ZVESTIS ot 2007-01-01 do 2007-12-31

2007-12-31, ponedelek. V jugju Egipt pasazxirju autobus dol-treskil v kanaluf u reka Nil. Okol dvades cxlovekis, vklucxuo sxofer, bili smertilju.

2007-12-28, piatek. Ubilju Pakizemju prezidentju kandidat i bilju perv-ministr, 54-rocxju gospica Benazir Bhutto, bil dnes podgrobilju pri svoi otec v rodzinju mauzolei v jug-Pakizemju provincia Sindh. Onai otec bil tozx Pakizemju perv-ministr i bil tozx ubilju no pred 28 rocxis. Gospica Benazir Bhutto es edinju zxen ktor lib-gda vedil modernju musulmnikju krain.

2007-12-26, sredek. Bilju Pakizemju perv-ministr i prezidentju kandidat, 54-rocxju gospica Benazir Bhutto, bil dnes ubilju ot seba-bombnik v Ravalpindi podcxas pred-izvolbaju siezd.

2007-12-26, sredek. Rosia uspehuo gor-nesil v orbituf tri navig-satelitis Rosju navig-sistemuf GLONASS. Cxislo Rosju navig-satelitis dosagil 18. Tut tri navig-satelitis bili gor-nesilju posred brem-raket tipuf Proton-M ktor bil gor-puskilju iz kozmosdrom Baiknur.

2007-12-26, sredek. Tut den Vset pomnijt ogromju opustosxitsju cunami ktor slucxil pred tri-rocxis v Indju okean i smertil pocxti cxetvert-milion cxlovekis. Dnes v zapadju Indonezia slucxil novju katastrof: bolot-lavinis pod-grobili okol 80 cxlovekis.

2007-12-25, vtorek. 30 metris visxju podvisju most v distancju oblast Nepaluf zavalil usled perebremenie. Podcxas zaval bili na most okol tisicx Hinduistju pilgrimnikis iz ktor pravdapodobuo do dva-sto umirali.

2007-12-25, vtorek. Iz Rosju kozmosdrom Pleseck bil tut den uspehuo gor-puskilju novju tip mezxukontinentju balistju raketuf, RS-24. Raket tocxnuo udaril ucxebju ciel na siem-tisicx kilometris distancju Kamcxatka.

2007-12-24, ponedelek. Tut den slavnijut sever-zapadju Slavianis, takak nektor Cxehis, Slovakis, Polakis, Slovenis i Horvatis Kristrodenie.

2007-12-23, nedelek. Saud-Arabju polcia zaderzxil 28 podozretju cxlenis om Al-Kaida ktor planili teror-akt podcxas tut-rocxju masaju Musulmnikju pilgrimenie, takzvanju Hagx. Tut rocx Hagxuf ucxastili okol dva i pol milion Musulmnikju pilgrimnikis iz celoju vset. Hagx slucxijt kazxd rocx v Musulmnikju sviatju grod Mekka, v Saudju Arabia.

2007-12-23, nedelek. Tut utro bil gor-puskilju iz Rosju kozmos-drom Baikonur, posred brem-raketuf Soiuz-U, brem-korab Progress-M62 ktor bu prinesit na Mezxunarodju Kozmosju Stanciaf okol dva tonas zapasuf vklucxuo svezxju plodis i med.

2007-12-23, nedelek. Italju perv-ministr Romano Prodi priehal tut utro v Afganzemuf dla ofisju navestenie. Posle tut utroju vstretie s Afganzemju prezident Hamid Kazai, Prodi planijt navestit okol dva-tisicx Italju okupacju voiakis ktor es perevazxuo v zapadju oblast Afganzemuf..

2007-12-22, subotek. Bilju Britzemju perv-ministr Tony Blair tut den obratil om Katolikizm. Jegoi zxen i detes uzx bili prede obratilju om Katolikizm.

2007-12-19, sredek. Tut den slucxil pozxar v zapadju cxast 'Belju Domuf' vo Vasxington gde imajt svoi ofis i domo Prezident Busx. Pozxar opustosxil cxast Belju Domuf blizuo ofis pod-prezidentuf Dick Cheney.

2007-12-19, sredek. Posred Marsju orbit-zond nauknikis uziavili na jugju cxast Marsuf nesxto sxto podobijt aktivju ledec.

2007-12-19, sredek. USA-ju gazet 'Time' (vrem) zval Rosju prezident Vladimir Putin cxlovek rocxuf 2007, ibo Putin, podcxas svoi vladenie, zmenil posle-Jelcinvoi haos Rosiaf v prosperost i stabilost.

2007-12-17, ponedelek. Serbju prezidentju kandidatnik i veditel opozicju Serbju Radikalju Polit-partaf, gospic Tomislav Nikolicx, vimagajt postroenie Rosju voina-bazuf v Serbia.

2007-12-16, nedelek. Dnes umiral blizuo zapad-Ukrainju grod Lvov nai-starju cxlovek Vsetuf, 117-rocxju Grigori Nestor, ktor do konc svoi zxiznuf trudil takak pastnik.

2007-12-14, piatek. Rosju guverie ocxekal zxe tut-rocxju inflacia bu okol 8 proc, no soglosuo s nainovju cxislos Rosju inflacia za rocx 2007 bu dosagit dvanades proc. Poskroz visxitsju cenis cxislo obitatelis om Rosia ktor zxiznijut pod uroven bedaf nizil pod cxtirnades proc.

2007-12-14, piatek. Do rocx 2020 Sxveicaria planijt postroenie dva novju Atom-elektrikilnafs, iz ktor kazxd bu imat obiem 1600 megavatis. Uzx tper Sxveicaria imajt nad-plus elektrikuf ktor es eksportitju v krainis Europsoiuzuf.

2007-12-14, piatek. Inflacia v Europsoiuz dosagil sxes-rocxju maksim, ili uroven 3,1 proc za rocx. Inflacia nacxil krutuo visxit ot prosxlju leto gda bil na uroven okol 1,6 proc. Glavnju pricxin inflaciaf es visxenie cenis om razlicxju energias takak edaf i domifs.

2007-12-14, piatek. Rosju pesnatelica, Anna Netrebko, polucxil vcxera vecxer v Nov-Jork nagrad 'Muziknik Rocxuf' ot USA-ju organizacia 'Muzikju Amerik'.

2007-12-14, piatek. V Belarusju glavn-grod Minsk slucxijut peregvoris mezx Rosia i Belarusia ktor ucxastijut Rosju prezident Putin i Belarusju prezident Lukasxenko.

