simulili dnes protest v Moskva proti popularju Rosju prezident Vladimir Putin. Soglosuo so raportis tut profesju protestnikis bili platitju ot zagrancju tainju sluzxbas.

2006-12-16 Na Ukrainju polostrov Krim nacxil referendum o vstup Ukrainiaf v NATO-f. Krimju guverie i obitatelis hotijut pokazit Juwxenkovoi takzvanju "proamerikju oranzxnikis" zxe Krimnikis ne soglasijut s jegoi plan nasiluo vtiagat Ukrainia v NATO-f proti vola Ukrainju naroduf. Soglosuo s kritiknikis, Juwxenkovoi plan dokazijt zxe es podkupilju USA-ju marionetnik i predatel Ukrainju naroduf.

2006-12-16 Polit-analiznikis prognozijut zxe vzamen nizenie cxislo USA-ju okupacju voiakifs v Irak, USA-ju prezident Busx bu visxit cxislo USA-ju voiakifs v Irak om 25 tisicx. Kritiknikis prognozijut zxe takai visxenie cxislof USA-ju voiakifs bu pricxinit visxenie nasilief.

2006-12-16 Ziavuo novju sort lek-odolimju tuberkulozuf es esxte plus opasju cxem nauknikis prede dumali. Tuberkuloz smertil 1,7 milion cxlovekis v rocx 2004. Okol 9 milion novju ludis es infekcilju ot tuberkuloz kazxd rocx. Lek-odolimju tuberkuloz viznikal usled zlo-upotrebenie proti-bakterju lekifs.

2006-12-15 Kirgizju veditel, gospic Feliks Kulov, oglosil zxe status USA-ju voina-bazuf v Kirgizia mozx but zmenilju. Om 6-ju Decembr tut rocxuf USA-ju voiak v Bisxkekju letisxtie zustrelil Kirgiznik, gospic Aleksandr Ivanov.

2006-12-15 USA-ju polcia zaderzxil 26 etnikju Bosna-Serbis domovitsju v USA usled onivoi bilju sluzxba v Bosna-Serbju voisko. Tut zaderzxenie es socxast USA-ju proti-Slaviansk kampanuf i proti-Slaviansk politiaf.

2006-12-15 Malju grup Rosju opozicnikifs, financilju i organizilju ot zagrancju tainju sluzxbas, planijut protest v Moskva proti Rosju prezident Vladimir Putin.

2006-12-14 Soglosuo so nai-novju naukju izsledenie ziavijt mozxost zxe odnakju komaris ktor peredavajut malaria tozx peredavajut imun-bolez. Tut mozx pomocit obiasnit visxju uroven imun-bolezju infekciaf v malarju oblastis.

2006-12-14 Tut den slucxijt vo Brusel kazxd-rocxju verh-vstretie vedietelifs Europsoiuzuf. Popri inju temis veditelis bu besedit o uslovies dla vstup novju krainifs vof Europsoiuz takak o cxlenstvo Turciaf.

2006-12-14 Okol des-tisicx USA-ju nauknikis podpisili dokument vo ktor protestijut proti vmesxanie USA-ju guverief v naukju izsledenie.

2006-12-14 USA i Britzem obdumajut tvorenie bez-letju zonaf nad Sudanju oblast Darfur abi ohronali Darfurju obitatelis ot naletis voiskoju (Sudanju) letidlofs.

2006-12-13 Soglosuo s omnenie predstavateluf Europsoiuzuf v Kavkazia resxenie konfliktifs v Gruzinia ne es mozxju bez sxirju autonomia dla Gruzinju oblastis takak Abhazia i Jugju Osetia.

2006-12-13 Ukrainju prezident i USA-ju marionetnik Juwxenko protistanijt referendum o vstup Ukrainiaf vof NATO ibo znajt zxe bolsxost Ukrainju obitatelifs es proti ucxastie Ukrainiaf v NATO. No ibo Juwxenko polucxil sto-piatdes milion USD dla svoi izvolba i svoi oranzxju perevrot ot USA-ju tainju sluzxbas tper on dolzx otplatit svoi dlug i proti vola Ukrainju naroduf vtiagat Ukrainia v tot agresju proti-Slaviansk i proti-Rosju organizacia. Posle vstup Ukrainiaf v NATO, USA planijt razmestit jadroju proti-Rosju bombis i raketis na Ukrainia abi Rosianis i Ukrainis ubili drug druguf, brat bratuf.

2006-12-13 Tainju voina Sodinju Sxtatifs i Europsoiuzuf proti Rosia i proti Belarusia intenzivijt: USA-ju kongres odobril strogju sankcias prot Belarusia i Europsoiuz naradil zagrancju marionetnik i proti-guverju podstrekatel i perevrotnik Milinkevicx. USA upotrebijt podobju takticx proti Rosia i Belarusia takak upotrebil dla razrusxenie Soviet-soiuzuf i koncju ciel tut politiaf es razlomenie i nisxtovenie Rosiaf.

2006-12-12 Tut utroju vzriv velju bombuf v Taiaran plosxad v sred Bagdaduf smertil prinaimensx 70 cxlovekis i poranil bolsx cxem 230. Pravdapodobuo vse zxertvas vzrivuf bili Sxiitnikis. Visxitsju nasilie es rezult okupaciaf i kolapsuf Irakju ekonomiaf.

2006-12-12 Tut den prodolgil v Iranju glavn-grod Tehran konferencia o zxidju holokast. Iranju guverie oglosil zxe ne razumijt protestis proti tut konferencia ibo oni tolk hotijut obiasnit pravda o zxidju holokast.

2006-12-12 Tut den bil v Cxileju glavn-grod Santiago podgrobilju bilju diktaturnik Augusto Pinochet. Pinochet ne polucxil sxtatju podgrobenie takak es obicxju dla Cxileju prezidentis.

2006-12-11 Kozmos-sxatl Discovery, ktor bil uspehuo gor-pusilju prosxlju vikend, posle uspehju kontrol poverhuf tut vecxer pristanil u Mezxunarodju Kozmos-Stancia, MKS. Na palub sxatluf es Komandnik, gospic Mark Polansky, i sxes inju kozmosnautis.

2006-12-11 Iranju guverie otkril dva-denju konferencia ktor bu obiasnit esli zxidju holokast realuo slucxil ili ne. Solgosuo so ofisju raportis konferenciaf ucxastijut 67 nauknikis iz 30 krainis vklucxuo neskolk judaistju rabinis.

2006-12-10 Tut den umiral v Cxile 91-rocxju bilju diktaturnik Augusto Pinochet ktor upravil Cxile podcxas siemnades rocxis ot perevrot v rocx 1973. Jegoi diktatur smertil okol tri-tisicx opozicnikis.

2006-12-09 Mocju pozxar vcxera opustosxil Moskvaju nark-lecxilna dla zxenis. Soglosuo s raportis prinaimensx 45 zxenis bili smertilju i okol 10 poranilju. Glavnju pricxin smertuf bil dim-dusenie. Ziavuo pozxar bil nameruo startilju ot podpalnik.

2006-12-08 Tut utro USA-ju kozmos-agentia NASA otrocxil gor-puskenie sxatluf Discovery usled nepriatju pogod. Sledju probka gor-puskit Discovery bu slucxit zavtra, subotak.

2006-12-08 Tut den slucxijt vo Finzemju glavn-grod Helsinki konferencia krainifs Europsoiuzuf o cxlovekju pravos.

2006-12-08 Tut den pomnijut krainis bilju Soviet-soiuzuf kazxd-rocxie tvorenief om Sodrugie Nezavisju Sxtatifs, SNS.

2006-12-07 Rosju ministr obronaf, gospic Sergei Ivanov, dnes oglosil zxe Rosju voisko ne potrebijt brem-letidlo tipuf AN-70. AN-70 es konstruktitju spol ot Rosju i Ukrainju razvitelis.

2006-12-07 Jug-Koreaju i Rosju kozmos-agentias podpisili dogvor o gor-nesenie Jug-Koreaju kozmosnautuf na Mezxunarodju Kozmos-Stanciaf, MKS, v rocx 2008.

2006-12-07 Tut den Armenia pomnijt zxertvas opustosxitsju zemtrasenief ktor slucxil pred 18 rocxis v rocx 1988. Tot zemtrasenie smertil dva-des-piat tisicx obitatelis.

2006-12-07 Dnesju gor-puskenie sxatluf Discovery es ogrozilju usled nepriatju pogod vo Florida krug Kennedyvoi kozmos-dromuf.

2006-12-07 Mezxunarodju agentia Oxfam ostrozxijt zxe dva rocxis posle opustosxitsju cunami 25 tisicx obitatelis sever-Sumatraju groduf Banda-Acxe esxte es bez-domoju.

2006-12-06 Moskvaju polcia pereiskal ofisis USA-ju komputor-firmaf IBM v Moskva. Tocxnju pricxin pereiskanief esxte ne es znalju.

2006-12-06 Haagju proti-Slaviansk tribunal prikazil prinudilju kormenie Serbju nacionalistuf, gospic Vojislav Seselj, ktor pred neskolk den nacxil glod-straik.

2006-12-06 Posle navestenie Greciaf, Rosju ministr obronaf, Sergei Ivanov, priehal v Ukrainia dla ofisju navestenie.

2006-12-06 Seba-bombnik vzrivil v jug-Afganzemju grod Kandahar smertits siem cxlovekis vklucxuo dva USA-ju grodnikis. Usled visxitsju cxislo bombeniefs Kandahar polucxil prozvanie "bomb-grod".

2006-12-05 Soglosuo s ofisju gvornikis Irakju guverief tut den uzx umirali bolsx cxem 30 cxlovekis v Irakju glavn-grod Bagdad usled razlicxju bombenies i perestrelba.

2006-12-05 Takak predgotovenie dla priehanie sxatluf Discovery, orbit Mezxunarodju Kozmos-Stanciaf, MKS, bil podnimalju om 8,5 km. Novju MKS-orbit dosagijt visxost 357 km. Podnimanie MKS slucxil posred pristanilju Rosju modul Zvezda ktor es socxast brem-korabuf Progress-M58.

2006-12-05 USA-ju kozmos-agentia NASA oglosil plan stroit stoianju baz na Luna. Stroenie USA-ju Luna-bazuf bu nacxit posle rocx 2020.

2006-12-05 Taifun Durian ktor opustosxil i smertil bolsx cxem tisicx cxlovekis vo Filipinia udaril jugju Vietnam. Soglosuo so pervju raportis Durian uzx smertil prinaimensx duzina cxlovekis, 800 lodkas i tisicx domis vo Vietnam. Tolk ranju masaju evakuacia predvratil bolsx cxlovekju zxertvas.

2006-12-04 Sporju USA-ju posolnik v Sodinju Narodifs, John Bolton, bu uvolnitju posle konc jegoi tut-vremju srokuf.

2006-12-04 Soglosuo s ofisju oglosenie, NATO-ju voiakis smertili okol siem-des Talibannikis v jugju Afganzem. No soglosuo s ne-ofisju raportis, bolsxost mertvnikifs bili Afganzemju civilnikis.

2006-12-04 Proti-USA-ju Venezuelju prezident, gospic Hugo Chavez, vcxera vnov vigral prezidentju izvolba. Tut srok bu jegoi cxtirju.

2006-12-03 Filipinju guverie proglosil katastrof-status usled bolsx cxem cxtirsto cxlovekis ktor bili smertilju usled bolot-lavinis pricxinilju ot potok-dozxdis taifunuf Durian. Soglosuo so obgodas koncju cxislo zxertvas mozx perevisxit tisicx ludis.

2006-12-03 Bilju Cxileju prezident, generalnik i diktatornik, 91-rocxju Augusto Pinochet, terpil serce-napad. Soglosuo s ofisju raportis Pinochet es en vazxnju no stabilju polozxenie.

2006-12-02 Tut den slucxil v Belgrad marsx tisicxis podporitelifs Serbju nacionalistuf Vojislav Seselj, ktor es suditju v Haag. Vojislav Seselj pred neskolk den startil glod-straik i jegoi zdrovie i zxizn es ogrozilju. Gospic Seselj protestijt Haagju sud ktor jeg ne pozvolijt spravedlivju obrona takak on hotil. Demonstritelis marsxili k USA-ju posoldomuf v Belgrad i kritikili USA-ju proti-Slaviansk politia.

2006-12-02 Usled serial prinaimensx tri-bombifs v Irakju glavn-grod Bagdad bili smertilju bolsx cxem 50 i poranilju duzinas cxlovekis.

2006-12-02 Vcxera bil v Meksikju glavn-grod Meksik-grod inaugurilju novju prezident, gospic Felipe Calderon. Inaugurenie slucxil v Meksikju parlament podcxas protestis, ruganie i vismeh ot opozicju politnikis. Soglosuo s Meksikju publikju omnenie Calderon "vigral" posred izvolbaju obman. Calderon es podporitju ot USA-ju guverie i tainju sluzxbas i cxasto obdumatju takak USA-ju marionetnik. Nektor sleditelis i znacxju cxast Meksikju obitatelifs verijut zxe nedavnju prezidentju izvolba pravdauo ne-vigral Calderon no opozicju lev-kriloju politnik, gospic Lopez Obrador.

2006-12-02 V Nov-Jork bil dnes podgrobilju 23-rocxju Sean Bell ktor bil zustrelilju ot piat Nov-Jorkju polcnikis om den jegoi svadbaf. Cxernju zxenih Sean Bell i jegoi tri priatelis bili neoruzxilju.

2006-12-02 Cxislo zxertvas taifunuf Durian vo Filipinia uzx perevisxil cxtir-sto-sxes-des (460) cxlovekis. Bolsxost zxertvas bili smertilju posred bolot-lavinis pricxinilju ot potokju dozxdis tut taifunuf.

2006-12-01 Soglosuo so nai-novju raport v celoju Vset uzx es 40 milion cxlovekis infekcilju ot imun-bolez. Iz tot cxislo piatdes procent infekcilju es v Afrik. Podcxas prosxlju dvanades mesacxis bili infekcilju cxtir milionis ludis.

2006-12-01 Pervju dva iz 24 zakazilju borba-letidlos tipuf Su-30mk2 bili prinesilju vof Venezuel na palub Rosju brem-letidlof AN-124-Ruslan.

2006-12-01 Lecxaris opekatsju bilju Rosju perv-ministr Jegor Gaidar oglosili zxe es mozxju zxe gospic Gaidar bil otravalju. 50-rocxju Gaidar zabolezil v Irlandju glavn-grod Dublin i tper es hospitalizilju v Moskva. Gaidar bil perv-ministr pod prezident Boris Jelcin i es arhitektnik om razkradanie Rosiaf i razdelenie narodju imanief mezxu oligarhnikis.

2006-12-01 Bolot-lavin jug-vostokuo ot Filipinju glavn-grod Manila, na ostrov Mindanao, smertil prinaimensx 146 cxlovekis. Bolot-lavin bil pricxinilju ot potokju dozxdis taifunuf Durian.

2006-12-01 Vo Sri-Lankaju glavn-grod Kolombo bomb vzrivil u konvoi nesitsju brat Sri-Lankaju prezidentuf. Gospic Gothabaya Rajapakse, ktor es ministr obronaf i brat Sri-Lankaju prezidentuf, prezxil napadenie.

2006-11-29 Papezx Benedikt XVI tut den vstretil v Istanbul glovnik ortodokju Kristnikifs, Patriarh Bartolomei I. Origuo Istanbul imenil Konstantinopl i bil centr ortodoks-kristnikju Binzantju Imperuf. Vstretie s Patriarh Bartolomei I bil glavnju pricxin pocx Benedikt XVI navestil Turcia.

2006-11-29 Francju ministr vnutrief, gospic Nicolas Sarkozy, tut den oglosil zxe bu ucxastit Francju prezidentju izvolbaf ktor bu slucxit sledju April. Soglosuo s posledju opin-analizis prav-kriloju Sarkozy es vpred lev-kriloju kandidatnica Segolene Royal.

2006-11-29 Tut den koncil verh-vstretie veditelifs cxlenju krainifs om Sodrugie Nazavisju Sxtatifs v Belarusju glavn-grod Minsk.

2006-11-29 Usled USA-ju ekonomju problemis USA-ju dolar nizil om uroven okol 1,31 USD za Euro.

2006-11-29 U Indju glavn-grod Nov-Delhi grup domasxju svinis pozxirali zxiznju tri-rocxju mlodic.

2006-11-29 Vcxera USA-ju voiakis smertili piat mlodicas v Irakju grod Ramadi i tut den smertili dva zxenis v Bakuba.

2006-11-28 Tut mesacx cxislo bez-trudnikifs v Polakia pervju raz podcxas prosxlju sxes rocxifs nizil pod uroven piatnades procent. Cxislo trud-mestofs v Polakia visxil velm skromuo i glavnju pricxin nizenief beztrudostuf es fakt zxe uzx okol milion Polakis emigrili vof i rabotijut vo inju krainis Europsoiuzuf. Tut masaju emigrenie pricxinijt ostrju nedostacx kvalifikilju trudnikifs v Polakia. Vstup Polakiaf v Europsoiuzuf do tper prinesil Polakia nikai vigod. Usled vstup Polakju narod bil obkradilju o milion mlodju, produktju i kvalifikilju ludis i Polakju torg bil otkritju dla gnilju miaso i podnizju produktis iz Zapadju Europ.

2006-11-28 Kanadju parlament odobril predlozxenie Kanadju guverief uznat Kebek takak narod vnutr Kanadiaf. Mnogju sleditelis pogledijut tut cxin takak simbolju.

2006-11-27 Tovaricx Artemio, veditel Peruju povstanikju grupuf, Blestitsju Put, predlozxil Peruju guverie peresmirie. Soglosuo so obgodas tovaricx Artemio vedijt mezx dva-sto i tri-sto povstanikis.

2006-11-27 Tu-den Afganzemju talibannikis smertili dva NATO-ju voiakis iz Kanadia. Napadenie slucxil v jugju Afganzem u vel-grod Kandahar.

2006-11-27 V Nov-Jork slucxil protest proti ubitie cxernju zxenihuf, 23-rocxju Sean Bell, om den jegoi svadba ot piat Nov-Jorkju polcnikis. Zxenih i jegoi priatelis bili neoruzxilju.

2006-11-27 Ziavuo vo vcxeraju dvaju krug prezidentju izvolbaf v Ekuador vigral nezavisju kandidatnik Rafael Correa ktor konkuril proti mega-dolarnik i USA-ju marionetnik Alvaro Noboa. Tocxnju cxislos esxte ne bili oglosilju no soglosuo so pervju raportis Correa vigral virazxju pobed.

2006-11-27 U Iranju glavn-grod Tehran doltreskil brem-letidlo tipuf AN-74 kratuo posle vzlet iz Tehranju letisxtie Mehrabad, usled tehnicxju problemis. Letidlo prinadlezxil elitaju otdel Iranju voiskof. Vse 36 cxlovekis na palub, trides voiakis i sxes cxlenis ekipazxuf, bili smertilju.

2006-11-26 Tisicxis Turcju musulmnikis protestili v Istanbul proti planilju navestenie Istanbuluf ot Rimju papezx Benedikt XVI.

2006-11-26 Seba-bombnik smertil prinaimensx siem i poranil okol dva-des cxlovekis v restoran vo vostokju Afganzem, v oblast Orgun, u Pakizemju granc.

2006-11-26 Dva razlicxju vzrivis gazuf vo dva razlicxju Cxinaju vugol-kopalnas smertili prinaimensx 53 sxahtarifs. Dva tritinkis Cxinaju elektrikuf proizhodijt iz vugol-elektrikilnas.

2006-11-26 Dnes slucxijt dvaju krug prezidentju izvolbaf v Ekuador vo ktor konkurijt nezavisju kandidatnik Rafael Correa proti mega-dolarnik i USA-ju marionetnik Alvaro Noboa. Podcxas Rafael Correa vedijt opin-analizis, rezult izvolbaf ne es istju ibo nektor sleditelis boiajut izvolbaju obmanuf organizilju ot USA-ju tainju sluzxbas, takak nedavnuo slucxil v Meksik.

2006-11-26 Britzemju polcia sledstvijt smert bilju Rosju sxpionuf, gospic Aleksandr Litvinenko, ktor pravdapodobuo umiral usled otravanie ot radioaktivju Polonium.

2006-11-26 Cxadju povstanikis stremlitsju dol-vergit Cxadju prezident, gospic Idriss Derby, napadili i zanali dva Cxadju grodis: Biltine i Abecxe.

2006-11-26 Novjorkju polcnikis prinaimensx 50 raz obstrelili pasazxir-voz nesitsju neoruzxilju slavnitsju zxenih i jegoi priatelis om den jegoi svadbaf. Zxenih bil smertilju i dva jegoi priatelis poranilju. Demokratia?

2006-11-23 Volna voz-bombifs i obstrelenie ot minametis smertil tut den bolsx cxem 150 i poranil bolsx cxem dva-sto cxlovekis v Sxiitnikju sever-vostokju cxast Bagdaduf, takzvanju Sadr-grod.

2006-11-23 Tut utro Polakju spasitelis naidili telos ostatju iz 23 sxahtarifs ktor bili zapoimalju pod zemla pred-vcxera. Nikto iz 23 sxahtarifs prezxil vzriv gazuf vo Halemba vugol-kopalna v Polakju grod Ruda Sxlaska.

2006-11-22 Prosxlju nocx dol-treskil v Severju Morie u Niderlandju breg vrotlet tipuf Super-Puma nesitsju 17 cxlovekis k neft-platformuf. Vse trinades pasazxiris i cxtir cxlenis ekipazxuf bili spasilju.

2006-11-22 Vzriv gazuf vo Halemba vugol-kopalna v Polakju grod Ruda Sxlaska, ktor es priblizuo 300 km jug-zapaduo ot Varsxava, smertil prinaimensx 8 sxahtaris i zapoimal pod zem inju piatnades sxahtaris. Polakju perv-ministr Jaroslav Kacxinski, ktor navestil mesto avariaf, proglosil celo-narodju zxalenie za smertilju sxahtaris.

2006-11-21 Pozxar ktor slucxil vcxera v ogromju rinok v Guatemala-grod smertil prinaimensx piatnades cxlovekis.

2006-11-20 Vcxera vzrivili v pasazxir-poezd vo vostok-Indju sxtat Zapadju Bengal dva bombis. Vzriv slucxil u mal-grod Belakova. Prinaimensx dvanades cxlovekis bili smertilju i priblizuo 50 poranilju.

2006-11-20 Soglosuo so organizacia Zgled Ludju Pravofs, sudenie om bilju Irakju prezident, Saddam Husein, bil defektju i nespravedlivju.

2006-11-20 Des-tisicxis ludis protestili vo Indonezju glavn-grod Gxakarta proti navestenie USA-ju prezidentuf Gxorgx Busx.

2006-11-19 Sxes studentis bili dolstupilju i smertilju usled panik-beg v sxkol vo vostokju Cxina. Inju 39 studentis bili poranilju.

2006-11-19 V Bagdad Irakju povstanikis dnes otvodili Irakju pod-ministr zdrovief, gospic Ammar al-Saffar. Usled nasilie v razlicxju cxastis Irakuf bili dnes smertilju okol 40 cxlovekis vklucxuo 22 zxertvas seba-bombnikuf v Irakju grod Hilla.

2006-11-19 Rosju i USA-ju prezidentis, Putin i Busx, dnes podpisili v Hanoi dva-storonju soglosie ktor bu umozxit vstup Rosiaf vo Vsetju Torgju Organizaciaf, VTO.

2006-11-17 Cxtir sxahtaris ktor bili usled avaria podgrobilju v zapad-Slovakju vugol-kopalna Novaki, es poskroz usilie spasitelifs esxte zapoimalju pod zem.

2006-11-16 Cen neftuf v mezxunarodju birzas prodolgijt svoi nizenie i dosagil uroven ot 56 do 58 USD za bocxka. To es nai-nizju uroven ot Novembr 2005.

2006-11-16 Bolivju prezident, gospic Evo Morales, ostrozxil parlamentnikis zxe esli ne odobrijut jegoi zem-reform plan, Bolivia bu stanit pred masaju demonstracias.

2006-11-16 USA-ju voiak ktor znasilil cxtirnades-rocxju Irakju mlodica i smertil onavoi rodzin bil osudilju dla celo-zxiznju zaklucxenie. Ubities slucxili v Marc 2006 v Irakju grod Mahmudia. Tri inju USA-ju voiakis bili tozx obvinilju za tut zlocxin.

2006-11-15 Vse muzxis ktor bili vcxera hvatilju v Bagdadju nauk-institut bili dnes bez poranenie puskilju.

2006-11-14 Venezuelju i Brazilju prezidentis, Hugo Chavez i Lula da Silva, inaugurili otkritie mostuf nad reka Orinoko. Postroenie tut mostuf cenil 1,2 gigalion USD.

2006-11-14 Dnes podcxas belju den pistolnikis hvatili bolsx cxem sto muzxis v Bagdadju nauk-institut.

2006-11-14 Slavianis proti Slavianis: Polakia, upotrebits svoi veto, prodolgijt zablokit start peregvorifs mezx Europsoiuz i Rosia o novju partnerstvo-dogvor.

2006-11-14 Soglosuo s raport Sodinju Narodifs, Srilankaju guverie rekrutijt dete-voiakis dla borba proti Tamilju povstanikis.

2006-11-13 V severju Sxiitnikju cxast Bagdaduf seba-bombnik vzrivil pasazxir-autobus smertits prinaimensx sxesnades i poranits priblizuo 30 cxlovekis.

2006-11-13 Usled prodolgitsju i visxitsju nasilie Bagdadju mertvilnas es takak perepolnju zxe uzx ne prinajut novju mertvnikis. Tisicxis telos es podgrobilju bez pravilju razpoznanie.

2006-11-12 Podcxas vcxera i dnes bili v Irak smertilju tri USA-ju i cxtir Britzemju voiakis.

2006-11-12 V intervu dla geisk gazet Elton John skazal zxe organizilju religia zmenijt ludis v nenavidju proti-geisk lemingifs.

2006-11-12 Posle grozbas, ot Izraelju ministr Efraim Sneh, Iranju guverie oglosil zxe esli napadilju Iran bu razgnetit Izraelju vtorgatelis.

2006-11-12 Okol dva-tisicx ludis protestili u bolez-dom v jug-zapadju Cxina posle smert 3-rocxju mlodicuf cxoi otec ne imal dostacx dengi dla lecxenie. Cxina stanijt pred kriza ibo mnogju bedaju ludis ne imajut dostacx dengi dla bistruo visxitsju cenis lecxenief.

2006-11-12 Dva seba-bombnikis ktor vzrivili seba u polcju rekrutisxtie v zapadju cxast Bagdaduf smertili prinaimensx 35 i poranili bolsx cxem 60 cxlovekis.

2006-11-12 Tut den nacxijt novju mezxunarodju dogvor soglosuo so ktor krainis dolzx otmestit vzrivimju ostaties voinaf, takak minas, bombis i grozd-bombis.

2006-11-12 Ukrainju profesju boksernik, Vladimir Klicxko, prosxlu nocx vigral v Novjorkju Madison Square Gardens nad Calvin Brock i proderzxil svoi titul. 3'0-rocxju dvaoicxas Vitali i Vladimir Klicxko es rodilju v Kazahzem i obdva dosagili titul bokserju Vset-cxampionuf.

2006-11-12 USA vetovil rezolucia Sodinju Narodifs ktor osudijt Izraelju ubitie 18 civilnikifs v Gaza. USA imajt histor vetovit rezolucias ktor osudijut Izrael ibo, soglosuo so nektor kritiknikis, USA-ju guverie es obvlivilju ot USA-ju zionistis ktor kontrolijut USA-ju ekonomia i politia. Palestinju gvornik, gospic Ghazi Hamad, skazal zxe USA-ju veto podajt Izrael zelenju svetlo dla masakris Palestinju civilnikifs.

2006-11-11 Odnakvremju vzriv dva voz-bombifs v perepolnju Bagdadju rinok Sxorgxa smertil prinaimensx 8 i poranil pocxti 40 cxlovekis. Dnes bil tozx smertilju Slovakju voiak usled vzriv dorog-bombuf. Slovakia planijt iztiagat svoi 105 voiakis iz Irak podcxas Februar 2007.

2006-11-11 Predstavatel om Gruzinju Komitet Sxtatju Bezopasostuf oglosil zxe bil obnazxilju plan Gruzinju special-sluzxbas ubit prezident Jugju Osetiaf, gospic Eduard Kokoiti. Gruzinju special-sluzxbas es kontrolitju pramuo ot USA-ju marionetnik Saakasxvili i jegoi blizju pomocnikis.

2006-11-11 Plus i plus mezxunarodju sleditelis podozrejut zxe Izrael predgotovijt napadenie Iranuf i bombenie Iranju jadroju elektrilnas i institutis. Ibo Iran imajt modernju oruzxie, vklucxuo dolg-dosagju raketis, sleditelis voprosijut sxto bu koncju rezult Izraelju napadenie Iranuf i esli Izrael bu upotrebit proti Iran jadroju oruzxie.

2006-11-11 V Bosnju grod Snagovo bil naidilju novju masa-grob Srebrenicaju masakruf ktor slucxil v rocx 1995. Snagovo es okol 50 km severuo ot Srebrenica. V tut grob bili naidilju bolsx cxem sto mertvnikis. Podcxas Srebrenicaju masakr, ktor slucxil v Juli 1995, bili smertilju pocxti 8 tisicx Slaviansk muzxis i mlodicis.

2006-11-11 V Turcju glavn-gron Ankara bil tut utro pod-grobilju bilju piat-razju Turcju perv-ministr, 81-rocxju gospic Bulent Ecxevit. Poki Ecxevit bil velm popularju v Turcia, on bil tozx otvetju za Turcju napadenie i okupacia Kipruf v rocx 1974. Ecxevitvoi sxtat-grobenie bil peredavalju ne tolk v Turcia no tozx v mnogju zagrancju TV-sietis.

2006-11-08 V severju Gaza Izraelju tankis smertili devnades bez-oruzxilju civilnikis, vklucxuo zxenis i prinaimensx siem detes. Mezx zxertvas Izraelju napadenief bil celoju trinades-cxlenju rozdin.

2006-11-08 Usled jasnju proigra USA-ju Republikanju polit-partaf vo vcxeraju parlamantju izvolba, ktor signalil nesoglosie USA-ju obitatelifs s Irakju voina, Gxorgx Busx zamenil ministr obronaf, Donald Rumsfeld.

2006-11-08 Kirgizju parlament v Bisxkek prinal novju konstitucia ktor bu drakonuo ograncit moc prezidentuf. Tut-vremju Kirgizju prezident es gopsic Kurmanbek Bakiev.

2006-11-08 Seba-bombnik smertil prinaimensx 42 i poranil bolsx cxem 20 voiakis vo voiskoju trenir-sxkol v sever-zapadju Pakizem, v grod Dargai ktor es u Afganzemju granc. Pakizemju voisko v tot oblast prosxlju siemden smertil okol 80 povstanikis.

2006-11-07 Rosju prezident Vladimir Putin i Slovakju prezident Ivan Gasxparovicx nacxili tut utro peregvoris v Kreml o vzaimnju politju i ekonomju otnosenies.

2006-11-07 Vcxera vecxer zaverhil v Tagxikia prezidentju izvolba ktoruf ucxastili 88,5 proc ili dva milion 875 tisicx izvolitelis.

2006-11-07 Britzemju nauknikis aplikili om pozvolenie tvorit cxlovek-goviadju embrionis, v inju slovis oni bu vlozxit cxlovekju jadro v goviadju bio-klet i tvorit cxlovek-goviadju himeris. Tut embrionis bu upotrebitju dla naukju izsledenie.

2006-11-06 Soglosuo so nai-novju prognoz bilju Nikaraguaju prezident Daniel Ortega bu vigrat prezidentju izvolba v pervju krug proti USA-ju marionetnik Eduardo Montealegre.

2006-11-06 Bilju piat-razju Turcju perv-ministr, 81-rocxju gospic Bulent Ecxevit, vcxera umiral posle sxes mesiacis v koma usled mozg-udar. Ecxevit es otvetju za Turcju napadenie i okupacia Kipruf v rocx 1974.