2007-12-14, piatek. Opasju ptakju grip H5N1 infekcil v Indonezia uzx 115 cxlovekis iz ktor uzx 93 umirali. Posledju zxertva ptakju gripuf v Indonezia bil 47-rocxju muzx ktor umiral prosxlju cxtirek v Gxakarta.

2007-12-14, piatek. USA-ju ministr obronaf, Robert Gates, natiskijt cxlenju krainis om NATO abi poslat plus voiakis v Afganzemuf. USA-ju okupacia Afganzemuf imajt plus i plus problemis usled visxitsju proti-borba Afganzemju povstanikis.

2007-12-14, piatek. Vcxera vediteli cxlenju krainifs Europsoiuzuf podpisili v Portugal takzvanju Lisabonju Dogvor ktor dolzxbi zamenit neuspehju Europju konstitucia.

2007-12-09, nedelek. Tut utro nacxil v Republika Srpska, ktor es socxast Bosnia-Hercegoviniaf, prezidentju izvolba. Sleditelis ocxekajut zxe bu-vremju prezident om tut cxast Bosniaf bu statit 76-rocxju Rajko Kuzmanovicx, ktor es podporitju ot vladitsju SNSD-polit-parta.

2007-12-09, nedelek. Vcxera Rosia uspehuo probal mezxu-kontinentju balistju raket tipuf Topol-RS-M12 ktor es sposobju prolomit vse tipis USA-ju proti-raketju obronaf. Tut utro iz Baikonurju kozmosdrom Rosia gorpuskil raket tipuf Proton-M, gor-nesitsju ne-specifikacilju voisko-materia.

2007-12-08, subotek. Nemcju guverie obvazxijt zapretenie Scientologiaf. Scientologia bil izdumalju v rocx 1954 ot USA-ju pisatel nauk-fikciaf, L. Ron Hubbard. Tut-vremuo Scientologia imajt okol des-milion priverzxnikis v celoju Vset. Nai-slavnju priverzxnik Scientologiaf es USA-ju aktor Tom Cruise. Soglosuo s kritiknikis, Scientologia financuo eksploatit svoi priverzxnikis ktor statijut psiho-zavisju.

2007-12-07, piatek. USA-ju kozmos-agentia NASA otrocxil gor-puskenie sxatluf Atlantis prinaimensx do subotek usled defektju mer-aparatis na vonju palivo-cisternis.

2007-12-07, piatek. Usled ocxekatju proglosenie Kosovoju nezavisostuf ot Serbia, NATO planijt visxit cxislo svoi voiakifs v tot Serbju provincia.

2007-12-07, piatek. USA-ju agentia CIA oglosil zxe nisxtovil vse zapisis zudelalju podcxas voprosenie zaklucxnikifs vo Guantanamo. Sleditelis podozrejut zxe tot zapisis bili nisxtovilju ibo bi dokazili zxe zaklucxnikis bili mucxilju i zxe USA sistemuo narusxijt vse mezxunarodju dogvoris. Predvremuo CIA lgal zxe imajt nikai zapisis.

2007-12-04, vtorak. Centrju Izvolbaju Komitet Rosiaf tut den oglosil zxe Putinvoi Edinju Rosia bu polucxit 315, Komunistju Parta 57, Liberal-Demokratju Parta 40 i Spravedlivju Rosia 38 sidkas v Rosju dol-parlament, ili takzvanju Duma. Ucxast dosagil 64 proc izvolitelifs.

2007-12-04, vtorak. 64-rocxju Austrju pisator, gospic Gerd Honsik, bil osudilju dla 18 mesacxis zaklucxenief ibo sumnil holokast. Poki proti-fasxizm es hvalamju, zaklucxenie za izrecxenies ili za sumnenie es proti svobod virazxenief.

2007-12-04, vtorak. Zapadju propagandistis i manipulnikis spuskili porocxju medialju kampan proti Rosia, usled popularost om prezident Putin i usled masaju vigra jegoi polit-partaf, Edinju Rosia. Proti-Rosju guveries i grupis zavistijut sodinost Rosiaf i podpor dla Putinvoi vedenie.

2007-12-04, vtorak. Posle nedavnju bistrju nizenie, tut utro cen neftuf na mezxunarodju birzas vnov visxil. Tut-vremju cen neftuf es okol 89 USD za bocxka.

2007-12-03, ponedelak. Zavistju zagrancju provernikis Rosju parlamentju izvolbaf nespravedlivuo kritikili izvolba ibo Putinvoi polit-parta vigral okol 64 proc glosift i ibo Rosia es sodinju pozad Putin i jegoi guverie. Poki Putin es podporitju ot okol 80 proc obitatelifs, USA-ju prezident Busx imajt podpor tolk 20 proc USA-nikis.

2007-12-03, ponedelak. Tut utro bil veditel Australju Trud-Partaf, Kevin Rudd, vovodilju takak novju premier Australiaf.

2007-12-02, posubotak. U Praga vcxera izkoleal ekspres-poezd Pendolino provozitsju okol 150 pasazxiris. Soglosuo s Cxehju polcia nikto bil poranilju i avaria bil pricxinilju usled sabotazx.

2007-12-02, posubotak. Glavnju Iranju peregvornik, gospic Said Gxalili, tut den vizital Rosia dla peregvoris o Iranju jadroju program.

2007-12-02, posubotak. Mocju sneg-buria v sred-severju cxast om USA kalekal transport i bez-elektrikil des-tisicxis obitatelis. Neskolk cxlovekis bili smertilju.

2007-12-02, posubotak. Soglosuo s Cxinaju premier Wen Tia-Pao, razgvoris mezx Cxina i Japonia o vzaimju ekonomju sotrudie bili uspehju. Vikendju razgvoris slucxili v Cxinaju glavn-grod Peking.

2007-12-02, posubotak. V mezxunarodju konkur krasostuf, takzvanju 'Miss World 2007', ktor slucxil tut rocx na Cxinaju tropikju ostrov Hainan, vigrala 23-rocxju, 182 cm visxju Cxinanica, Ci-Ling-Cxang, iz Peking. Novju korolica bil koronalju ot korolica prosxlju rocxuf, Cxehica Tatiana Kuharova. Okol dva-gigalion pogleditelis na celoju Vset zgledili tut-rocxju konkur.

2007-12-02, posubotak. Tut utro nacxil celo-Rosju dol-parlamentju izvolba, v ktor sleditelis ocxekajut zxe Putinvoi polit-parta, takzvanju Edinju Rosia, bu polucxit masaju vigra.

2007-12-02, posubotak. Tut utro nacxil celo-Rosju dol-parlamentju izvolba, v ktor sleditelis ocxekajut zxe Putinvoi polit-parta, takzvanju Edinju Rosia, bu polucxit masaju vigra.