2006-11-05 Irakju sud v Bagdad dnes osudil bilju Irakju diktatornik Sadam Husein dla smert posred sxea-visenie. Soglosuo s ekspertnikis tut osudenie bu prinesit esxte bolsx problemis i konfliktis v Irak. Ne tolk usled smertenie Huseinuf, no tozx ibo on dolzx-bi but smertilju posred sxea-visenie ktor Iraknikis pogledijut takak unizitsju. Sadamvoi advokatis neposreduo apelacili tut razsudenie. Europsoiuz kritikil tut razsudenie zxe to bu tvorit esxte bolsx napruzxie i haos v Irak.

2006-11-05 USA-masaju medialis, USA-ju guverie i tainju sluzxbas intensivuo vmesxajut v Nikaraguaju izvolba ktor slucxijt tut den, posubotak. Vo izvolba konkurijt Sandinista-parta proti USA-ju marionetnikis.

2006-11-05 Holodju pogod pricxinil bistruo visxitsju potreb elektrikuf cxrez Europ usled ktor ostatili milionis obitatelifs bez elektrik. Tut avaria pokazil poranimost Europju zapasuf energiaf.

2006-11-04 Podcxas Cxina-Afrikju verh vstretie v Pekin Cxinaju prezident, gospic Hu Gxintao, oglosil zxe Cxina bu dvarazit svoi pomoc dla Afrikju krainis.

2006-11-03 Kirgizju perv-ministr Feliks Kulov, obvinil veditelis opoziciaf zxe posred protestnikis v Bisxkek planijut sxtatju perevrot.

2006-11-03 Prosxlju sredak vecxer v Baltju Morie potopil Sxvedju 155-metris dolgju korab Finnbirch. Iz cxtirnades cxlenis ekipazxuf, cxtir Sxvednikis i des Filipinianis, dva mornikis poginali. Iz potopilju korab-ruin prodolgijt utecxit palivo.

2006-11-03 Novju naukju izsledenie publikilju v magazin Science (Nauk) utverdijt zxe do piatdes rocxis ribis vo vse mories i okeanis bu pocxti iscxezit usled pere-lovenie.


2006-11-03 Soglosuo so statistia Europsoiuzuf kazxd rocx umirajut v Europsoiuz dva-sto-tisicx obitatelis usled alkoholizm.

2006-11-03 Novju, ot zagrancju tainju sluzxbas trenirilju, financilju i kontrolitju marionetnik, Temir Sariev, probijt dol-vergit Kirgizju guverie. Podcxas masaju podpor ot zagrancju medialis okol piat tisicxis protestnikis sberili v sred-plosxad Kirgizju glavn-groduf Bisxkek nesits nadpisis proti prezident Kurmanbek Bakiev.

2006-11-01 Tut den bolsxost kristnikju krainifs slavnijut Vse-Sviatnikju Den gda kristnikis pomnijut poginalju poviaznikis i predkis. Tradicuo, podcxas Den Vse Sviatnikifs, ludis navestijut grobisxties, prinesijut kvitis i zapalijut svecxas na grobis.

2006-11-01 Prosxlju nocx obitatelis mnogju krainifs slavnili Halovin, nocx pred Vse-Sviatnikju Den, gda dusxas poginalju vernujut v nasx Vsetuf.

2006-10-31 Voz-bomb udaril svadba-konvoi na krai Bagdadju Sadr-grod, smertits prinaimensx piatnades cxlovekis vklucxuo cxtir detes.

2006-10-31 Prinaimensx cxtir-tisicx ludis protestili v sever-zapadju Pakizemju grod Khar proti Pakizemju koalicia s USA i proti bombenie madrasa-sxkoluf ktor smertil okol 80 ucxnikis. Musxarafvoi voisko upotrebil prinaimensx tri pusxka-vrotletis i raketis dla opustosxenie madrasa-sxkoluf.

2006-10-31 Ros-Ukrainju raket tipuf Zenit-ZSL uspehuo startil iz plovitsju kozmosdrom firmaf Morju Start. Zenit-ZSL gor-nesil v krug-zemlaju orbituf komunikacju sputnek ktor imajt masa 5193 kg.

2006-10-30 USA-ju okupacju voisko v Irak perezxivajt nai-krevju mesiac tut rocxuf. Podcxas tut mesiac cxislo smertilju USA-ju voiakis uzx dosagil sto. Plus i plus USA-ju voiakis es zustrelilju iz distancia ot povstanikju snaiperis.

2006-10-30 Tut-utroju bombenie madrasa-sxkoluf v Pakizem ot Pakizemju voisko pricxinil masaju protestis. Soglosuo so protestnikis bolsxost om 70 ili 80 zxertvas bombenief bili ucxnikis.

2006-10-30 Cxtirnades grodis v Irkutskju oblast Sibiruf proglosili cxrez-obicxju status usled masa-otravanie pricxinilju ot falsxju vodka. Prinaimensx 900 cxlovekis bili hospitalizilju. Usled falsx-vodka umirajut v Rosia kazxd mesiac okol tri-tisicx-piat-sto cxlovekis.

2006-10-30 Nigerju guverie startil ofisju voprosenie pricxinifs vcxeraju aviacju katastrofuf u Nigerju glavn-grod Abugxa. V USA zudelaju pasazxir-letidlo tipuf Boeing-737 dol-treskil kratuo posle vzlet iz Abugxaju letisxtie. Avaria smertil 96 iz sto-piat cxlovekis, vklucxuo Sultan om Sokoto, takak neskolk inju znacxju politnikis i duhnikis. Vozduh-lina ADC bil dnes prizemilju.

2006-10-30 USA-ju nauknikis ot-sxifrili polnju genet-kodis neskolk tipifs rak-bolezuf. Tut uziavenie mozxbi pomocit lecxenie rak-bolezuf.