2007-11-30, piatak. Uzx sxesnades cxlovekis umirali v Uganda usled nai-novju epidemia Ebolaf. Okol 90-proc pacientis inficilju ot Ebola-virus umirajut.

2007-11-30, piatak. Posle vstretie s predstavatelis Europ-soiuzuf Cxina soglosil gor-cenit Cxinaju dengi Juan. Soglosuo s ekspertnikis Juan es okol 20 - 25 proc pod-cenilju.

2007-11-30, piatak. Tut utro Rosju prezident Vladimir Putin podpisil otstupenie Rosiaf ot dogvor o obicxju voiskos v Europ, takzvanju CFE. Putinvoi resxenie bil spuskilju usled USA-ju planis postroit voina-bazis proti-raketju obronaf v Polakia i v Cxehia.

2007-11-30, piatak. Prosxlju nocx dol-treskil Turcju pasazxir-letidlo tipuf MacDonell Douglas 83 nesitsju 49 pasazxiris i siem cxlenis ekipazxuf. Letidlo bin na domo-polet iz Istanbul vof grod Isparta. Soglosuo s Turcju gvornikis vse 56 cxlovekis na palub bili smertilju. Pricxin avariaf esxte ne es jasnju.

2007-11-29, cxtirak. Usled bez-pricxinju spekulacia cen neftuf na mezxunarodju birzas vnov nacxil visxit. Dnesju cen neftuf bil na uroven devdes dolaris za bocxka.

2007-11-29, cxtirak. Avaria v Bulgarju metal-kopalna Gxurkovo smertil prinaimensx tri sxahtaris. V Gxurkovo ekskavajut cxern-olov i cink.

2007-11-29, cxtirak. Piatnades Rosju polit-partas kvalifikili dla pravo predlozxit svoi kandidatis v blizitsju prezidentju izvolba, vklucxuo dva podkupilju perevrotnikju polit-partas: Jabloko i Soiuz Pravju Silafs. Pravdapodobuo, Vladimir Putin bu kandidatit dla dominirju polit-parta Rosju politiaf: Edinju Rosia.

2007-11-29, cxtirak. Takak sleditelis ocxekali, obdva Ukrainju perevrotnikis, Juwxenko i Timosxenko, posle izvolbaju proigra, sodinili svoi grupis v Ukrainju parlament i tvorili takzvanju 'oranzxju koalicia'. Oranzxju perevrot bil financilju i organizilju ot USA-ju tainju sluzxbas ot ktor obdva perevrotnikis polucxili neskolk sto-milion USA-ju dolaris. V nedavnju parlamentju izvolba vigral polit-parta om Viktor Janukovicx, no obdva perevrotnikis spol imajut plus parlamentju sidkas cxem Janukovicxvoi nezavisju polit-parta i mozx tvorit guverie.

2007-11-26, ponedelak. Proti-slaviansk rasist i prezident Administrju Komitetuf Europsoiuzuf, gospic Jose Manuel Barosso, tut den vmesxal vo vnutrju politia Rosiaf ibo, kratuo pred parlamentju izvolba, podporil marionetnikju perevrotnikis i kritikil Rosju guverie.

2007-11-26, ponedelak. Rosju prezident Putin skazal zxe nedavnju resxenie Organizaciaf dla Ekonomju Sotrudie i Razvitie (OECD) ne poslat svoi izvolba-zgleditelis v Rosiaf bil zudelalju usled polit-natisk USA-ju guverief ktor hotijt sumnit Rosju demokratia i popularost Rosju prezidentuf takak jegoi polit-partaf. Odnakvremuo USA-ju tainju sluzxbas financijut i podporijut v masaju medialis svoi marionetnikis takak Kasparov i inju proti-demokratju podkupilju perevrotnikis. Ziavuo, USA ne lubijt zxe Rosia svobodil seba ot Jelcinvoi podkupju marionetnikju band-grup ktor raz-kradil Rosia. USA-ju tainju sluzxbas uzx bolsx cxem sto-rocxis financijut perevrotis i montirijut svoi marionetnikju guveries pocxti vo vse krainis Latin-Amerikuf, i nedavnuo tozx v krainis bilju Soviet-blokuf. Rosia es posledju krain bilju Soviet-blokuf ktor esxte ne imajt marionetnikju guverie financitju i kontrolitju ot USA-ju tainju sluzxbas.

2007-11-24, subotak. Dva razlicxju taifunis dolzxbi udarit tu-den Filipinia i Vietnam. Taifun Hagibis blizijt Vietnam i taifun Mitag blizijt Filipinia.

2007-11-24, subotak. Tut utro v Australia nacxil dol-parlamentju izvolba. Sleditelis ocxekajut zxe 68-rocxju Gxon Howard, ktor bil Australju perv-ministr podcxas dinnades rocxis, bu proigrat. Jegoi glavnju sopernik es 50-rocxju Kevin Rudd.

2007-11-24, subotak. Rosju pod-ministr financiaf, gospic Sergei Storcxak, bil obvinilju za obman i proba prisvoienief 43 milion USD publikju dengif. Storcxak otpirajt vinost i es podporitju ot ministr financiaf Aleksei Kudrin.

2007-11-24, subotak. Dva seba-bombnikis v Pakizemju grod Ravalpindi smertili tut utro prinaimensx 35 cxlovekis.

2007-11-23, piatak. Nemcju nauknikis uziavili zxe pred dinozaur-era na nasx planet zxiznili 2,5 metris velju skorpionis. Tozx paukis, insektis i krabis tot eraf bili plus velju cxem nauknikis do tper verili.

2007-11-23, piatak. Ukrainju guverie veditju ot premier Janukovicx tut den otstupil. Sleditelis ocxekajut zxe polit-partas veditju ot marionetnikis Juwxenko i Timosxenko bu tvorit novju koalicju guverie Ukrainiaf.

2007-11-23, piatak. Tut piatak, den posle vcxeraju Den Blagodarenief nacxil v USA-ju prodalnas takzvanju 'Cxernju Piatak' prodazx.

2007-11-23, piatak. Luksusju turist-korab, Explorer, ktor sudaril s led-gora v Antarktju oblast u Jug-Sxetlandju ostrovis nacxil potopit. Vse 150 cxlovekis na palub bili uspehuo evakuacilju.

2007-11-23, piatak. Usled blizitsju taifun Mitag, Filipinju autoritet evakuacil okol milion obitatelis iz vostokju primorie glavnju Filipinju ostrovuf Luzon. Taifun Mitag imajt vitr bistrostuf 160 km/cxas. Prosxlju rocx tut oblast bil udarilju ot taifun Durian ktor smertil tisicx-dva-sto obitatelis.