2006-10-30 Vo vcxeraju i pred-vcxeraju Serbju referendum, Serbju izvolitelis odobrili novju Serbju konstitucia soglosuo so ktor Kosovo es nerazdelimju cxast Serbiaf.
2006-10-30 Vzriv bombuf v Sxiitnikju Sadr-grod cxast Bagdaduf smertil okol tri-des i poranil bolsx cxem piat-des cxlovekis. Popri tut vzriv slucxili v Bagdad piat inju vzrivis.
2006-10-30 Pakizemju voisko tut utro napadil i bombil islamju madrasa-sxkol v pleme-oblast Pakizemuf u Afganzemju granc. Prinaimensx 80 cxlovekis, perevazxuo studentis, bili smertilju.
2006-10-26 Prinaimensx 28 cxlovekis utratili zxizn v Irakju grod Bakuba ktor es 65 km severuo ot Bagdad usled sudaris mezx Irakju polcia i povstanikis. Mezxu smertilju muzxis es prinaimensx dvanades polcnikis.
2006-10-26 USA-ju prezident Gxorgx Busx podpisil novju zakon solgosuoo so ktor bu na USA-Meksikju granc kontruktilju 1125 km dolgju ograd.
2006-10-26 V zapadju Rosia u Litvaju granc bili otravalju bolsx cxem cxtir-sto cxlovekis usled zanecxistilju proti-zakonju alkohol. Duzinas iz otravalju ludis uzx umirali. V Rosia umirajt kazxd rocx bolsx cxem sxesdes-tisicx cxlovekis usled alkohol. Alkohol zloupotrebenie i spotrebenie es velju zdrov-problem vo vse Slaviansk krainis.
2006-10-26 Soglosuo so Afganzemju ofisnikis NATO-ju naletis v Pangxvaiju obast jug-Afganzemju provinciaf Kandahar smertili duzinas civilnikifs.
2006-10-26 Prosxlju nocx maskilju mlodnikis pozxarili dva pasazxir-autobusis v Parizxju pri-grodis Nanterre i Bagnolet. Vcxera vecxer neskolk sto sever-Afrikju mlodnikis protestili u Francju parlament v Parizx proti rasizm i diskriminenie.
2006-10-26 Vcxera NATO-voi gvornikis oglosili zxe NATO-voiakis smertili 48 Afganzemju povstanikis. Soglosuo s kritiknikis NATO-ju okupaciaf Afganzemuf bolsx cxem 20 smertilju muzxis ne bili povstanikis no Afganzemju civilnikis.
2006-10-26 Cen neftuf v mezxunarodju birzas vnov perevisxil uroven sxes-des dolaris (USD) za bocxka.
2006-10-25 Usled sudaris USA-ju okupacju voiskof v Irak s Mehdi Armia radikalju Sxiitnikju sviasxnikuf Muktada-al-Sadr bili smertilju piat cxlovekis i duzinas bili poranilju.
2006-10-25 Podcxas kongres Rosju diasporuf v Petergrod, Rosju prezident Vladimir Putin proglosil zxe Rosia bu prostjuvit viza-procedur dla zagrancju trudnikis v Rosia. Soglosuo s obgodas v diaspor domovijut okol 30 milion Rosianis. Kongresuf ucxastijut okol 600 delegacnikis iz 80 krainis Vsetuf.
2006-10-24 Jug-Koreaju breg-ohrona oglosil zxe spasil cxtir iz 18 cxlenis Rosju korabuf Sinegorie ktor potopil vcxera.
2006-10-24 Britzem dnes oglosil zxe bu ograncit trud-propuskis dla Bugarnikis i Rumannikis esli tot krainis bu vstupit vof Europsoiuz. Inju krainis Europsoiuzuf uzx prede oglosili podobju planis.
2006-10-24 Jug-vostokju Japonju ostrovis v Tihju Okean udaril tu-den mocju zemtrasenie silaf 6,8 gradusis Rihtersxkalaf.
2006-10-24 Prosxlju nocx perezxival Madarju glavn-grod Budapesxt nasilju protestis i buntis proti tut-vremju perv-ministr Diurcxan i jegoi guverie. Buntnikis upotrebili kamenis i benzin-bombis proti ktor otvetil polcia s voda-pusxkas, gum-kulkas i slezju gaz. Okol 130 buntnikis bili poranilju i sto zaderzxilju.
2006-10-23 V Tihju Okean potopil Rosju korab Sinegorie vklucxuo 18 cxlenis ekipazxuf.
2006-10-23 Dnes pomnil Madaria 50-ju kazxd-rocxie Madarju proti-komunistju revoluciaf, ktor slucxil v rocx 1956. Usled tot "revolucia" planilju i podporilju ot zagrancju tainju sluzxbas i masa-medialis umirali okol 2700 madaris i pocxti 700 voiakis iz sosedju socialistju krainifs. Tut-denju pomnenie bil soprovoditju om proti-guverju protestis. Budapesxtju polcia upotrebil voda-pusxkas, gum-kulkas i slezju gaz dla razgonenie protestnikifs.
2006-10-23 Vo vcxeraju referendum Panamaju izvolitelis podporili razsxirenie proslavju Panamaju kanaluf ktor bu cenit okol piat-gigalion USD.
2006-10-22 Tut den, posubotak, slucxijt v Bulgaria prezidentju izvolba. Dva veditsju kandidatnikis es ot USA podkupilju i ot zagrancju masa-medialis podporitju marionetnik Georgi Parvanov, i nezavisju dla-narodju gospic Volen Siderov - veditel Ataka polit-partaf.
2006-10-22 V Panama tut den slucxijt referendum o ambicju plan razsxirenief proslavju Panamaju kanaluf. Modernju kontainer-korabis es nadmerju dla tut-vremju kanal. Novju, plus sxirju kanal, bi umozxil perehod plus velju korabifs i dvarazil obiem provozuf no postroenie tut novju kanaluf bi cenil okol piat-gigalion USD.
2006-10-21 Podcxas cxtirju cxast cxtir-krainju turnef, USA-ju ministr zagrancief, Kondoliza Rais, bu dnes stopit v Moskva dla peregvoris s Rosju predstavatelis o severju Korea.
2006-10-20 Predstavatelis karteluf ONEZ (Organizacia Neft-Eksportitsju Zemifs) podcxas vstretie v Katar soglosili nizit produktenie neftuf usled nizenie mezxunarodju cenuf. Posle rekordju cen neftuf 78 USD v Juni tper neft cenijt mensx cxem 60 USD za bocxka.
2006-10-20 Veditelis Europsoiuzuf bu vstretit tut vecxer v jugju Finzem abi besedili o energia. Vstretief bu ucxastit tozx Rosju prezident Vladimir Putin. Europsoiuz dovozijt cxtirtink svoi neftuf i gazuf iz Rosia.
2006-10-19 Bolsx cxem piat-tisicx studentis tut den demonstrili v Madarju glavn-grod Budapesxt proti planis Diucxanvoi guverief vovodit platitju prosvetenie.
2006-10-19 Okol piatnades cxlovekis bili smertilju usled avaria Uzbekju brem-letidlof tipuf AN-2 v Tasxkentju oblast Uzbekiaf.
2006-10-19 Rosju brem-raket tipuf Soiuz-2 uspehuo gor-nesil Europju meteo-sputnek tipuf Metop-A vof krug-zemlaju polarju orbit.
2006-10-19 Cxehju Zelenju Polit-Parta, ktor es nai-malju iz piat parlamentju polit-partas, boiajt velju koaliciaf mezx ODS i CxSSD polit-partas. Zelenju Polit-Parta podozrejt Cxehju prezident Vaclav Klaus zxe stremlijt i podporijt tvorenie takai koaliciaf.
2006-10-19 Mocju vzriv strel-skladuf tut utro v Serbju grod Paracxin poranil okol 10 civilnikis. Pricxin vzrivuf esxte ne es znalju. Serbju ministr vnutrief, gospic Dragan Jocxicx, oglosil zxe avaria pricxinil ogromju materju vred.
2006-10-19 Usled sotreskenie dva lodkas v jugju Sudan neskolk duzinas Sudanju voiakis tonuli. Tocxnju cxislo zxertvas esxte ne bil oglosilju.
2006-10-19 Izraelju minas i grozd-bombis prodolgijut smertit duzinas Libanonju civilnikis neskolk mesiacis posle konc voinaf.
2006-10-19 Usled razlicxju napadenies i bombenies tut den bili v Irak smertilju prinaimensx 24 cxlovekis i duzinas bili poranilju.
2006-10-18 V Rosia es neskolk sto NGO, ne-guverju organizacias, ktor soglosuo s novju zakonis dolzx registrit. Neskolk iz tut organizacias do tper ne registrili i prohodili termin dla registrenie. Registrenie tut organizacias es potrebju ibo mnogju iz tot organizacias es zloupotrebitju ot zagrancju guveries i ot zagrancju tainju sluzxbas dla manipulenie izvolbas i dla podobju politju cielis. Tut organizacias bili otvetju za proti-zakonju sxtatju perevrotis v Ukrainia, v Gruzinia i v neskolk inju krainis bilju Soviet-blokuf.
2006-10-18 Soglosuo so ofisju oglosenie USA-ju okupacju voiskof vcxera bili smertilju v Irak usled neskolk razlicxju napadenies 9 USA-ju voiakis.
2006-10-17 Iraku prezident Gxalal Talabani podporijt sotrudie so Siuria i Iran dla nizenie terorizmuf v Irak.
2006-10-16 V severju Srilanka sebabombnik napadil voisko-konvoi. Soglosuo so pervju raportis seba-bombnik smertil okol 90 cxlovekis.
2006-10-16 Izraelju prezident Mosxe Katsav es podozretju om znasilie i podslusxanie. Izraelju polcia oglosil zxe imajt dostacx dokazis dla obvinenie. Glavnju prokuraturnik bu tper resxit esli Katsav bu suditju. Katsav proglosil zxe es bezvinju i zxe on es zxertva publikju lincxenief.
2006-10-15 Soglosuo so Japonju lecxar, gospic Yahiro Netsju, bolsx cxem piat-des rocxju zxen, takak zamest-mama, prosxlju rocx nesil i rodil svoi vlasnju vnukica. Onai docx utratil lono usled rak-bolez.
2006-10-15 Opitju sxofer smertil prinaimensx piat i poranil okol dva-des voisko-ucxnikis (kadetis) u Rosju vel-grod Riazan, ktor es jug-vostokuo ot Moskva.
2006-10-15 Posle zavtra, vtorak, ofisju cxislo obitatelifs om USA bu perevisxit tri-sto milion. Iz tot cxislo okol sto milion imajut Slaviansk krev i prinaimensx 20 milion gvorijut Slaviansk jazikas.
2006-10-13 Mocju sneg-buria vo oblast Velju Ozerofs ktor es na granc mezx Kanada i USA, pricxinil elektrik-avarias, provoz-problemis i sxkol-zakrities.
2006-10-12 Malju trenir-letidlo treskil vof kvartir-neboskrep v sred Nov-Jorkuf i pricxinil pozxar. Tut avaria bil slucxju i ne bil socxast teroristju napadenief. Dva cxlovekis na palub trenir-letidlof, vklucxuo proslavju beisbolnik, bili smertilju i neskolk pozxarnikis bili poranilju.
2006-10-11 Usled sotreskenie pasazxir-poezduf s brem-poezd v severju Francia u Luksemburgju granc bili smertilju dvanades cxlovekis i okol 20 bili poranilju.
2006-10-11 Soglosuo so novju raport ktor porovnijt smertimost Irakju populaciaf pred i posle USA-ju napadenie v rocx 2003, usled Busxvoi voina i okupacia Irakuf umirali v Irak okol 655 tisicx obitatelis. Soglosuo s tut statistia Gxorgx Busx statil din iz nai-grozaju masa-ubitelifs cxlovekju historiaf.
2006-10-11 Veditelis Gruzinju opoziciaf i bilju Saakasxvilivoi kolegis obvinili Saakasxvili zxe grabil moc i privlasnil Gruzinju guverie.
2006-10-10 Vo razlicxju cxastis Bagdaduf bili tut den naidilju 60 mertvju muzxis. Vzriv bombuf u Sunitnikju mecxet v jugju cxast Bagdaduf smertil 11 cxlovekis.
2006-10-10 Vzriv bombuf v jug-Filipinju grod Makilala smertil prinaimensx dvanades cxlovekis.
2006-10-10 V severju Guatemala pasazxir-autobus dol-padal v 100m glubinju propast smertits 42 iz 47 cxlovekis. Pricxin avariaf bil opasju dorog i mgla. Mezxu zxertvas bili prinaimensx sxes detes.
2006-10-10 Soglosuo so Vsetju Organizacia Zdrovief, VOZ, novju sort lek-odolimju tuberkulozuf iz vostokju Europ i sredju Azia grozijt pricxinit smertitsju epidemia v Europsoiuz. Tuberkuloz smertijt okol 1,7 milion cxlovekis kazxd rocx.
2006-10-10 Iskator Google kupil video-podelitsju siet-stranka YouTube za 1,65 gigalion USD. YouTube imajt okol 72 milion navestitelis kazxd mesiac.
2006-10-09 Raul Castro, brat om Fidel Castro, proglosil zxe jegoi brat Fidel zdrovijt poskroz negativju raportis USA-ju sxpion-agentiafs ktor oglosili zxe Fidel umirajt usled rakbolez.
2006-10-09 Severju Korea tut utro zudelal pod-zemju test jadroju oruzxief. Jug-Koreaju nauknikis merili zemtrasenie silaf 3,5 gradusis Rihtersxkalaf v sever-vostokju oblast Severju Koreaf u grod Gilgxu v provincia Hamgiong.
2006-10-08 V perevazxuo Sxiitnikju grod Divania ktor es okol 150 km juguo ot Bagdad USA-ju i Irakju voisko smertili priblizuo 30 pravdapodobju povstanikis. Tut den vo razlicxju cxastis Bagdaduf bili naidilju bolsx cxem 50 mertvnikis.
2006-10-08 Novju Japonju perv-ministr, gospic Sxinzo Abe, dnes nacxil ofisju navestenie Cxinaf. V Pekin Sxinzo Abe polucxil serdecxju privitanie.
2006-10-08 Obitatelis jug-vostokju Aziaf tut den pomnijut pervju kazxd-rocxie katastrofju zemtrasenief ktor smertil okol 75 tisicx cxlovekis. Epicentr i bolsxost zxertvas zemtrasenief bil vo Kasxmirju cxast Pakizemuf.
2006-10-08 USA-ju tainju sluzxbas organizili proti-guverju marsx vo Venezuelju glavn-grod Karakas. Busxvoi rezxim probijt zamenit proti-USA-ju prezident Hugo Chavez so svoi marionetnik Manuel Rosales, upotrebits podobju takticx takak upotrebili nedavnuo vo Gruzinia ili Ukrainia.
2006-10-08 Usled vcxeraju zustrelenie vistupju Rosju zxurnalisticaf Anna Politkovskaia proti-slaviansk masaju medialis gor-puskili masaju proti-Rosju kampan. Tut proti-Rosju kampan takak montirenie razlicxju marionetju proti-Rosju i ne-demoktratju rezximifs v bilju krainis Soiviet-soiuzuf es socxast planuf zagrancju tainju sluzxbafs podkorit i kontrolit Rosia. Nektor sleditelis dumajut zxe es mozxju zxe Politkovskaia bil smertilju ot USA-ju tainju sluzxbas abi podstrekali nespokoinost vnutr Rosia.
2006-10-08 Rasistju Madarju polit-parta Fides prosxlju nocx prodolgil v Budapesxt protest proti guverie Ferenc Diurcxanuf. No tut protestuf ucxastili mensx ludis cxem bil ocxekalju.
2006-10-07 Vistupju Rosju zxurnalistica, gospica Anna Politkovskaia, bil tut den zustrelilju vo svoi Moskvaju kvartir-dom. Usled onavoi proti-Rosju propagand nektor sleditelis podozrejut zxe Politkovskaia bil trenirilju i platilju ot zagrancju tainju sluzxbas.
2006-10-06 Rosia tut den otvozil okol 130 Gruzinianis usled razlicxju narusxenies Rosju imigracju zakonis.
2006-10-03 Cen neftuf v mezxunarodju birzas prodolgijt svoi nizenie. Tut den cen neftuf nizil pod uroven sxes-des USD za bocxka.
2006-10-03 Europsoiuz dnes vizval Rosia abi stopil svoi ekonomju zablokenie i sankcias proti Saakasxvilivoi marionetnikju proti-Rosju rezxim v Gruzinia. Saakasxvili bil trenirilju i financilju ot USA-ju tainju sluzxbas ktor montirili jegoi marionetnikju proti-Rosju rezxim. Ciel montirenief Sakasxvilivoi rezximuf bil abi Saakasxvili izgonil Rosju voisko i otkril USA-ju voina-bazis vo Gruzinia.
2006-10-03 Sever-Koreaju guverie oglosil zxe severju Korea bu testit jadroju bomb usled visxitsju nepriatelost USA-ju rezximuf.
2006-10-03 62-rocxju jug-Koreaju diplomatnik, Ban Ki-moon, vedijt v izber novju gensekuf Sodinju Narodifs. Ban Ki-moon es bilju ministr zagrancief Jugju Koreaf. Kofi Annanvoi 10-rocxju srocx koncijt om 31-ju Decembr 2006.
2006-10-03 Dolvergilju Taizemju perv-ministr, Thaksin Sxinavatra, otstupil ot svoi pozicia vediteluf polit-partaf Thai Rak Thai ktor on osnovil.
2006-10-03 Podcxas vcxeraju vstretie Slovakju perv-ministruf Robert Fico so Serbju perv-ministr Vojislav Kosxtunica v Slovakju glavn-grod Bratislava, obdva veditelis soglosili zxe Kosovo dolzx ostatit socxast Serbiaf.
2006-10-03 Rosia prodolgijt zablokenie vse komunikaciafs i torgenief s Gruzinia usled sxtatju terorizm Saakasxvilivoi rezximuf.
2006-10-02 Usled znacxju mezxunarodju tiskenie, Saakasxvilivoi Gruzinju rezxim dnes puskil cxtir Rosju voiskoju ofisnikis. Sleditelis podozrejut zxe tut problem bil izmislilju i planilju ot Busxvoi rezxim abi visxil napruzxie mezx Gruzinia i Rosia i tak visxil podpor Gruzinju populaciaf dla Busxvoi podkupilju marionetnik Saakasxvili.
2006-10-02 Brazilju autoritet podtverdil zxe vse 155 cxlovekis na palub pasazxir-letidlof ktor avaril prosxlju piatak v Amazonia bili smertilju. Avaria slucxil usled sotreskenie so plus malju privatju letidlo ktor, posle sotreskenie, bezopasuo pristanil.
2006-10-01 Tut utro nacxil v Austria parlamentju izvolba. Rezult dnesju izvolbaf es ne-predskazamju.
2006-09-30 Serbju parlment odnak-misluo odobril novju konstitucia vo ktor es Kosovo ne-razdelimju socxast Serbiaf.
2006-09-30 Seba-bombnik smertil prinaimensx dvanades cxlovekis u Irakju Ministrie Vnutrief vo Bagdad.
2006-09-30 V Brazilia avaril pasazxir-letidlo tipuf Boeing-737 nesitsju okol 145 cxlovekis. Soglosuo so pervju raportis nikto prezxil tut katastrof.
2006-09-29 USA-ju ministr zagrancief, gospica Kondoliza Rais, nacxijt tut den turne neskolk Bliz-Vostokju krainifs.
2006-09-29 Pervju zxenju kozmos-turistica - vo Iran rodilju gospica Anousxeh Ansari - tut den uspehuo pristanil vo Kazahzem.
2006-09-29 Usled nepopularost i vnutrju problemis pricxinilju ot Saakasxvilivoi rezxim vo Gruzinia, Saakasxvili podstrekajt problemis so Rosia. Na primer jegoi polcia zaderzxil neskolk Rosju voiskoju ofisnikis i obvinil onif za sxpionenie.
2006-09-27 Pakizemju prezident, generalnik Pervez Musxaraf, proglosil zxe usled Irakju voina Vset statil plus opasju, ne mensx opasju. Musxaraf tozx podtverdil zxe USA-ju pod-ministr zagrancief, Richard Armitage, grozil Pakizemju guverie abi Pakizem vstupil v borbaf proti Al-Kaida ili USA bu bombit Pakizem v kamen-eraf.
2006-09-27 Bisxkekju mezxunarodju letisxtie v Kirgizia bil vcxera zakritju usled sotreskenie dva letidlofs. Pasazxir letidlo Tu-154 i USA-ju voiskoju tanker-letidlo sotreskili podcxas pristanie. Nikai zxertvas bili raportilju.
2006-09-26 Slovakju perv-ministr i ministr-obronaf navestili tut den Afganzem. Slovakju voisko imajt malju, priblizuo sto-cxlenju, trud-eskadron vo Afganzem.
2006-09-26 Nov-izvolilju Japonju perv-ministr, 52-rocxju ultra-nacionalist Sxinzo Abe, obecxajt plus-blizju otnosenies s Cxina. Nektor sleditelis spekulijut i trevogijut zxe tut mozx but start vse-Azju ekonomju i voiskoju soiuzuf. Sxinzo Abe zamenijt Junicxiro Koizumi.
2006-09-26 Seba-bombnik ktor vzrivil seba vo jug-Afganzemju provincia Heland smertil prinaimensx 18 cxlovekis. Vzriv slucxil vo grod Lasxkar-Gah.
2006-09-26 Europju Komitet tut den odobril vstup Bulgariaf i Rumaniaf vof Europsoiuz v Januar 2007. Posle vstup Bulgariaf bu vnutr Europsoiuzuf uzx piat Slaviansk krainifs: Polakia, Cxehia, Slovakia, Slovenia i Bulgaria i pocxti sto-milion Slaviansk-gvoritsju obitatelis.
2006-09-25 Vo Ekuador, blizuo glavn-grod Kito, pasazxir autobus dolpadal vof propast. Usled avaria bili smertilju prinaimensx 47 cxlovekis vklucxuo siemnades detes.
2006-09-24 Venezuelju guverie otvergil izvinenies Busxvoi rezximuf za zaderzxenie Venezuelju diplomatnikuf vo Nov-Jorkju JFK-letisxtie. Venezuelju ministr zagrancief, gospic Nikolas Maduro bil podcxas 90 minutis zaderzxilju, voprosilju, pereiskalju i grozilju ot USA-ju granc-polcnikis.
2006-09-24 Vo tainju razvedkaju raport USA-ju sxpion-agentias dopuskijut zxe Irakju voina podstrekajt terorizm, inspirijt novju teror-aktis i pomocijt teror-grupis rekrutit novju cxlenis.
2006-09-24 Prosxlju nocx Madarju glavn-grod Budapesxt perezxival do tper nai-velju proti-guverju protest ktoruf ucxastili mezx 20 i 50 tisicx obitatelis. Protestnikis vimagali otstupenie perv-ministruf Ferenc Diurcxan. Ziavuo tut protest, takak prosxlju protestis, bili organizilju ot opozicju ekstremnikju proti-slaviansk polit-parta Fides.
2006-09-24 Soglosuo so proglosenie Venezuelju guverief, Venezuelju diplomatnik i ministr zagrancief, gospic Nikolas Maduro, bil posle navestenie Sodinju Narodifs vo Nov-Jork protizakonuo zaderzxilju. Zaderzxili jeg USA-ju grancnikis vo Nov-Jorkju letisxtie. Sleditelis podozrejut zxe tut zaderzxenie Venezuelju ministruf bil pomst Busxvoi rezximuf za recx Venezuelju prezidentuf vo Sodinju Narodis vo ktor zval Gxorgx Busx "cxort".
2006-09-23 Japonju genetnikis blizijut tvorit vakcin proti Alzhaimer-bolez. Princip vakcinuf es tvorenie proti-telofs proti proteinis ktor pricxinijut tut bolez.
2006-09-23 Irakju povstanikis dnes vzrivili kerosin-tanker-voz vo Sxiitnikju cxast Bagdaduf zvatju Sadr-grod. Vzriv smertil prinaimensx 35 cxlovekis i poranil neskolk duzinas.
2006-09-23 Pred neskolk den novju Slovakju perv-ministr, gospic Robert Fico, oglosil visxenie rod-subsidiaf dla perv-rodilju detes. Novju rod-subsidia dosagil uroven 15460 SKK, to es okol 400 Euro. Ficovoi guverie nadeajt zxe tut visxilju rod-subsidia bu pomocit stopit nizenie Slovakju populaciaf. Glavnju pricxinis nizenief populaciaf es neskolk. Ne tolk nizenie cxislof rodilju detes no tozx von-migrenie mnogju mlodju ludis usled iskanie plus-dobruo platitju truduf.
2006-09-23 Soglosuo so nainovju raportis ziavijt zxe Bulgaria i Rumania bu vstupit vof Europsoiuz uzx posle neskolk mesiacis vo Januar 2007. Usled medlju ekonomju rastenie Europsoiuz probijt absorbit novju krainis ktor imajut plus-bistruo rastitsju ekonomia cxem starju jadro Europsoiuzuf. No Nemcis vo Europsoiuz zablokijut sodinenie Europsoiuzuf so Rosia abi derzxili kontrol Europsoiuzuf i abi podtiskili Slaviansk jazikas i kulturis novju cxlenju krainifs Europsoiuzuf  takak - Polakia, Slovenia, Cxehia, Slovakia i Bulgaria. Tolk Angloio, Francio i Germanio es uznalju takak trud-jazikas Europsoiuzuf. Nikai Slaviansk jazika imajt tut status, poskroz fakt zxe Slaviansk jazikas es naivjelju jazikaju grup Europuf. Nemcju ciel es nizit vazxnost Rosju jazika i vse inju Slaviansk jazikafs i absorbit Slavianis vof Germania ili vo inju ne-Slaviansk krainis.
2006-09-23 Telo om Impernica, Maria Feodorovna, ktor bil mama om posledju Rosju Car, bu tut-den peregrobilju iz Danzem vof Rosia.
2006-09-23 Vcxeraju avaria edin-koleaju poezduf vo Germania smertil prinaimensx 23 cxlovekis. Des inju cxlovekis bili poranilju. Avaria bil pricxinilju ot cxlovekju osxibka usled ktor sotreskili dva vozis podcxas bistrost okol 250 km/cxas. Tut sort poezduf mozx dosagit bistrost 450 km/cxas i es uzx montirilju i provozijt pasazxiris vo Cxinaju mega-grod Sxanghai.
2006-09-22 Polakju perv-ministr Jaroslav Kacxinski vcxera uvolnil svoi lev-kriloju zamestnik Andrzej Lepper usled jegoi kritikenie Kacxinskivoi guverief. Tut uvolnenie razrusxil tut-vremju guverju koalicia. Gospic Kacxinski oglosil zxe bu probit tvorit novju koalicju guverie.
2006-09-22 Pakizemju president Musxaraf oglosil podcxas TV-intervu zxe posle bombenie Vsetju Torgju Centruf vo Nov-Jork jegoi guverie bil grozilju ot Busxvoi rezxim abi vstupil vo borbaf proti Al-Kaida ili USA bu bombit Pakizem vof kamen-era.
2006-09-21 Posle kozmosnautis kontrolili sxatl i nenaidili vred, USA-ju kozmos-agentia NASA resxil pozvolit pristanie sxatluf tut den na Kennedyvoi kozmos-drom vo Florida.
2006-09-21 Podcxas recx vo Sodinju Narodis, Venezuelju prezident Hugo Chavez nazval USA-ju prezident Gxorgx Busx "cxort".
2006-09-21 Zapad-USA-ju sxtat Kalifornia nacxil sudit sxes naivelju automobil-firmas za teplilnaju gazis.
2006-09-20 Rosju kozmos-korab Soiuz nesitsju tri kozmosnautis, vklucxuo pervju zxenju kozmos-turistica - vo Iran rodilju gospica Anousxeh Ansari - tut utro uspehuo pristanil u Mezxunarodju Kozmos-Stancia, MKS. Tut utro bili vo krug-zemlaju orbit 11 kozmosnautis: sxes v sxatl Atlantis, dva v MKS i tri v Soiuz.
2006-09-20 Usled vzriv metan-gazuf vo Ukrainju vugol-kopalna vo Donetskju oblast bili zapoimalju pod zem 43 cxlovekis. Prinaimensx 11 sxahtaris bili smertilju.
2006-09-20 Prosxlju nocx buntis i protestis vo Budapesxt prodolgili i sxirili. Usled prodolgitsju buntis bili vo Budapesxt poranilju uzx bolsx cxem sto obitatelis i polcnikis. Perv-ministr Diurcxan oglosil vcxera vo Madarju televidenie zxe ne bu otstupit. Buntis es podstrekatju ot opozicju ultra-nacionalistju proti-slaviansk polit-parta Fides.
2006-09-20 USA-ju kozmos-agentia NASA otrocxil pristanie kozmos-sxatluf Atlantis usled nerazpoznalju letitsju obiekt blizuo sxatl i usled nepriatju pogod vo Florida.
2006-09-20 Prosxlju nocx slucxil  vo Taizem beznasilju sxtatju perevrot podcxas ne-popularju perv-ministr Taksin bil ot-ehalju vo Nov-Jork. Obitatelis Taizemuf vinijut Taksin za podkupost. Voisko obecxajt ranju vernutie demokratiaf.
2006-09-19 Prosxlju nocx slucxili vo Madarju glavn-grod Budapesxt nasilju buntis i protestis proti tut-vremju socialistju Madarju guverie usled publikenie tainju zvuk-tasmaf vo ktor Socialistju perv-minister Diurcxan dopuskijt zxe jegoi guverie lgajt. Buntis es podporitju ot ekstremnikju proti-slaviansk parta Fides ktor hcejt dol-vergijt tut-vremju  socialistju guverie.
2006-09-18 Prezidentis Venezueluf i Iranuf, Hugo Cxaves i Mahmud Ahmagxinedad, podpisili vo Karakas spolju politju deklarenie i 29 dogvoris o ekonomju sotrudie. Odnakvremuo Venezuel i Iran osnovili fond dla financenie ekonomju razvitief i vlozxili dva gigalion USD vof tut fond.
2006-09-18 Tut utro bil uspehuo gor-puskilju, iz Rosju kozmosdrom Baikonur vo Kazahzem, Rosju kozmos-korab Soiuz nesitsju tri kozmosnautis vklucxuo pervju zxenju kozmos-turistica, vo Iran rodilju gospica Anousxeh Ansari.
2006-09-18 Vo vcxeraju referendum vo Pridnestria 94 proc izvolitelis glosili dla nezavisimost ot Moldavia i dla soiuz so Rosia. Bosxost obitatelis Pridnestriaf es Rusio-gvoritsju. Koncju rezult tut referendumuf bu oglosilju tut vecxer.
2006-09-17 Dnes USA-ju kozmos-sxatl Atlantis ot-pristanil ot Mezxunarodju Kozmos-Stancia MKS. Atlantis so svoi sxes-cxlenju ekipazx bu pristanit tut Sredak posle 11 den vo kozmos. Zavtra bu gor-puskilju Rosju kozmos-korab Soiuz nesitsju tri kozmosnautis vklucxuo pervju zxenju kozmos-turistica, vo Iran rodilju gospica Anousxeh Ansari.
2006-09-17 Dnes slucxijt vo Pridnestria referendum o nezavisimost ot Moldavia. Referendumuf ucxastijut 390 tisicx Pridnestrju izvolitelis. Soglosuo so pervju obgodas bolsx cxem 90 proc izvolitelis bu glosit dla nezavisimost ot Moldavia i dla soiuz so Rosia. Bosxost obitatelis Pridnestriaf es Rusio-gvoritsju.
2006-09-17 Krug-buria Lane udaril Tihokeanju breg Meksikuf blizuo otdih-grod Mazatlan.
2006-09-17 Papezx Benedikt XVI dnes izvinil seba za oglosenies ktor zudelal prosxlju tizxen i ktor razgnevil musulmnikis vo celoju vset.
2006-09-17 Usled neskolk vzrivis pricxinilju ot seba-bombnikis vo sever-Irakju grod Kirkuk bili smertilju prinaimensx 23 i poranilju okol 65 cxlovekis.
2006-09-16 Turcju polcia vinijt Kurdju povstanikis za nedavnju volna bombeniefs vo Turcia.
2006-09-16 Volna kritikenief Rimju papezxuf Benedikt XVI ot musulmnikis iz celoju Vset prodolgijt usled jegoi unizitsju komentar o Islam i o Prorok Mohamed.
2006-09-16 Prinaimensx 47 miortvnikis bili naidilju vo razlicxju cxastis Bagdaduf. Zxertvas bili pravdapodobuo mucxilju i ubilju ot etnikju smert-eskadronis.
2006-09-16 Japonju polcia vtorgal vof ofisis Aum kultuf posle toi bilju veditel, Sxoko Asahara, bil osudilju om smert.
2006-09-16 Vo Slonkostbreg prodolgijut buntis zapalilju posle sipanie toksinju otpaduf vo obitatju cxastis vel-groduf Abigxan usled ktor zabolezili tisicxis obitatelis.
2006-09-15 Podcxas otkritie siezduf Nealiancilju Dviganief vo Kubaju glavn-grod Havana, gospic Raul Kastro, brat Kubaju prezidentuf Fidel Kastro napadil USA-ju politia i agresia.
2006-09-14 Gensek Sodinju Narodifs, gospic Kofi Annan, oglosil zxe perevazxie Sred-vostokju veditelis pogledijut USA-ju napadenie Irakuf i toi posledok takak katastrof dla Sred-vostok.
2006-09-14 Soglosuo so nainovju naidenies Europju neandertalnikis prezxili plus dolguo cxem origuo mislitju. Soglosuo so Nature gazet posledju neandertalnikis domovili vo Gibraltarju pecxer pred 24 tisicx rocxis.
2006-09-14 Sxalju pistolnik obstrelil vcxera studentis vo Kanadju kolezx vo vel-grod Montreal. Devnades studentis bili poranilju, din studentica bil smertilju. Polcia zustrelil pistolnik.
2006-09-14 Visxjusx ofisnik Rosju Centrju Bankuf, 41-rocxju gospic Andrei Kozlov, es kritik-bolezju i hospitalizitju usled napadenie ot dva pistolnikis prosxlju nocx vo Moskva. Pod gospic Kozlov bili anulilju licencias neskolk Bankifs ktor bili podozretju za dengi-pracxie dla organizilju kriminalstvo.
2006-09-13 Novju Japonju izsledenie podtverdijt zxe zelenju cxai zasxtitijt nasx telo pred pred neskolk vazxnju zabolezenies.
2006-09-13 Usled panik-beg vo Jemenju stadion podcxas vcxeraju politju izvolbaju siezd bili smertilju bolsx cxem 42 cxlovekis i duzinas bili poranilju.
2006-09-13 Soglosuo so raportis, podcxas prosxlju 24-cxasis Irakju polcnikis naidili okol 60 miortvnikis vo razlicxju cxastis Bagdaduf. Neskolk voz-bombis dnes uzx smertili prinaimensx 22 cxlovekis. Slava okupacia!
2006-09-11 Cen neftuf v mezxunarodju birzas vnov nizil. Dnesju cen neftuf bil okol 65 USD za bocxka.
2006-09-11 Vo Bavaria, vo jegoi domo-krain, papezx Benedikt XVI vcxera sluzxil von-vozduhju bozx-sluzxba ktoruf ucxastili okol cxetvert-milion veratelis.
2006-09-11 Dnes es piatju kazxd-rocxie razborenief Vsetju Torgju Centruf vo Nov-Jork, usled ktor bili smertilju okol tri-tisicx cxlovekis.
2006-09-11 Vo vcxeraju Cxerngoraju parlamentju izvolba vigral polit-parta tut-vremju perv-ministruf Milo Djukanovicx. Soglosuo so pervju rezultis jegoi parta vigral 41 iz 81 parlamentju sidkas.
2006-09-10 Britzemju milosercju organizacia Kristnikju Pomoc (Christian Aid) oglosil zxe sxirju oblastis Afganzemuf i sto-tisicxis obitateli es ogrozilju ot glodov. Nedavnuo raport Sodinju Narodifs oglosil zxe produktenie Afganzemju opiumuf visxil tut rocx om 59 proc. Ziavuo dnesju Afganzem produktijt dostacx opiumuf no nedostacx eda. Slava okupacia!