2007-11-23, piatak. Pod masaju bolot-lavin ktor slucxil vtorak na breg Cxinaju ogromju Tri-Kanionju Dambaf, tut utro trudnikis naidili podgrobilju autobus v ktor bili 27 mertvju pasazxiris i tri cxlenis ekipazxuf. Bolot lavin bil pricxinilju usled potokju dozxdis.

2007-11-22, cxtirak. Tut den, posledju cxtirak Novembruf, obitatelis USA-f slavnijut Den Blagodarenief. Dla USA-nikis tut sviatak es nai-vazxnju sviatak celoju rocxuf, plus vazxnju cxem Krist-rodenie ili Paska. Normaluo om tut den USA-ju rodzinis vstretijut i om obed edajut pecxilju indik, zem-bulbas i salat.

2007-11-22, cxtirak. Soglosuo s Rosju pod-premier Sergei Ivanov, Rosia bu postroit novju civilju kozmos-drom vo vostok-Rosju Amurju oblast do rocx 2015. Novju kozmos-drom bu imenit Vostocxnij.

2007-11-21, sredak. Rosju prezident Vladimir Putin kritikil zagrancju guveries za financenie proti-Rosju perevrotju marionetju polit-partas v Rosia, takak Jabloko i podobuo. Ne zabujme zxe Juwxenko polucxil neskolk sto-milion USA-dolaris ot USA-ju tainju sluzxbas takak masaju podpor ot zagrancju medialis dla svoi oranzxju perevrot v Ukrainia. Posle perevrot Juwxenko proglosil zxe hotijt vstupit v NATO-f. Podobuo, zagrancju tainju sluzxbas financili perevrotis i montirili svoi marionetnikju guveries pocxti vo vse krainis bilju Soviet-blokuf. V Latin-Amerik USA montirijt marionetnikju guveries uzx bolsx cxem sto rocxis. Tozx Cxileju demokratju prezident Allende bil ubilju ot USA-ju tainju sluzxbas i zamenilju za teror-diktaturnik Pinochet.

2007-11-20, vtorak. Cxehju automobil-zavod Sxkoda bu tut rocx pravdapodobuo dosagit novju rekord. Sleditelis ocxekajut zxe Sxkoda bu tut rocx prodat 630-tisicx vozis.

2007-11-19, ponedelak. Vcxera des-tisicxis obitatelis USA-ju sxtatuf Georgia koncili svoi dva-denju protest proti voina-baz Fort-Bening v ktor USA-ju voisko i tainju sluzxbas trenirijut svoi teroristis, ili teror-voiakis, dla terorizm i mucxenie v krainis Latin-Amerikuf. Teror-voiakis es trenirilju dla perevrotis tipuf 1973 Cxileju perevrot v ktor dolvergili i ubili legitimju prezident Allende i montirili svoi marionetnik i kriminalnik Pinochet.

2007-11-19, ponedelak. Cxislo smertilju zxertvas vcxeraju vzrivuf v Doneckju vugol-kopalna uzx dosagil 69. Okol 30 inju sxahtaris es esxte nenaidilju i pravdapodobuo mertvju.

2007-11-19, ponedelak. Bolivju prezident Evo Morales obvinil USA-ju posolnik v Bolivia, Philip Goldberg, za konspiracju organizenie perevrotuf. USA-ju tainju sluzxbas uzx bolsx cxem sto-rocxis financijut, planijut i organizijut sxtatju perevrotis vo vse krainis Latin-Amerikuf. Podcxas posledju des-rocxies USA-ju tainju sluzxbas organizijut takai perevrotis tozx v krainis bilju Soviet-blokuf. Pervju USA-ju marionetnik bil Boris Jelcin, no tper USA imajut svoi marionetju politnikis pocxti vo vse vostok-Europju i sred-Azju krainis..

2007-11-19, ponedelak. Poskroz masaju evakuacia cxislo smertilju zxertvas mega-ciklonuf Sidr uzx perevisxil tri-tisicx i prodolgijt  visxit. Bangladesxju guverie proglosil Sidr takak narodju katastrof.

2007-11-18, posubotak. Vzriv minaf pod voiskoju kamion v Kolombia smertil prinaimensx sxes voiakis. Mina bil kladilju ot povstanikju grup FARC, ktor uzx 41 rocxis borbajt proti Kolombju guverie.

2007-11-18, posubotak. Tut-utroju vzriv metan-gazuf vo vugol-kopalna Zasiadko v Doneckju oblast Ukrainiaf smertil esxte ne znalju cxislo sxahtarifs. Cxtirnades telos uzx bili naidilju.

2007-11-18, posubotak. Ziavijt zxe vo vcxeraju parlamentju izvolba v Kosovo vigral proti-Serbju terorist Hasxim Thacxi, ktor planijt proglosit nezavisost ot Serbia om 10-ju Decembr. Bolsxost etnikju Serbis ne ucxastili izvolbaf.

2007-11-18, posubotak. Bangladesxju autoritet oglosil zxe ofisju cxislo zxertvas ciklonuf Sidr ktor pred neskolk den udaril jugju Bangladesx, uzx perevisxil dva-tisicx smertilju obitatelifs. Vitr ciklonuf Sidr dosagil bistrost 250 km/cxas. Ciklon Sidr opustosxil tri primorju grodis, obezdomovil tisicxis obitatelis i nisxtovil urozxa. Bolsx cxem tri-milion obitatelis bili evakuacilju. Zatopis kombinilju s bistrju vitr usxterbili neskolk klucxju elektrikilnas v glavn-grod Dakka.

2007-11-18, posubotak. Iz Rosju kozmosdrom Baikonur v Kazahzem, prosxlju nocx brem-raket tipuf Proton-M s pomoc-raketis Briz-M gor-nesil v zem-stabilju orbituf Europju komunikacju satelit Sirius-4.

2007-11-17, subotak. Tolk tri den posle mocju 7,7 zemtrasenie, severju Cxile bil vnov udarilju, tper ot zemtrasenie silaf 6,0 gradusis Rihtersxkalaf.

2007-11-17, subotak. Bilju Cxehju premier i veditel opozicju Social-Demokratju polit-partaf, gospic Jiri Paroubek, tut den svadil so svoi Slovakju lubovnica, Petra Kovacxova. Svadba slucxil v zapad-Cxehju grod Marianske Lazne (Marianju Kurort).

2007-11-17, subotak. Novju Polakju ministr obronaf, gospic Bogdan Klih, oglosil zxe podcxas sledju rocx Polakia bu iztiagat vse svoi 900 voiakis iz Irak.

2007-11-17, subotak. Dvanades-tonaju sxes-metrju kit-riba namielil seba v Brazilia na breg Amazonuf okol 1600 km ot Atlantju okeanuf. Obitatelis probili tof volnit i tiskit vo vodaf.

2007-11-16, piatak. Neobicxju ranju sneg-buria ktor vcxera i dnes udaril sredju Europ pricxinil provoz-problemis v Cxehia, Polakia, Slovakia, Madaria i Austria. Mnogju sxoferis ne bili predgotovju i ehali s vozis bez zimaju gumis.

2007-11-16, piatak. Rosia oglosil zxe jadroju palivo dla novju Iranju jadroju elektrikilna v Busxahr es uzx virobilju, zapecxatilju i gotovju dla provoz v Iranuf.

2007-11-16, piatak. Bangladesxju autoritet oglosil zxe mega-ciklon Sidr smertil uzx bolsx cxem tisicx obitatelis. Soglosuo so sleditelis cxislo zxertvas mozx esxte visxit.

2007-11-16, piatak. Soglosuo s USA-ju parlamentju komisia, Cxinaju sxpionenie es nai-vazxnju grozba USA-ju bezopasostuf.

2007-11-16, piatak. Vzriv bombuf na popularju rinok pred kafelna vo vostokju cxast Moskvaf poranil din zxen.

2007-11-16, piatak. Cxlenis Rosju katastrof-religiaf ocxekajuts konc Vsetuf zabarikadili seba v pecxer v Penza-oblast. Veditel kultuf, 43-rocxju Piotr Kuznecov, bil zaderzxilju i podvergilju om psihiatrju zgledenie. 29 cxlenis kultuf, vklucxuo cxtir detes, es zabarikadilju i grozijut seba-smertenie esli autoritet upotrebijt silaf. Nai-mlodju dete imajt tolk 18 mesacxis i temperatur vnutr pecxer dosagijt tolk dvanades gradusis. Kultnikis ocxekajut konc Vsetuf v Mai 2008.

2007-11-16, piatak. Uzx prinaimensx piatdes cxlovekis bili smertilju usled ciklon Sidr ktor udaril jugju Bangladesx. Autoritet ocxekajt zxe cxislo zxertvas bu esxte visxit. Ciklon Sidr es krug-buria kategoriaf cxtir cxoi vitr dosagil bistrost 240 km/cxas. V rocx 1970 ciklon smertil pol-milion cxlovekis v Bangladesx.

2007-11-15, cxitrak. Francju raket Ariane-5 tut utro uspehuo startil iz Francju kozmosdrom v Giana gor nesits dva satelitis vazxitsju 4,6 i 4,1 tonas. Din Britzemju sxpion-satelit i din komunikacju satelit.

2007-11-15, cxitrak. V Tagxikju glavn-grod Dusxanbe vzrivil tut utro pred prezidentju palac bomb smertits strazxnik. Solgosuo s Tagxikzemju prokuraturnik vzriv tut bombuf bil teror-akt pravdapodobuo ucxinilju ot musulmnikju ekstremnikis. Tut utro nacxijt v Dusxanbe mezxunarodju konferencia.

2007-11-15, cxitrak. Prosxlju nocx Rosia iztiagal svoi posledju voiakis iz Gruzinia i perepodal svoi voina-baz om Saakasxvilivoi rezxim. Poki Rosia iztiagal svoi voiskos iz pocxti vse zagranc-bazis, USA imajt do tper voina-bazis v Japonia, Germania, Italia, Korea, Taivan i planijt novju voina-bazis v Polakia, Cxehia, Gruzinia, Kosovo i v inju krainis. Soglosuo s nektor sleditelis USA esxte nigda dobrovoluo ne iztiagal svoi voiakis ili svoi voina-bazis iz lib-ktor krain. Abi USA-ju voiakis ili voisko opuskili lib-ktor zanatju krain oni dolzx but izgonilju ibo dobrovoluo oni ne otehajut.

2007-11-14, sredak. Nizitsju bez-trudost v Europsoiuz dosagil uroven 7,1 proc.

2007-11-14, sredak. Mocju zemtrasenie silaf 7,7 gradusis Rihtersxkalaf udaril severju redkuo obitatju oblast om Cxile. Cxislo zxertvas ili gradus usxterbuf esxte ne es znalju.

2007-11-14, sredak. Soglosuo s Britzemju gazet 'The Observer' nauknikju grup v USA-ju sxtat Oregon uspehil klonit mavpaju embrionis i produktit osnovju bio-kletis. Tut procedur bu umozxit produktenie cxlovekju osnovju bio-kletifs dla tvorenie cxlovekju organis sposobju dla implantenie. Nai-bolsx potrebju es tvorenie cxlovekju pankreasifs dla diabetnikis.

2007-11-14, sredak. Na Polakju granc Belarusju pograncnikis zaderzxili piat radioaktivju kamionis iz Italia. Pricxin radioaktivostuf esxte ne es jasnju. Sleditelis podozrejut zxe zapad-Europju kriminalnikis vmesxajut radioaktivju i toksinju otpad v ciglinifs, barvivo i inju budov-materias i eksportijut onif vo vostokju Europuf. Takai tainju eksportenie toksinifs i inju otpaduf cenijt mensx cxem anulenie. Pred neskolk rocxis Niderlandju kriminalnikis vmesxali toksinis v kurkju kormivof i eksportili toksinju kurkis i kormivo v celoju Vsetuf.

2007-11-13, vtorak. Arhitektnik Vitalij Kaloev, iz jug-Rosju grod Vladikavkaz, ktor pred piat rocxis ubil vo Sxveicaria vozduh-kontrolnik otvetju za sred-vozduhju sotreskenie dva letidlofs bil dnes puskilju iz Sxveicarju zaklucxilna. Usled kontrolnikvoi kriminalju bez-ostrozxost umirali siemdes cxlovekis, vklucxuo Kaloevvoi celoju rodzin. Kaloev bil privitalju v Rosia takak gero.

2007-11-13, vtorak. Rosju mega-firma Gazprom oglosil visxenie cenuf za gaz dla Europju krainis v sledju rocx 2008. Tut rocx Europju krainis platili 260 USD za tisicx kub-metris gazuf. Sleditelis ocxekajut zxe sledju rocx cen gazuf bu okol tri-sto USD za tisicx kub-metris.

2007-11-12, ponedelak. Uzx prinamensx piat korabis potopili v oblast Cxernju i Azovju mories usled strogju buria. Soglosuo so zvest-agentia AP uzx potopili 10 korabis i 40 bili evakuacilju. Tut utro pogod i vitr v tot oblast vnov gorsxil. Podcxas vcxeraju buria vitr dosagil bistrost 110 km/cxas i volnas visxost 8 metris.