2006-09-10 Usled sudar mezx Srilankaju voisko i Tamilju Tigris bili smertilju prinaimensx 28 Srilankaju voiakis i bolsx cxem sto voiakis bili poranilju. Cxislo zxertvas mezx Tamilju Tigris esxte ne es jasnju no soglosuo so Srilankaju guverie okol 130 Tamilju Tigris bili smertilju.
2006-09-10 Saakasxvilivoi rezxim vo Gruzinia zaderxil dvanades veditelis opoziciaf. Ziavuo Saakasxvili i jegoi rezxim ktor pereberili Gruzinju guverie podcxas takzvanju Rozaju Perevrot (ili "revolucia") ktor bil financilju ot USA-ju tainju sluzxbas tper boiajt zxe bu dolvergilju ot demokratju opozicnikis.
2006-09-10 Devnades rocxju Rosju tenisnica, Maria Sxarapova, vigral nad Belgnica Justine Henine-Hardenne vo "US Open" tenis-konkur i tak polucxil svoi uzx dvaju "Grand Slam" titul.
2006-09-09 NATO-ju generalnik Ray Henault vizval dnes vo Varsxava cxlenju sxtatis abi poslali bolsx voiakis vof Afganzem. Podcxas posledju mesiacis cxislo smertilju NATO-voiakifs vo Afganzem bistruo visxil usled krepkenie Talibanju povstanikims.
2006-09-09 Rimju papezx Benedikt XVI dnes priehal dla ne-ofisju navestenie Bavariu vel-groduf Miunhen, vo jug-vostokju Germania. Benedikt XVI rodil vo Bavaria.
2006-09-09 Posle neskolk opozdenies USA-ju kozmos-sxatl Atlantis bil dnes koncuo uspehuo gor-puskilju vof krug-zemlaju orbit iz Kennedyvoi kozmosdrom vo Florida. Atlantis bu pristanit u Mezxunarodju Kozmos-Stancia MKS. Atlantis gor-nesil bolsx cxem siemnades tonaju cxast MKS-stanciaf.
2006-09-07 USA-ju prezident Gxorgx Busx priznal egzistenie tainju zaklucxilanfs kontrolitju ot CIA. Soglosuo so kritiknikis takai tainju zklucxilnas narusxijut mezxunarodju zakonis i es zlo-upotrebitju dla mucxenie zaklucxnikifs.
2006-09-04 Prinaimensx dva-sto Afganzemnikis i cxtir Kanadju voiakis bili smertilju usled vcxeraju NATO-ju ofenziv blizuo jug-Afganzemju grod Kandahar. Soglosuo so NATO-ju gvornikis smertilju obitatelis bili Talibanju povstanikis. No soglosuo so kritiknikis bolsxost smertilju cxlovekis bili Afganzemju civilnikis.
2006-09-03 Bolsx cxem tisicx protizakonju imigritelis iz Afrik uzx nabregili tut vikend na Espanju Kanar-ostrovis. Tut rocx uzx nabregili na Kanar-ostrovis bolsx cxem dvades-tisicx cxern-Afrikju imigritelis.
2006-09-03 Na Kuril-ostrovis i na vostok-Rosju ostrov Sahalin obitatelis dnes slavnijut 61-ju kazxd-rocxie svobodenief ot Japonju militaristis.
2006-09-02 Dnes USA-ju okupacju voisko formaluo perepodal kontrol zlo-proslavju Bagdadju zaklucxilnaf, Abu-Graib, Irakju marionetju guverief.
2006-09-02 Vo jug-Afganzemju provincia Kandahar dnes bil dolstrelilju Britzemju letidlo tipuf Nimrod. Soglosuo so pervju raportis prinaimensx cxtirnades Britzemju voiakis utratili zxizn.
2006-09-02 Soglosuo so raport Sodinju Narodifs produktenie Afganzemju opiumuf visxil tut rocx om 59 proc. Slava okupacia!
2006-09-02 Cxtirnades pilgrimnikis iz Pakizem i India bili dnes zustrelilju vo Irak podcxas put k Sxiitnikju sviatju grodum Karbala.
2006-09-01 Usled avaria pasazxir-letidlof vo Iran bili smertilju okol 30 cxlovekis. Letidlo imal priblizuo 150 cxlovekis na palub.
2006-08-21 Vo Kenia, blizuo Nairobi, bil grabilju i vazxnuo poranilju Rosju posolnik gospic Valeri Egosxkin. Podcxas Egosxkin ehal vo svoi voz, na dorog neocxekauo ziavil malju mlodic. Tamgda Egosxkin stopil abi jeg ne smertil skacxili na Egosxkin dva oruzxilju muzxis, grabili jeg i so nozx vazxnuo poranili.
2006-08-21 Prinaimensx dva cxlovekis bili smertilju i duzinas poranilju prosxlju nocx vo Madarju glavn-grod Budapesxt usled vitr-buria i panik podcxas ogen-igraju pokaz u reka Dunav mezx Margaretju i Cepju mostis.
2006-08-20 Oruzxilju pistolnikis zustrelili prinaimensx dva-des i poranili bolsx cxem tri-sto Sxiitnikju pilgrimnikis vo cxast Bagdaduf zvatju Kadhimia.
2006-08-18 Novju nedavnuo izvolilju Slovakju perv-ministr Robert Fico dnes navestil Slovakju voiskoju otdel vo Irak.
2006-08-18 Zemtrasenie silaf 6,1 gradusis Rihtersxkalaf udaril tut utro redkuo obitatju cxast vostok-Rosju ostrovuf Sahalin. Nikai zxertvas bili raportilju no zemtrasenie vredil cxisloju domis.
2006-08-17 U vostok-Bosnju malgrod Kamenica sledstvitelis vikopali ostatie bolsx cxem tisicx zxertvas Bosnju voinaf. Tut masa-grob es nai-velju masa-grob Bosnju voinaf.
2006-08-17 Dnes soverhil vo Socxi neformalju vstretie om glovnikis krainims Eurazju Ekomonju Komunuf.
2006-08-14 Cxislo zxertvas nedavnju taifunuf Saomai vo Cxina uzx perevisxil 250 cxlovekis.
2006-08-13 Dnes slavnijt Kubaju veditel, gospic Fidel Kastro, svoi 80-ju den rodenief. Kastro es tper hospitalizilju i zdrovitsju posle nedavnju kisxka-hirurgia..
2006-08-12 Vo Irakju grod Ramadi, ktor es okol 110 km zapaduo ot Bagdad, USA-ju voisko masakril 26 podozrelju Irakju povstanikis.
2006-08-12 Upotrebits raket-granatis Afganzemju povstanikis smertili prinaimensx tri USA-ju voiakis vo sever-vostokju cxast Afganzemuf.
2006-08-12 Ne-silaju zemtrasenie udaril tut utro Meksiko-grod. Nikai zxertvas ni znacxju vred bili raportilju. Zemtrasenie imal sila okol 5,9 gradusis Rihtersxkalaf.
2006-08-12 Ogromju taifun Saomai napadil i nicxil jug-vostokju Cxina. Okol 1,5 milionis cxlovekis bili evakuacilju i soglosuo so pervju raportis bolsx cxem sto obitatelis utratili zxizn. Cxinaju guverie mobilizil 20 tisicx voiakis dla cxistenie oblastuf udarilju ot tut taifun. Vitr taifunuf Saomai perevisxil bistrost 215 km/cxas.
2006-08-12 Tut utro Izraeilju voisko intenzivil i razsxiril svoi poverh-ofenziv vo jugju Libanon, poskroz novju rezolucia Sodinju Narodifs ktor vimagajt neposredju peresmirie.
2006-08-07 Soglosuo so ofisju raportis potopis ktor slucxili prosxlju mesiac vo Severju Korea smertili pocxti tisicx i bezdomovili okol 60 tisicx obitatelis .
2006-08-06 Podcxas Izraelju voisko bombil Libanon, Libanonju Sxiitnikju grup Hezbola gor-puskil okol 150 raketis vo napramenie Izraelum. Hezbolaju raketis dnes smertili prinaimensx 10 Izraelju voiakis.
2006-08-06 Vo Rosia dnes, pervju Augustju posubotak, bolsx cxem milion cxlovekis pomnijut Den Zxelezdorognikims.
2006-08-06 Japonia i celoju vset dnes pomnijt 61-ju kazxdrocxie atom-bombeniem Japonju grodum Hirosxima ktor slucxil vo rocx 1945.
2006-08-06 Vo Rosia dnes, pervju Augustju posubotak, bolsx cxem milion cxlovekis pomnijut Den Zxelezdorognikims.
2006-08-05 Rosju polcia zaderzxil dva muzxis usled podozrenie zxe prosxlju mesiac kradili bolsx cxem dva-sto predmetis iz proslavju Ermitazx muzei vo Petergrod.
2006-08-05 India i Pakizem vzaimuo izgonili diplomatnikis posle Pakizemju obvinenie Indju diplomatnikum Deepak Kaul za sxpionenie.
2006-08-04 Dnes veditsju Ukrainju politnik, gospic Viktor Janukovicx, vnov statil Ukrainju perv-ministr.
2006-08-04 Bombenie sever-vostokju Libanonum, u Siurju granc smertil okol 30 cxlovekis. Zxertvas bombeniem bili Libanonju ferma-trudnikis. Odnakvremuo Hezbolah dnes strelil pocxti dva-sto raketis vo Izraelum. Nektor Hezbolahju raketis dosagili Izraelju grod Hadera.
2006-07-23 Prinaimensx piatnades cxlovekis bili smertilju i duzinas poranilju usled vzriv minibusum vo perepolnju rinok sever-Irakju grodum Kirkuk.
2006-07-23 Prosxlju nocx i tut utro Izraelju letidlos prodolgili bombenie Libanonum poskroz mezxunarodju protestis.
2006-07-23 Vo USA bazilju organizacia Zgled Ludju Pravos oglosil zxe zloupotrebenie i mucxenie Irakju zaklucxnikis ot USA-ju voisko vo Irak ot rocx 2003 do rocx 2005 bil autorizilju i rutinju. Tipovju metodis zloupotrebeniem bili pobitie i pozbavenie om spatie.
2006-07-20 Goracx-volna vo zapadju Europ uzx smertil neskolk cxlovekis. Vcxeraju prohodkaju konkur vo Holandju grod Nijmegen bil anulilju posle dva ucxastnikis umirali usled teplost udar.
2006-07-20 Cxislo zxertvas ptakju gripum H5N1 vo Indonezia uzx dosagil 42 cxlovekis.
2006-07-20 Libanonju perv-ministr Fouad Siniora vimagajt neposredju peresmirie mezx Hezbolah i Izrael i oglosil zxe Izraelju bombenie uzx smertil bolsx cxem tri-sto Libanonnikis i raz-kusokil Libanon.
2006-07-16 Tut utro nacxil vo Rosju vel-grod Petergrod G-8 verh-vstretie veditelumis 8 nai-vazxnju krainis vsetum. Vstretiem ucxastijut prezidentis Putin i Busx, takak predstavatelis iz Britzem, Kanada, Japonia, Germania, Francia i Italia. Udivuo predstavatelis Indiam i Cxinam ne es prisutju.
2006-07-16 Izraelju voisko uzx neskolk den prodolgijt napadenie i bombenie Libanonum. Izraelju izvinenie tut masaju agresiam es otvodenie dva Izraelju voiakumis ot Libanonju sxiitnikju milc-grup Hezbalah, no sistemju nisxtovenie Libanonju infrastrukturum ukazijt zxe Izrael imajt inju cielis vo Libanon. Soglosuo so Sredvostokju politju analiznikis tut agresia dokazijt zxe Izraelju tainju sluzxbas bili pozad smertenie bilju Libanonju perv-ministrum Hariri abi obrotili Libanonju publikju omnenie proti Siuria. Usledju iztiaganie Siurju voiskom iz Libanon tper umozxijt Izrael kontrolit i terorizit Libanonju narod, guverie i obitatelis.
2006-07-13 Usled politju napruzxie vo Blizju Vostok i visxitsju cen neftuf dnes vse cxtir glavnju Europju birzas imali nizitsju cenis akciafs.
2006-07-13 Izrael prodolgijt napadenie Libanonuf i Gazaf usled otvodenie tri Izraelju voiakifs ot Palestinju povstanikju grupifs Hamas i Hezbala.
2006-07-13 Soglosuo so nai-novju ofisju oglosenies pred-vcxeraju serial bombeniefs Bumbaivoi pasazxir-poezdifs smertil 186 cxlovekis.
2006-07-13 Cen neftuf na mezxunarodju birzas dnes perevisxil uroven 76 dolaris za bocxka.
2006-07-11 Vo doezdnikju pasazxir-poezdifs Indju vel-groduf Mumbai tut den slucxil serial siem koordinilju vzrivifs. Soglosuo so pervju raportis tut vzrivis smertili okol sto cxlovekis. Mumbai es financju glavn-grod Indiaf.
2006-07-10 Rosju special-voisko smertil din iz nai-brutalju teroristifs Vsetuf, Sxamil Basaev, ktor bil otvetju za Beslanju masakr i za inju zverzlos.
2006-07-10 Vo vostokju Pakizem doltreskil pasazxir letidlo tipuf Fokker F-27 smertits vse 45 cxlovekis na palub.
2006-07-09 Vsetju Cxasxa futboluf dnes vigral Italia nad Francia.
2006-07-09 Vo vcxeraju igra mezx Germania i Portugal vigral Germania 3:1, polucxits 3-ju mesto vo Vsetju Cxasxa futboluf. Dnes bu slucxit final mezx Francia i Italia.
2006-07-09 Tut utro pasazxir-letidlo tipuf Airbus A-310 vo vostok-Rosju grod Irkutsk proehal pristanisxtie, sotreskil so beton-barier i nacxil pozxarit. Letidlo priehal iz Moskva i imal na palub dva-sto cxlovekis, to es 192 pasazxiris (vklucxuo mnoguo detes) i 8 cxlenis ekipazxuf. Soglosuo so pervju raportis bolsx cxem sto cxlovekis bili smertilju i okol 55 hospitalizilju. Letidlo nalezxil Rosju vozduh-lina "Sibir". Ziavuo bolsxost pasazxirifs bili rodzinis i detes ktor planili provremit svoi letoju prazdenis u breg ozerof Baikal.
2006-07-07 Tut tizxden vo pol-final futbolju Vsetju Cxasxaf vigral Francia nad Portugal i Italia nad Germania. To znacxijt zxe vo final Vsetju Cxasxaf, ktor bu slucxit sledju posubotak, bu igrat Francia proti Italia.
2006-07-07 Dnes Britzem pomnijt pervju kazxd-rocxie Londonju teroristju metro-bombenief usled ktor 52 cxlovekis utratili zxizn.
2006-07-07 Vcxera USA-ju kozmos-korab Discovery (uziavenie) uspehuo pristanil u Mezxunarodju Kozmos-Stancia MKS. Na palub sxatluf bili siem kozmosnautis vklucxuo Nemcju kozmosnaut Thomas Reiter ktor bu provremit sxes mesiacis na MKS. Sxatl bil privitalju ot Rosju kozmosnaut Vinogradov i ot USA-nik Williams.
2006-07-07 Podcxas napadenie severju Gazaf Izraelju voisko masakril uzx bolsx cxem dva-des Palestinianis.
2006-07-06 Cen neftuf vo mezxunarodju birzas dnes perevisxil uroven 75 USD za bocxka.
2006-07-02 Vo vcxeraju igras cxetvert-finaluf Vsetju Cxasxaf vigral Francia nad Brazilia i Portugal vigral nad Angloia.
2006-07-02 Vcxeraju gor-puskenie USA-ju kozmos-korabuf Discovery bil anulilju usled nepriatju pogod.
2006-07-02 Izraelju voisko-letidlos prosxlju nocx napadili glavn-ofis Palestinju perv-ministruf, gospic Ismail Hania. To es novju prob Izraeluf nestabilit i dol-vergit legitimju Palestinju guverie.
2006-07-01 Kozmosju korab Discovery (uziavenie) es predgotovilju dla vzlet na USA-ju Kennedyvoi kozmos-baz vo sxtat Florida. Discovery dolzxbi gor-nesit siem kozmosnautis.
2006-07-01 USA-ju rezxim i tainju sluzxbas predgotovijut napadenie Kubaf: vo slucx smertuf Kubaju vediteluf Fidel Castro, tisicxis USA-ju agentnikis predgotovijut sxtatju perevrot i montirenie svoi marionetnikifs.
2006-07-01 Tut-utroju vzriv voz-bombuf vo Bagdadju rinok smertil pocxti 70 i poranil bolsx cxem sto cxlovekis.
2006-06-28 USA-ju glavn-grod Vasxington imajt epidemju uroven imun-bolezuf. Soglosuo so autoritet nad cxtir procent populaciaf Vasxingtonuf es infekcilju ot imun-bolez HIV.
2006-06-28 Usled vigra nad Espania Francju futbol-grup vcxera postupal vof cxetvert-final futbolju Vsetju Cxasxaf.
2006-06-28 Vcxera Sovetgrup Europuf osudil tainju otnesenies i perevodenie teroristju podozrenikis ot USA-ju tainju sluzxbas vo Europ i osudil krainis Europsoiuzuf ktor pomocili USA so tut protizakonju deianie. Tozx  tri Slaviansk krainis ucxastili tut perevodenief i mucxenief podozrenikifs: Polakia, Bosnia i Macedonia.
2006-06-28 Prosxlju nocx Izraelju voisko nacxil bombit i napadil Palestenju oblast Gaza usled otvodenie din Izraelju voiakuf.
2006-06-24 Dnes bil ofisuo oglosilju zxe USA-ju voisko podporitju ot Afganzemju voiakis smertili okol 65 cxlovekis vo sredju i jugju Afganzem. Ne es jasnju esli zxertvas bili civilnikis ili povstanikis.
2006-06-23 Soglosuo so Rosju ministrie vnutrief, otravanie usled falsxju alkohol smertijt vo Rosia bolsx cxem 42 tisicx cxlovekis kazxd rocx. Bolsx cxem sto cxlovekis umirajut kazxdju den usled otravanie ot falsxju alkohol.
2006-06-23 Podcxas dva razlicxju bomb-vzrivis vo Irakju grodis Bakuba i Basra bili smertilju prinaimensx sxesnades cxlovekis.
2006-06-23 Vo USA bil obnazxilju tainju program posred ktor USA-ju guverie sxpionijt om vse mezxunarodju financju transakcias. Firma SWIFT tozx dopuskil zxe peredavajt vse informacia o financju transakcias om USA-ju guverie.
2006-06-22 USA-ju voisko oglosil smertenie cxtir USA-ju voiakis vo sever-vostokju Afganzem ot Afganzemju povstanikis.
2006-06-22 Ziavijt zxe Busxvoi navestenie Madariaf es planilju provokit i podstrekat proti-Rosju histeria ibo pomnijt 50-ju kazxd-rocxief Madarju povstanief proti komunizm, ktor slucxil vo rocx 1956. Busxvoi letidlo i jegoi soprovod-grup okol 700 cxlovekis pristanili vo Budapesxt vcxera.
2006-06-22 Potocxju dozxdis na Indonezju ostrov Sulavesi pricxinili blesk-potopis i zem-lavinis ktor smertili okol dva-sto cxlovekis. Bolsx cxem 120 cxlovekis es esxte propadalju. Ne znalju cxislo zxertvas bil otplovilju vof morie. Podcxas Januar zem-lavinis smertili bolsx cxem 120 cxlovekis na Indonezju ostrov Java.
2006-06-21 Vo Indju mega-grod Mumbai, takak vo triju grod Indiaf, inzxeneris startili stroit metro. Cen metrof bu okol piat gigalion dolaris (USD). Mega-grod Mumbai imajt priblizuo 18 milion obitatelis i es din iz nai-grazju grodis Indiaf.
2006-06-21 USA-ju prezident Gxorgx Busx priehal vof Budapesxt dla ofisju navestenie Madariaf.
2006-06-21 Soglosuo so USA-ju sxpion-agentias Severju Korea predgotovijt testenie dolg-dosagju raketuf ktor mozxbi dosagit USA-ju teritoria.
2006-06-20 Telos dva USA-ju voiakis ktor iscxezili vo Irak prosxlju piatak bili naidilju juguo ot Bagdad. Ziavijt zxe pred smertenie voiakis bili mucxilju.
2006-06-17 Tut-utroju vzriv vo hem-zavod vo vostkokju Cxina smertil prinaimensx 10 cxlovekis.
2006-06-15 Okol 60 autobus-pasazxiris bili smertilju vo sever-vostokju Sri-Lanka usled vzriv minaf.
2006-06-15 Vzriv autobusuf vo jug-Afganzemju vel-grod Kandahar smertil prinaimensx 10 i poranil okol piatnades cxlovekis.
2006-06-15 Nemcju polcia vo vel-grod Dortmund zaderzxil okol tri-sto buntnikis posle vcxeraju futbolju igra mezx Nemcia i Polakia.
2006-06-14 Rosju inzxeneris planijut stroenie plovitsju jadroju elektrikilnafs. Pervju takai elektrikilna bu upotrebitju vo sever-Rosju grod Severodvinsk.
2006-06-13 Usled razlicxju napadenies i bombenies vcxera bili smertilju vo Irak okol piat-des cxlovekis.
2006-06-13 Alberto, pervju buria tut-rocxju uragan-sezonuf vo Atlantia, prinudil obviazju evakuacia nizju cxastis severju Floridaf.
2006-06-12 Usled sotreskenie pasazxir-poezduf nesitsju dva-sto pasazxiris so brem-voz vo Izrael bili smertilju prinaimensx piat clovekis i okol 67 cxlovekis polucxili poranenies.
2006-06-12 Soglosuo so ofisju oglosenie USA-ju okupacju voiskof vo Afganzem, USA-ju voiakis, simboluo soprovodilju ot Afganzemju voiakis, smertili 37 talibanju povstanikis vo sredju i jugju oblastis Afganzemuf.
2006-06-11 Usled masaju proti-NATO-ju protestis pervju grup USA-ju voiakis otidil iz Ukrainia. USA-ju voiakis bili pozvalju vo Ukrainiaf ot USA-podkupilju marionetnik Juwxenko. Soglosuo so nektor raportis USA planijt vtiagat Ukrainia vof NATO i posle, podobuo takak startili voina vo Jugslavia, startit voina mezx Ukrainia, Polakia i Rosia abi Ukrainis, Polakis i Rosianis smertili drug druguf.
2006-06-10 Dnes nacxil vo Germania celo-vsetju futbolju cxampionstvo, takzvanju Vsetju Cxasxa.
2006-06-10 Vstretie financ-ministrifs G8 krainifs vo Rosju vel-grod Peterburg koncil optimistuo no ministris virazxili svoi nespokoinost om visxju i nestabilju mezxunarodju cenis energiaf.
2006-06-10 Vo  USA-ju voiskoju zaklucxilna i mucxilna vo voina-baz Guantanamo dnes umirali tri zaklucxnikis. Dva zaklucxnikis iz Saudia i din zaklucxnik iz Jemen. Tocxnju pricxin i sposob umiranief esxte ne es jasnju. Vo Guantanamoju zaklucxilna es okol 460 perevazxuo musulmnikju zaklucxnikis.
2006-06-10 Dnes bili podgrobilju vo Gazaju grod Beit-Lahia siem cxlenis Palestinju rodzinuf ktor bili vcxera smertilju usled vzriv na Gazaju plazx. Tisicxis gnevju Palestinianis ucxastili podgrobenief. Smertilju rodzin edal obed na plazx i bil pravdapodobuo smertilju ot Izraelju artileria.
006-06-09 Podcxas mesiac April USA-ju torg-deficit dosagil uroven 63 i pol gigalion dolaris. Glavnju pricxin visxenie USA-ju torg-deficituf bilo visxenie mezxunarodju cen neftuf ktor dosagil priblizuo 71 dolaris za bocxka. Ziavijt zxe tut-rocxju torg-deficit bu este visxjusx cxem deficit prosxlu rocxuf 2005. Vo rocx 2005 tot torg-deficit dosagil rekordju uroven 716 gigalion dolaris.
2006-06-09 Indonezju vulkan Merapi, sxto znacxijt "ogenju gora", statil podcxas prosxlu den plus aktivju i prinudil ubeg esxte okol piatnades tisicx obitatelis iz toi blizost. Vulkan Merapi es vo odnakju oblast Indoneziaf gde zemtrasenie pred neskolk den smertil bolsx cxem 5700 cxlovekis.
2006-06-08 Dnesju vzriv udorogju bombuf blizuo perepolnju rinok vo vostokju Sxiitnikju cxast Bagdaduf smertil prinaimensx trinades i poranil okol 30 cxlovekis.
2006-06-08 Soglosuo so dnesju oglosenie Irakju perv-ministruf Nouri Maliki, Irakju veditel Al-Kaidaf, Abu Musab al Zarkavi, bil vcxera vecxer smertilju podcxas USA-ju bomb-nalet severuo ot Irakju grod Bakuba.
2006-06-07 Sovetgrup Europuf dnes obvinil cxtirnades Europju krainis za spolvinost i smolvenie so USA-ju tainju sluzxbas. Soglosuo so raport predlozxilju ot Dick Marty tot cxtirnades krainis pomocili USA-ju tainju sluzxbas kontrabandit zaklucxnikis cxrez Europ vof Guantamo i vof inju tainju zaklucxilnas i mucxilnas. Dva krainis, Polakia i Rumania, rovnuo imali tainju zaklucxilnas na svoi teritoria.
2006-06-07 Tolpas Brazilju bez-zemju fermaris napadili budov Brazilju parlamentuf vo Brazilju glavn-grod Brasilia. Bez-zemnikis vimagajut ot guverie agrarju reform.
2006-06-06 Upotrebits 191 tonas vibuhivof Cxinaju inzxeneris dnes razborili perehodju barier pozad Tri-Gorloju Damba. Nedavnuo gotovilju Tri-Gorloju Damba na reka Jangce es naivelju damba Vsetuf. Tamgda vse toi 26 turbinis statijut funkcju Tri-Gorloju Damba bu produktit 18 tisicx megavatis elektrikuf.
2006-06-05 Prinaimensx 160 cxlovekis bili zaderzxilju vo Cxileju glavn-grod Santiago usled studentju buntis i protestis. Studentis vimagajut plus guverju podpor i bezplatju propuskis dla autobusis.
2006-06-06 Teroristis pereodevilju takak polcju komando vcxera napadili tri transport-firmas vo oblast Bagdaduf i otnesili 50 cxlovekis. Razlicxju falsx-uniformas es velm prostuo mozxju zakupit vo ulcas Bagdaduf.
2006-06-05 Vo vcxeraju dvaju krug prezidentju izvolbaf vo Peru vigral ot Busxvoi rezxim i ot zagrancju masaju medialis podporitju marionetnik Alan Garcia.
2006-06-04 Soglosuo so raportis, Somalju islamistis dnes vigrali kontrol Somalju glavn-groduf Mogadisxu.
2006-06-04 Dnes bili smertilju vo Irak prinaimensx 40 cxlovekis vklucxuo neskolk ucxnikis. Sleditelis dumajut zxe tot masakr bil povstanikju otvet za bez-uspeh guverief oznacxit novju ministris bezopasostuf.
2006-06-04 Vo Somalju grodnikju voina mezx ot USA podporitju voina-sxefis i fundamentistju islamistis, islamistis dnes vigrali kontrol osnovju groduf Balad. Balad es mestovitju okol 30 km severuo ot Somalju glavn-grod Mogadisxu i kontrolijt dorog vof Somalju nai-plodrodju oblastis.
2006-06-04 Dnes nacxil vo Peru dvaju krug prezidentju izvolbaf vo ktor konkurijut dva glavnju kandidatnikis: USA-ju marionetnik i bilju prezident, 56-rocxju Alan Garcia, i nezavisju dla-narodju kandidatnik, 42-rocxju gospic Ollanta Humala. Garcia es podporitju ot Busxvoi rezxim i ot zagrancju masaju medialis takak CNN, BBCworld i podobuo. Vo pervju krug prezidentju izvolbaf nezavisju kandidatnik gospic Humala polucxil 30,7 proc glosifs poki USA-ju marionetnik Garcia polucxil krug 24 proc. Usled vmesxanie USA-ju masaju medialis i tainju sluzxbas rezult tut dvaju krug prezidentju izvolbaf esxte ne es jasnju.
2006-06-04 Usled tiskenie ot USA i ot inju krainis, otnosuo Iranju obogatenie uraniumif, Tehranju guverie dnes ostrozxil zxe esli Busxvoi rezxim ucxinijt osxibju stup to mozxbi pricxinit razrusxenie neft-zapasuf. Pravdapodobuo tut oglosenie bu pricxinit visxenie cen neftuf sledju ponedelak.
2006-06-04 Soglosuo so plan agrarju reformuf, nedavnuo izvolilju Bolivju prezident, gospic Evo Morales, uzx vnov-distribucil 30 tisicx kvadrat-kilometris zemuf dla orignikju obitatelis.
2006-06-04 Vcxera koncil parlamentju izvolba vo Cxehia. Ziavijt zxe izvolba rezultil vo rovn-vazxie prav-kriloju i lev-kriloju silas vo dol-parlament bez jasnju vigratel i bez mozxost bolsxostju guverief.
2006-06-03 Podcxas specialju sidenie parlamentuf Cxern-Goraju parlament dnes formaluo proglosil nezavisost ot Serbia. Ot Germania i ot Europsoiuz podporilju i financilju referendum dla razlomenie Serbiaf i Cxern-Goraf es novju smutju kapitol Slaviansk balkanizenief.
2006-06-03 Pervju partida iz sto-tisicx prikazilju Kalasxnikovsk gvintovkas AK-103 priehal iz Rosia vof Venezuel. Tut pervju partida soderzxil des-tisicx gvintovkas. Ot USA nezavisju Venezuelju prezident Hugo Chavez stremlijt ohronat Venezuel usled mozxost USA-ju napadenief.
2006-06-03 Vo Irakju glavn-grod Bagdad bil dnes smertilju din Rosju diplomatnik i cxtir inju Rosju diplomatnikis bili otnesilju.
2006-06-03 Vzriv voz-bombuf vo jug-Irakju vel-grod Basra smertil prinaimensx 28 cxlovekis i poranil bolsx cxem 60. Basra es pod kontrol Britzemju okupacju voiskof. Vzriv slucxil vo pere-polnju glavnju rinok.
2006-06-03 Vo Kanadju vel-grod Toronto polcia zaderzxil 17 cxlovekis usled podozrenie om terorizm.
2006-06-03 Vcxera nacxil vo Cxehia dol-parlamentju izvolba vo ktor konkurijut 24 polit-partas. Soglosuo so prognozis tolk piat politpartas bu polucxit potrebju 5% glosifs dla ucxastie vo dol-parlament.
2006-06-02 Vo Holandia bil registrilju novju polit-parta ktor stremlijt zakonenie pedofiliaf i narkivof. Novju polit parta imenijt NVD (miloserdie, svobod i razlicxie) i hcejt zakonit narkivos, seks so detes ot dvanades rocxis, deteju porngrafia i seks so zveris.
2006-06-02 Posle nedavnju obnazxenie masakruf vo Irakju grod Haditha, gde USA-ju voiakis masakrili prosxlju Novembr 24 Irakju civilnikis, tper bil obnazxilju novju masakr ktor slucxil vo Marc 2006 vo Irakju grod Isxaki, gde USA-ju voiakis masakrili 11 civilnikis.
2006-06-01 Soglosuo so ofisju oglosenie USA-ju voiskof cxislo glod-straiknikis vo Guantanamoju zaklucxilna dosagil 89.
2006-06-01 Vo vostokju cxast Turcju velgroduf Istanbul dnes slucxil mocju vzriv. Ni pricxin ni cxislo zxertvas es znalju no soglosuo so pervju raportis ziavijt zxe cxislo zxertvas dosagil duzinas.
2006-05-31 Dnes vstretil Slovenju perv-ministr, gospic Janez Jansxa, vo Moskva so Rosju prezident Vladimir Putin.
2006-05-29 Vcxera Kolombju izvolitelis vnov-izvolili do-tperju prezident, gospic Alvaro Uribe, ktor polucxil vo vcxeraju prezidentju izvolba okol 62 proc glosifs.
2006-05-29 Vo Afganzemju glavn-grod Kabul dnes slucxili masaju protestis i buntis proti USA-ju okupacju voisko i proti Afganzemju prezident Karzai, ktor buntnikis pogledijut takak USA-ju marionetnik. Buntis bili spuskilju usled avaria voiskoju konvoiuf i sledju perestrelba ktor smertili okol dinnades (11) Afganzemju civilnikis. Protestnikis krikili sloganis takak "smert dla Amerik, smert dla Karzai".
2006-05-28 Usled vcxeraju dol-treskenie malju USA-ju napad-vrotletuf vo Irakju provincia Anbar obdva cxlenis ekipazxuf na palub es iscxezilju. Avarilju vrotlet bil tipuf AH-1 Cobra. USA-ju voisko otvergijt mozxost zxe vrotlet bil dol-strelilju ot Irakju povstanikis.
2006-05-27 Tut-utroju Indonezju zemtrasenie slucxil nedalkuo ot vulkan Merapi usled ktor Indonezju spasitelis vo tot oblast bili predgotovilju. Celoju razmer tut katastrofuf esxte ne es znalju no ofisju cxislo zxertvas uzx dosagil tisicxis. Neskolk cxasis posle glavnju zemtrasenie slucxili tozx posle-trasis.
2006-05-27 Vcxera bili oglosilju planis sodinit dva gigantju stal-firmas: Francju firma Arcelor i Rosju firma Severstal. Tut sodinenie bu tvorit nai-velju stal-firma Vsetuf. Tut sodinenie bil inspirilju usled ne-davnju bez-priatelju pereber-prob firmaf Arcelor ot stal-firma Mittal. Stal-firma Mittal es vlasnitju ot Indju oligarhnik, gospic Laksxmi Mittal.
2006-05-27 Zemtrasenie silaf 6,2 gradusis Rihtersxkalaf udaril tut utro centrju provincia na gustuo obitatju Indonezju ostrov Java. Soglosuo so pervju raportis bili smertilju prinaimensx 180 cxlovekis no sleditelis ocxekajut zxe ofisju cxislo zxertvas bu esxte visxit. Usled zemtrasenie bil pricxinilju nikai cunami.
2006-05-26 Usled serial napadeniefs vo Bagdad bili smertilju prinaimensx 13 i poranilju okol 60 cxlovekis.
2006-05-26 Nauknikis iz neskolk USA-ju univerzitis oglosili zxe naidili origin HIV-virusuf ktor pricxinijt imun-bolez. Soglosuo so nauknikis tut virus originijt vo sximpanzju populacia domovitsju vo jugju Kamerun.
2006-05-26 Edinju terorist ktor prezxil Beslanju masakr, Nur-Pasxi Kulaev, bil dnes osudilju dla do-smertju zaklucxenie. Kulaev es spol-vinju za smert 330 zxertvas Beslanju masakruf.
2006-05-25 Des-tisicxis ludis protestili vo Peruju glavn-grod Lima proti parlamentju ratifikenie voln-torgju dogvoruf so USA.
2006-05-25 Dnes slucxijt vo jug-Rosju otdih-grod Socxi verh-vstretie mezx Rosia i Europsoiuz. Glavnju tem vstretief bu energia i zapas Rosju gazuf dla krainis Europsoiuzuf.
2006-05-25 Ziavuo usled vcxeraju mega-pozxar vo Istanbulju Ataturkvoi letisxtie bili smertilju nikai cxlovekis. Pozxar tolk pricxinil ogromju materju vred. Pocxti normalju poletis, pristanies i vzletis na Ataturkvoi letisxtie vnov-nacxili uzx vcxera.
2006-05-24 Soglosuo so Vsetju Organizacia Zdrovief, VOZ, vo severju cxast Indonezju ostrovuf Sumatra siem cxlenis odnakju rodzinuf umirali usled virus ptakju gripuf H5N1. Lecxaris podozrejut zxe tut es pervju slucx cxlovek-cxlovekju perenes tut virusuf.
2006-05-24 Vo Istanbulju Ataturkvoi letisxtie nacxil ogromju pozxar. Pricxin pozxaruf ili cxislo zxertvas esxte ne bili oglosilju. Istanbulju letisxtie es nai-velju letisxtie Turciaf.
2006-05-23 Nasilie mezx podporitelis Hamasuf i Fatahuf vo Gaza prodolgijt. Uzx neskolk cxlovekis bili smertilju i duzinas poranilju.
2006-05-23 Spasitelis otstupijut nadezx spasit 57 sxahtaris ktor bili zapoimalju pod zem usled zatop vo sever-Cxinaju vugol-kopalna pred neskolk den. Vedenie vugol-kopalnaf ignoril ostrozxenies zxe grozijt zatopenie.