2007-11-12, ponedelak. Tu-den v Kreml vstretili Rosju prezident Vladimir Putin i Indju perv-ministr Manmohan Singh. Posle vstretie s Manmohan Singh, Rosju premier Zubkov proglosil zxe Rosia bu ucxastit razvitief novju specialju ekonomju zonaf v Indju sxtat Orissa i bu postroit spolju fabrik dla virob titanju produktifs.

2007-11-11, posubotak. Soglosuo s pervju rezultis v dnesju prezidentju izvolba v Slovenia vigral left-kriloju gospic Danilo Turk, ktor polucxil okol 70 proc glosifs. Jegoi sopernik, bilju perv-ministr, gospic Lojze Peterle, polucxil tolk okol 30 proc glosifs. Gospic Peterle bil podporitju ot vladitsju sred-pravju koalicia.

2007-11-11, posubotak.  V Kercxju prohod, mezx Azovju i Cxernju morie, usled strogju buria Rosju tanker-korab nesitsju toplivo razlomil. Vse trinades cxlenis ekipazxuf bili spasilju.

2007-11-11, posubotak.  V Kercxju prohod, mezx Azovju i Cxernju morie, usled strogju buria Rosju tanker-korab nesitsju toplivo s trinades-cxlenju ekipazx razlomil.

2007-11-11, posubotak. Naglju holodenie i pridenie Zimaf smertil prosxlju nocx v Rumania prinaimensx tri bezdomonikis.

2007-11-10, subotak. V centr Cxehju glavn-groduf Praga slucxili sudaris mezx nov-nacistis i anarhistis. Nov-nacistis hotili slavnit 69-ju kazxdrocxie Kristalju Nocxuf i lev-radikalnikis priehali abi tot slavnenie razrusxili. Cxehju polcia zaderzxil okol tri-sto buntnikis.

2007-11-09, piatak. Sxkotju velgrod Glasgov bil izberilju dla organizenie Igras Britzemju Sodrugief v rocx 2014. Igras Britzemju Sodrugief es podobju Olimpiad, no rezervilju tolk dla sportnikis iz krainis bilju Britzemju Sodrugief. Uzx neskolk rocxis Slavianis tozx stremlijut organizit takzvanju Slavianstvo Igras, dla Slaviansk gvoritsju krainis i sportnikis.

2007-11-09, piatak. Venezuelju prezident, Hugo Chavez, bil optimistju posle peregvoris s veditel Kolombju povstanikis i s Kolombju senatnica. Chavez stremlijt posredit puskenie okol 50 zalozxnikis derzxitju ot Kolombju povstanikis.

2007-11-09, piatak. Podcxas peregvoris prosxlju siemdenuf Gazprom i Ukrainia esxte ne dogvorili o cen gazuf dla rocx 2008. Peregvoris bu prodolgit.

2007-11-09, piatak. Brazilju sxtatju neft-firma, Petrobras, oglosil uziavenie masaju pod-morju neft-polef ktor soderzxijt okol 8 gigalion barelis om lehkju neftuf.

2007-11-09, piatak. Vcxera Benazir Bhutto i onai polit-parta oglosili masaju rale proti Musxaraf i proti jegoi cxrez-obicxju status. Tut utro, kratuo pred start Bhuttovoi ralef, onai domo bil oblezxilju ot polcia i Benazir Bhutto bil faktuo zaklucxilju vo svoi domo. Tisicxis onai priverzxnikis bili tozx zaderzxilju.

2007-11-08, cxtirak. Gruzinju diktaturnik Saakasxvili dnes oglosil zxe prezidentju izvolba bu slucxit om 5-ju Januar 2008. Takak otvet za Saakasxvilivoi obvinenies zxe Rosju tainju sluzxbas podporili demonstracia proti jegoi rezxim, Rosia tut den izgonil tri Gruzinju diplomatnikis.

2007-11-08, cxtirak. USA-ju voisko-vrotlet tipuf H-60  Black-Hawk (cxernju jastreb) avaril v severju Italia. Na palub vrotletuf bili dinnades USA-ju voiakis, piat bili smertilju, sxes poranilju. Tut tip vrotletuf es osnovju vrotlet USA-ju voiskof.

2007-11-08, cxtirak. Novju most, podcxas postroenie, zavalil v Dubaiju pristan. Siem trudnikis bili smertilju i piatnades poranilju. Poranilju trudnikis bili provozilju v Dubaiju Rasxidvoi bolez-domuf.

2007-11-08, cxtirak. Gruzinju perevrotnik Saakasxvili, cxoi 'Rozaju Revolucia' bil organizilju i financilju ot USA-ju tainju sluzxbas, obvinil Rosju tainju sluzxbas za organizenie protestifs proti jegoi rezxim. Jegoi polcia nasiluo razgonil protestnikis i zaderzxil neskolk veditelis. Protestnikis jeg obvinili za podkupost. Prosxlju mesacx polcia zaderzxil bilju ministr Irakli Okruasxvili posle on obnazxil zxe Saakasxvili planijt ubit popredju biznesnik. Prosxlju nocx, strah-polnju diktaturnik Saakasxvili, proglosil v celoju Gruzia cxrez-obicxju status dla piatnades den.

2007-11-07, sredak. Posle piatnades-denju mision, USA-ju kozmosju sxatl 'Discovery', so svoi siem-cxlenju ekipazx, tut den uspehuo pristanil na Kennedyvoi kozmos-drom v jug-vostokju USA-ju sxat Florida.

2007-11-07, sredak. Sxalju i smesxalju 18-rocxju pistolnik, Pekka Eric Aluvinen, zustrelil prinaimensx 8 cxlovekis v sxkol v tihju Finzemju grod Tuusula, ktor es okol 50 kilometris severuo ot glavn-grod Helsinki. Soglosuo s pistolknikvoi internet-video jegoi sxalju cxin bil socxast jegoi osobju voinaf proti "slab-mislju tolpas". Soglosuo s polcia mlodju pistolnik bil primanilju i smesxalju ot Nacizm.

2007-11-07, sredak. V Rosia i v nektor inju krainis bilju Soviet-soiuzuf obitatelis dnes pomnili 90-rocxis ot Velju Oktobrju Revolucia ktor slucxil tut den v rocx 1917.