2006-05-23 V Cxina pasazxir-autobus dolpadal iz most vof reka smertits prinaimensx cxtirnades cxlovekis.
2006-05-22 Soglosuo so predskazanie USA-ju klimat-agentiaf tut-rocxju uragan-sezon vo USA bu nad-normalju no mensx katastrofju cxem prosxlju uragan-sezon. Agentia ocxekajt do 10 hurikanis vo severju Atlantokean tut rocx.
2006-05-22 Bombenie jug-Afganzemju mal-groduf vo provincia Kandahar ot USA-ju voina-letidlos smertil okol 50 cxlovekis, perevazxuo civilnikis. Soglosuo so inju ne-ofisju raportis cxislo zxertvas perevisxil 80.
2006-05-21 Soglosuo so pervju raportis vo dnesju referendum vo Cxern-gora izvolitelis resxili otdelit ot Serbia. Tut referendum es novju smutju kapitol balkanizenief Slaviansk naroduf. Silas podporitsju otdelenie polucxili masaju financju, politju i medialju podpor ot Europsoiuz i ot razlicxju zagrancju tainju sluzxbas i masaju medialis. Tot es novju primer vmesxania Eruoposiuzuf vof vnutrju politia krainifs bilju Soviet-blokuf.
2006-05-20 Tut-utroju vzriv bombuf vo Sxiitnikju cxast Bagdaduf, takzvanju Sadr-grod, smertil prinaimensx devnades(19) cxlovekis i poranil duzinas. Soglosuo so ofisju statistia vo Irakju voina utratili zxizn uzx pocxti 2500 USA-ju voiakis i bolsx cxem 220 okupacju voiakis iz inju krainis, vklucxuo duzinas slaviansk voiakis. Bolsx cxem 18 tisicx USA-ju voiakis bili poranilju i neznalju cxislo voiakis bili kalekalju.
2006-05-19 Ofisju cxislo zxertvas Taifunuf Cxancxu vo jug-Cxinaju provincias Guangdong i Fugxian uzx dosagil 16 cxlovekis. Usled tut taifun bili smertilju vo Filipinia 37 cxlovekis i vo Vietnam 27 cxlovekis es iscxezilju i pravdapodobuo tonulju posle onivoi lodka potopil usled tut faifun.
2006-05-18 Epidemia holeraf smertil podcxas prosxlju tri mesiacis okol 1200 cxlovekis vo Angola.
2006-05-18 USA-ju gor-parlament, takzvanju senat, podporijt stroenie ograduf na USA-Meksikju granc.
2006-05-18 Silaju taifun Cxancxu, ktor imajt vitr do 170km /cxas, udaril jugju Cxinaju provincia Guangdong. Bolsx cxem sxest-sto-tisicx ludis iz tot oblast bili evakuacilju. Prosxlju subotak tut taifun smertil 37 cxlovekis vo Filipinia.
2006-05-18 Podxcas navestenie Libviaf, Venezuelju prezident Hugo Chavez oglosil zxe tut-vremju mezxunarodju cen neftuf es spravedlivju i zxe obdva Venezuel i Libvia bu usilit podderzxit tot cen. Chavez spol so Libvju veditel Muamar Gadafi tozx obvazxili dobrjuvenie vzaimju otnoseniefs mezx Venezuel i Libvia. Gospic Chavez navestil Libvia uzx cxtir raz i podcxas posledju navestenie polucxil humanistju nagrad za odolenie imperizmuf.
2006-05-17 Posle nasilju napadenie i smertenie duzinas polcnikifs vo Brazilju sxtat Sao-Paulo, dnes polcnikis udarili vzad proti kriminalnikis, smertits duzinas cxlenifs kriminalju banduf PCC.
2006-05-17 Besxalju oruzxilju 29-rocxju Turcju advokat, Aslan Alpaslan, vtorgal vof sudilna nai-visxju Turcju suduf, zustrelil din i poranil cxtir inju suditelis. Ziavuo jegoi motiv bil religju ibo podcxas napadenie krikil "Alah ahbar", sxto znacxijt "Bozx es velju".
2006-05-14 Cxtirnades cxlovekis bili smertilju i sxes poranilju usled dva seba-bombnikju vzrivis blizuo Bagdadju letisxtie. Usled tut vzrivis i usled inju nasilie bili dnes vo Irak smertilju bolsx cxem 30 ludis.
2006-05-14 Venezuelju prezident, gospic Hugo Chavez, priehal dla dva-denju navestenie Britzemuf. Podcxas navestenie Chavez otvergil mosxost vstretit Britzemju perv-ministr Tony Blair, usled Blairvoi podpor dla Busxvoi voinas i dla napadenie Irakuf.
2006-05-14 Posle vcxeraju napadenies polcnikifs ktor smertili bolsx cxem 20 cxlovekis, dnes Sao-Pauloju zlo-proslavju kriminal-band PCC organizil buntis vo 18 zaklucxilnas Brazilju sxtatuf Sao-Paulo. Zaklucxnikis poimali bolsx cxem sto zalozxnikifs.
2006-05-13 Bolsx cxem dva-des cxlovekis vklucxuo cxtirnades polcnikis bili smertilju podcxas prosxlju den vo Brazilju vel-grod Sao-Paulo usled napadenies ot nai-velju Sao-Pauloju kriminalju grup, PCC.
2006-05-13 Indonezju autoritet evakuacil oblast krug vulkan Merapi usled opasie neposredju vzrivuf. Vulkan Merapi ktor es tri-tisicx metris visxju es vo gustuo obitatju sredju oblast ostrovuf Java.
2006-05-12 Vzriv benzin-trubvoduf vo Nigeria blizuo vel-grod Lagos smertil bolsx cxem 15 cxlovekis. Bolsxost zxertvas bili malju kraditelis ktor sverlili otvoris vof benzin-trubvod abi mozxili kradit benzin. U mesto katastrofuf bili naidilju mnoguo malju kontaineris dla benzin.
2006-05-12 Ziavuo doba peresmirief vo Sri-Lanka koncil i nacxijt novju voina mezx Sri-Lankaju guverie i teroristju organizacia, takzvanju Tamilju Tigris. Na primer podcxas vcxeraju morju bitva bili smertilju duzinas cxlovekis.
2006-05-11 Soglosuo so raport publikilju vo gazet USA-Today USA-ju telefon-firmas perepodajut vse informacia o telefonenie ko sxpion-agentiafs, specialuo NAB, ktor podsxlusxajut des-milionis vnutr-USA-ju i mezxunarodju telefon-gvoris. Tut podslusxanie pokazijt opasie prodaxzuf mezxunarodju telekomunikacju firmafs dla USA.-ju vlasnitelis. Vse telekomunikacju firmas vo celoju Vset ktor es vlasnitju ot USA-ju firmas es zlo-upotrebitju dla podslusxanie i sxpionenie.
2006-05-11 Vo Nigerju grod Port-Harkort, ktor es vo oblast ustief om reka Nigxer i ktor es centr Nigerju neft-promisluf, Nigerju povstanikis smertili veditel USA-ju neft-firmaf.
2006-05-11 Podcxas Rosuo-Japonju manevris vo Ohocju Morie avaril Rosju vrotlet tipuf M-14 vof morie. Prinaimensx 11 ludis na palub vrotletuf bili spasilju. Soglosuo so posledju raportis vo perekidalju vrotlet na poverh morief es sxte din zxiznju cxlovek.
2006-05-10 Vo svoi rocxju recx pred Rosju parlament prezident Putin skazal zxe demografju katastrof es nai-velju problem Rosiaf. Tut-vremuo Rosia utratijt okol 700 tisicx ludis kazxd rocx.
2006-05-09 Tut vecxer seba-bombnik vo sever-Irakju grod Tal-Afar smertil prinaimensx 17 i poranil okol 35 cxlovekis.
2006-05-09 Predsiditel Cxecxnju guverief, gospic Ramzan Kadirov, proglosil zxe ubitie jegoi otecuf, Ahmat Kadirov, vo rocx 2004, ktor bil tagda Cxecxnju prezident, bil organizilju i platilju iz zagrancie.
2006-05-09 Turcia dnes otzval svoi posolnikis iz Kanada i Francia usled nesoglosie o Armenju genocid ktor slucxil ot rocx 1915 do rocx 1917 vo Otomanju Imper. Zxertvas genociduf statili okol 1,5 milion Armenianis.
2006-05-09 Vo velju proda-centr Slovakju glavn-groduf Bratislava bil dnes otnesilju malju cxtir-rocxju dete. Roditelis neposreduo uvedomili ohrona ktor zakril celoju proda-centr. Dete bil naidilju vo toalet. Dete imal strizxilju vlosis, bil pere-odevilju i onarkilju. Ziavuo dete bil pred-gotovilju dla eksport i prodazx vo zagrancie. Uverenuo to ne es edinju slucx otnesenief i prodazxuf Slaviansk detefs vo Vset. Ostrozx!
2006-05-09 Dva Australju sxahtaris ktor bili dva tizxdenis (cxtirnades den) zapoimalju pod zem, vo zlato-kopalna na ostrov Tasmania, bili dnes spasilju. Avaria bil pricxinilju ot slabju zem-trasenie. Triju sxahtar bil smertilju i dnes podgrobilju.
2006-05-08 Taizemju Konstitucju Sud dnes razsudil zxe nedavnju Taizemju izvolba bil ne-zakonju. Razsudenie bil inspirilju ot proglosenie Taizemju koroluf, ktor skazal zxe parlament bez opozicia bilbi ne-demokratju.
2006-05-08 Jug-Afrikju sud dnes ocxistil ot obvinenie znasilief bilju Jug-Afrikju pod-prezident Jacob Zuma. Zuma bil obvinilju zxe znasilil imun-bolezju zxen.
2006-05-06 Dnes doltreskil USA-ju voiskoju vrotlet tipuf Chinook CH-47 nesitsju 10 cxlovekis vo Afganzem u grod Asadabad blizuo Pakizemju granc. USA-ju gvornikis otvergijut podozrenies zxe vrotlet bil dol-strelilju ot Afganzemju povstanikis.
2006-05-04 Dnes bil vprisagalju novju guverie Izraeluf veditju ot Ehud Olmert. Koalicju guverie es veditju ot Olmertvoi centristju parta Kadima ktor bil osnovilju ot Ariel Sxaron.
2006-05-03 Zemtrasenie silaf okol 8,0/ gradusis Rihtersxkalaf dnes udaril ostrov Tonga, ktor es vo Tihju Okean severuo ot Nov-Zelandia i vostokuo ot Australia.
2006-05-03 Pasazxir-letidlo tipuf Airbus A-320 vlasnitju ot Armenju vozduh-lina Armavia doltreskil prosxlju nocx vof Cxernju Morie u Rosju grod Socxi. Letidlo bil na trasa Jerevan - Socxi. Prinaimensx sto cxlovekis utratili zxizn vklucxuo piat detes. Na palub letidlof bili 113 ludis vklucxuo 8 cxlenis ekipazxuf.
2006-05-02 Vo masaju protestis proti novju imigracju zakonis vcxera, vo razlicxju cxastis USA-f, ucxastili okol milion cxlovekis.
2006-05-02 Vcxera Bolivju guverie pod vedenie om Evo Morales nacionalizil Bolivju gaz-promisl. Bolivia imajt dvaju nai-velju zapas gazuf vo jugju Amerik.
2006-05-02 Soglosuo so pervju raportis prosxlu nocx USA-ju okupacju voisko masakril okol sto Irakju povstankis krug grod Ramadi.
2006-05-01 Gvornik Iranju guverief oglosil zxe Iran bu vistupit iz Mezxunarodju Atomju Agentia esli oni ne bu stopit tiskenie Iranuf.
2006-04-30 Vcxera Italju perv-ministr Silvio Berlusconi oglosil zxe bu otstupit iz svoi funkcia sledju vtorak. Berlusconi i jegoi koalicia proigral vo nedavnju Italju parlamentju izvolba.
2006-04-30 Prinaimensx sxesnades sxahtaris bili smertilju usled vzriv vo Uaiabaio vugol-kopalna vo sredju Cxina.
2006-04-29 Veditelis Boliviaf, Venezueluf i Kubaf dnes podpisili vo Kubaju glavn-grod Havana voln-torgju dogvor, takzvanju ALBA. Ciel Albaf es protistanit i rovnvazxit USA-ju eksploatenie Latin-Amerikuf.
2006-04-29 Vo novju al-Kaidaju video-tasma, publikilju vo internet i peredavalju vo al-Gxazira TV-siet, Aiman al-Zauahiri proglosil zxe podcxas prosxlju tri rocxis Irakju povstanikis zudelali 800 mucxenikju napadenies okupacju voiskofs i slomili hrebet okupaciaf.
2006-04-28 Posle Sxvedia, Irlandia i Britzem, dnes tozx cxtir inju krainis Europsoiuzuf otberili uzdas dla vstup trudnikifs iz 10 novju krainis Europsoiuzuf. Tot cxtir krainis ktor dnes otkrili grancis es: Portugal, Espania, Grecia i Finzem. Esxte 8 starju krainis imajut zabranis dla vstup trudnikifs: Germania, Austria, Danzem, Holandia, Belgia, Luksemburg, Italia i Francia.
2006-04-28 Na Zanzibarju plazxis bili dnes nabregilju okol cxtirsto miortvju delfinis. Pricxin tut masaju vimiranief esxe ne es znalju.
2006-04-28 Soglosuo so nai-novju obgodas ekspertnikifs na voinas vo Irak i vo Afganzem USA-ju guverie bu tratit 811 gigalion dolaris - to es bolsx dengi cxem USA-ju guverie tratil na Vietnamju voina.
2006-04-27 Podcxas vcxeraju navestenie Nigeriaf, Cxinaju prezident Hu Gxintao polucxil ot Nigerju guverie pozvolenie dla iskanie neftuf vo oblast reka-ustef om reka Nizxer.
2006-04-27 Soglosuo so nai-novju raportis USA-ju sxpion-agentia CRA (CIA) dopuskil zxe zudelal bolsx cxem tisicx tainju letis cxrez Europsoiuz, cxasto provozits zaklucxnikis dla zloupotrebenie vo Guantanamo-Baz i vo inju tainju zaklucxilnas i mucxilnas.
2006-04-26 Ministr zagrancief om Serbia i Cxerngora, gospic Vuk Drasxkovicx, dnes skazal vo Parizx zxe proglosenie nezavisostuf om Kosovo pricxinilbi gorsxenie otnoseniefs mezx Serbia i Europsoiuz i nestabilost vo Balkania.
2006-04-26 Rosju prezident Vladimir Putin prikazil zmenit trasa novju Sibirju neft-trubvoduf usled ohrona priroduf. Novju trasa bu izbezxit Baikalju ozero vo distancia 40km.
2006-04-26 Ot Germanju nov-nacistis kontrolitju Europsoiuz financijt i organizijt masaju tainju perevrotju kampan vo Belarusia. Posle smertenie milionis Belarusnikis vo Dvaju Vsetju Voina, novju pokolenie Germanju nov-nacistis vnov probijt podkorit i obmanit Belarusju narod i vse Slavianis.
2006-04-26 Vcxera bil gorpuskilju Izraelju sxpion-satelit Eros-B1 posred Rosju brem raket Start-1. Satelit bil gorpuskilju iz dalk-vostokju Rosju kozmosdrom Svobodni. Ciel satelituf es sxpionit na Iranju jadroju program.
2006-04-26 Dnes pomnijut ludis vo Ukrainia i realuo vo celoju Vset 20-ju kazxd-rocxie Cxernobilju jadroju katastrofuf ktor slucxil vo rocx 1986.
2006-04-25 Prosxlju nocx vo Egiptju otdih-grod Dahab, ktor es na Sinaiju polostrov u breg Cxervenju Morief, vzrivil serial bombifs. Okol dva duzinas cxlovekis bili smertilju i bolsx cxem 60 poranilju.
2006-04-24 Vo Sxveicarju grod Burgdorf nov-nacistis pobili 32-rocxju muzx i jegoi 53-rocxju mama. Sxveicaria es din iz nai-rasistju krainis Vsetuf. Carla del Ponte es tozx proti-Slaviansk Sxveicarica.
2006-04-24 Usled sred-vozduhju sudar dva malju letidlos 20 km severuo ot Aliasxkaju vel-grod Ankorigx vse piat ludis na palub obdva letidlos bili smertilju.
2006-04-24 Posle navestenie Sodniju Sxtatifs i Saudiaf, dnes nacxil Cxinaju prezident, gospic Hu Gxingtao, navestenie Afrikuf. Jegoi Afrikju turne nacxijt vo Marokia. Posle navestenie Marokiaf Hu bu esxte navestit Nigeria i Kenia.
2006-04-24 Vo vcxeraju Madarju izvolba vnov vigral Socialistju koalicia veditju ot tut-vremju perv-ministr Diurcxan (Gyurcsany). Etnikuo dnesju Madaris imajut okol 95 proc Slaviansk krevuf i bolsxost dnesju Madaris es potomkis podkorilju Madarizilju Slavianifs.
2006-04-23 Dnes bili vo Irak smertilju dobavju tri USA-ju voiakis, to znacxijt zxe tut vikend umirali vo Irak uzx 8 voiakis i ot start Irakju voina vo Irak utratili zxizn uzx 2390 USA-ju voiakis i civilnikis. Dnesju tri zxertvas bili smertilju vo sever-zapadju Bagdad ot udorogju bomb.
2006-04-23 Vo novju zvuk-tasma ktor bil dnes peredavalju vo al-Gxazira TV-siet, Osama bin-Ladin obvinijt Zapad za sionistju krest-voina proti Islam. Takak dokaz Zapadju proti-Islamizmuf primetit bin-Ladin izolenie Hamasju guverief vo Palestinia i voina vo Darfur.
2006-04-23 Tut utro nacxil vo Madaria dvaju etap parlamentju izvolbaf mezx dva veditsju polit-partas: Socialistis i ekstremnikju proti-Slaviansk parta Fidesz.
2006-04-23 Usled probudenie Peruju vulkanuf Ubinas posle pocxti 40 rocxis nedeianief Peruju guverie upotrebits vrotletis evakuacil neskolk sto obitatelis iz blizju malgrodis.
2006-04-23 Tut utro Irakju povstanikis napadili Bagdadju Zelenju Zona i ministrie vnutrief smertits prinaimensx sxes cxlovekis. Vcxera Irakju povstanikis smertili cxtir USA-ju i okol vosnades Irakju voiakis.
2006-04-22 Usled nesko