2007-11-07, sredak. Rasistju proti-slaviansk Haagju tribunal tut utro nacxil sudit veditel Serbju Radikalju Polit-Partaf, gospic Vojislav Sxesxel. Haagju tribunal soderzxijt tolk ne-slaviansk suditelis ktor sudijut Slavianis i ktor obsudijut vnutr-Slaviansk problemis. Tut vnutr-slaviansk problemis, proizhoditsju iz razdelenie Jug-Slaviaf, dolzxbi resxitju tolk ot Slaviansk suditelis i ne ot proti-Slaviansk rasistju sudis i suditelis takak Haagju tribunal. Razdelenie Jug-Slaviaf bil startilju ot zagrancju sxpion-agentias ktor oruzxili i trenirili teroristis na vse storonis konfliktuf. Posle tot agentnikis startili konflikt, grodnikju voina bil ne-stopimju. Pervju nagrad za razdelenie Jug-Slaviaf bil tvorenie neskolk malju i slabju sxtatifs ktor ne mozx obronat seba proti USA-ju agresia i manipulenie. Dvaju nagrad za nisxtovenie Jug-Slaviaf bil otdelenie om Kosovo, oblast kontrolitju ot proti-Slaviansk Albannikis, gde USA planijt postroit svoi voina-baz i proti-Rosju raket-baz.

2007-11-07, sredak. Gruzinju opozicnikis startili novju protest proti Saakasxvilivoi rezxim pred budov parlamentuf v Tbilisi. Neskolk opozicnikis bili zaderzxilju.

2007-11-07, sredak. Vcxera nacxil ofisju vizita Francju prezidentuf Sarkozy v USA. Vcxera Sarkozy navestil Belju Dom i vstertil Gxorgx Busx. Sarkozy skazal zxe hotijt dolg-vremuo pobedit serce Amerikuf.

2007-11-06, vtorak. Seba-bombnik ktor napadil grup Afganzemju parlamentnikifs v sever-Afganzemju grod Baglan  smertil prinaimensx 50 i poranil bolsx cxem sto cxlovekis, vklucxuo detes.

2007-11-06, vtorak. Cen neftuf v mezxunarodju birzas tu-den dosagil novju rekordju uroven okol 97 dolaris za bocxka.

2007-11-06, vtorak. Prirodju katastrofis v jug-Meksikju sxtatis Tabasko i Cxiapas prodolgijut. Usled zatopis vo sxtat Tabasko es esxte zapoimalju prinaimensx 20-tisicx obitatelis i okol pol-milion obitatelis bili obezdomovilju. Tut utro bolot-lavin v sosedju sxtat Cxiapas opustosxil mal-grod s tri-sto obitatelis. Cxislo zxertvas esxte ne es znalju no celoju malgrod iscxezil. Ogromju bolot-lavin dol-padal v rekaf sposobil cunami-podobju ogromju volna ktor otplovil celoju malgrod.

2007-11-06, vtorak. Dnes vstretijut vo Vatikan, glovnik naivelju kristnikju cerkovuf, katolikju Papezx Benedikt XVI i opekatel nai-sviatju mestos Islamuf, Saudju Krol Abdullah.

2007-11-06, vtorak. Tut utro bil v Moskva otkrilju dvaju Cxina-Rosju ekonomju forum.

2007-11-06, vtorak. Pakizemju diktaturnik Pervez Musxaraf upotrebijt cxrez-obicxju status ne takak skazal, tot es dla presledenie teroristis, no dla utiskenie i zaklucxenie politju protinikis, zxurnalistis, suditelis i advokatis. Abi otgonili sviditelis Musxarafvoi polcia upotrebijt slez-gaz.

2007-11-06, vtorak. Usled nedavnju avaria USA-ju voina-letidlof F-15 ot firma Boeing, vse letidlos tut tipuf bili prizemilju, vklucxuo letidlos upotrebitju v Afganzem. USA imajt flot 676 voina-letidlofs F-15.

2007-11-06, vtorak. Prosxlju siemden, usled masaju celo-Europju presledenie pedofilnikis, ktor napomnil sred-vekju presledenie cxaronicas, bili zaderzxilju uzx 92 cxlovekis. Soglosuo s nektor ekspertnikis, bolsxost pedofilnikifs es ne-nasilju psiho-boleznikis i dolzxbi lecxitju vmest zaklucxilju. Kritiknikis gvorijut zxe Europju polcia nadmeruo presledijt ne-nasilju pedofilnikis poki nedostacxuo presledijt nasilju ubitelis i podobju kriminalnikis.

2007-11-05, ponedelak. Podkorilju Polakju perv-ministr, Jaroslav Kacxinski, dvaoicxa om prezident Leh Kacxinski, ofisuo otstupil iz svoi funkcia.

2007-11-04, posubotak. Tropik-buria Noel, ktor prosxlju siemden opustosxil Karibia i smertil bolsx cxem 120 cxlovekis, tper udaril sever-vostokju USA i vostok-Kadadju provincia Nov-Sxkotia. Tper Noel imajt vitr silaf okol 115 km/cxas. Vo sxtat Masacxusets okol 25-tisicx domis ostatili bez elektrik. Noel es cxtirnadesju imenilju buria tut-rocxju hurikanju sezonuf.

2007-11-04, posubotak. Tut den Rosia uzx triju raz slavnijt Den Narodju Edinostuf. Tut narodju sviatak bil proglosilju pred tri rocxis takak pamiat om svobodenie Moskvaf v rocx 1612 ot Polakju vtorgatelis.

2007-11-03, subotak. Pred piatdes rocxis om 3-ju Novembr 1957, Soviet-soiuz gor-puskil v krug-zemlaju orbituf pervju sputnek nesitsju zver. Pervju zverju kozmosnaut Vsetuf bil pes Laika, ktor, zxaluo, umiral uzx posle neskolk cxasis usled goracxost pricxinilju ot defektju holodenie sputnekuf.

2007-11-03, subotak. Usled visxitsju nasilie i terorizm Pakizemju prezident Musxaraf dnes nanudil cxrez-obicxju status v celoju krain.

2007-11-03, subotak. Des tisicxis protestnikis taborili prosxlju nocx pred Gruzinju dom parlamentuf i uzx dvaju den prodolgijut protestis proti Saakasxvilivoi rezxim i vimagajut jegoi otstupenie. Poskroz masaju protestis, ot USA tainju sluzxbas podkupilju i podporitju marionentik Saakasxvili, ignorijt viprosbas protestnikifs.

2007-11-03, subotak. NASA-ju kozmosnaut Scott Parazynski tut den zudelal kozmos-prohodka podcxas ktor uspehuo ispravil razrvalju 35 metris dolgju sunce-panelju krilo Mezxunarodju Kozmosju Stanciaf.

2007-11-02, piatak. V Europsoiuz nacxil celo-Europju presledenie pedofilnikis. Tut masaju presledenie napomnijt sred-vekju presledenie cxaronicas. Kritiknikis voprosijut pocx vmest presledenie ne-nasilju pedofilnikis ne presledijt polcia plus intensivuo nasilju ubitelis ili nark-prodatelis. Soglosuo s ekspertnikis pedofilnikis es psiho-bolezju i dolzxbi lecxitju vmest obhoditju takak ubitelis.

2007-11-02, piatak. V dva kontaineris iz Kolombia ukrilju v Meksikju port Manzanillo Meksikju polcia naidil rekordju 23-tonas kokainuf.

2007-11-02, piatak. Proslavju tenisnica, Martina Hingis, vcxera oglosil zxe bu koncit svoi profesju tenisju kariera usled nedavnju podozrenie zxe ona upotrebil kokain. Martina bil rodilju vo vostok-Slovakju grod Kosxice no konkuril pod Sxveicarju flag. Obdva Martinavoi biologju roditelis es Slavianis.

2007-11-02, piatak. Vcxera umiral vo vek 92 rocxis, Paul Tibbets, pilot i nacxalnik letidlof Enola Gay, ktor dol-kidal pervju atom-bomb na Japonju grod Hirosxima. Enola Gay bil bomb-letidlo tipuf B-29 ktor bil imenilju posle mama om Paul Tibbets. Tot bomb-letidlo om 6-ju August 1945 dol-kidal na Hirosxima atom-bomb ktor neposreduo smertil okol sto-tisicx obitatelis i smertuo poranil des-tisicxis ktor pozdue umirali usled palenie i radiacia.

2007-11-02, piatak. Veditelis 10 Gruzinju opozicju polit-partas i organizacias planijut tut den vstretie i protest v glavn-grod Tbilisi u ubodv parlamentuf. Veditelis ocxekajut do sto-tisicx demonstritelis proti Saakasxvilivoi teror-rezxim. Saakasxvilivoi perevrot, pred neskolk rocxis, bil financilju i organizilju ot USA-ju tainju sluzxbas i sleditelis obdumajut jeg takak USA-ju marionetnik. Protestis bili spuskilju usled zaderzxenie i izgonenie veditsju opozicnikuf, gospic Okruasxvili.

2007-11-02, piatak. Posle opustosxenie Karibiaf i smertenie bolsx cxem sto cxlovekis tropik-buria Noel siljuvil i statil hurikan pervju kategoriaf ktor imajt vitr 120 km/cxas. Nauknikis ocxekajut zxe Noel bu putovat u vostokju primorie sever-Amerikuf v napramenie Kanadju provinciaf Nov-Sxkotia.

2007-11-01, cxtirak. Sto-tisicxis Rumanju immigritelis ktor zatopili Italia posle vstup Rumaniaf v Europsoiuzuf pricxinijut bolsx i bolsx problemis. Usled nedavnju znasilie i ubitie Italju zxenuf v Rim ot Rumanju imigritel, Italju autoritet obvazxijt izgonenie Rumannikis iz Italia.

2007-11-01, cxtirak. Des-tisicxis obitatelis ubegili iz jug-vostokju Meksikju sxtat Tabasko, ktor udarili masaju zatopis. Usled potokju dozxd ktor nacxil prosxlju vikend rekas peretecxili svoi bregis.

2007-11-01, cxtirak. Iz Rosju kozmosdrom Pleseck bil tut den uspehuo gor-puskilju v krug-zemlaju orbituf Nemcju sxpion-satelit SAR-Lupe.

2007-11-01, cxtirak. Prosxlju nocx v nektor krainis bil slavnitju Halovin i tut den, den posle Halovinju nocx, v mnogju krainis slavnijut takzvanju Den Vse Sviatnikifs. Iz Slaviansk krainis imame nikai raportis o vazxnju nesxtasties usled sxalost Halovinju nocxuf.

2007-11-01, cxtirak. Podcxas prosxlju dva den zatopis smertili prinaimensx trinades cxlovekis v sredju Vietnam. Zatopis bili pricxinilju ot potokju dozxdis.

2007-11-01, cxtirak. Seba-bombnik ktor vzrivil autobus provozitsju sluzxnikis vozduh-voiskof vo vostok-Pakizemju provincia Pangxab smertil prinaimensx 8 i poranil duzinas cxlovekis.

2007-11-01, cxtirak. Sxef Iranju Revolucju Gvardiafs, generalnik Mohammad al-Gxifari, proglosil zxe esli USA bu napadit Iran zxe bu zapoimalju v plus glubinju boloto cxem v Irak.

2007-10-31, sredak. Tropikju buria Noel smertil v Karibia uzx bolsx cxem 50 cxlovekis.  V Dominikaju Republik bili uzx raportilju trides cxlovekis i v sosedju Haiti dvades. Obdva Dominikaju Republik i Haiti es na Karibju ostrov Hispaniola.

2007-10-31, sredak. V Rosju grod Toliatti, ktor es okol tisicx kilometris jug-zapaduo ot Moskva tut utro vzrivil bomb vnutr perepolnju pasazxir-autobus. Prinaimensx 8 cxlovekis bili smertilju i okol 40 bili poranilju. Grod Toliatti es centr Rosju automobilju promisluf.

2007-10-31, sredak. Tut utro mocju zemtrasenie silaf 7,5 gradusis Rihtersxkalaf udaril v oblast Tih-okeanuf severuo ot Mariana ostrovis. Epicentr bil pod Tih-okean v glubin okol 220 km. Nikai cunami bil raportilju.

2007-10-31, sredak. Vzriv gaz-trubvoduf i sledju pozxar vo Francju grod Bondy ktor es severuo ot Parizx smertil prinaimensx din i poranil neskolk duzinas cxlovekis. Trubvod bil usxterbilju ot trudnikis posred ekskavator. Pozxar opustosxil tozx din kvartir-dom i restoran.

2007-10-30, vtorak. Seba-bombnik ktor vzrivil seba okol dva km ot Musxarafvoi glavn-ofis v Pakizemju grod Rawalpindi smertil prinaimensx siem cxlovekis.

2007-10-30, vtorak. Serbju polcia tut den podcxas cxtir cxasis voprosil Darko Mladicx, sin om generalnik Ratko Mladicx. Proti-Slaviansk Haagju tribunal obvinil Ratko Mladicx za genocid i za voina-zlocxinis. Haagju sud es dominiritju i kontrolitju ot ne-Slavianis i ot proti-Slaviansk rasistis.

2007-10-30, vtorak. Dva kozmosnautis sxatluf Discovery, Scott Parazynski i Daniel Wheelock, startili klucxju uzx triju kozmos-prohodka dla montirenie masaju 17,5 tonaju nesiteluf sunce-panelifs.

2007-10-30, vtorak. Soglosuo s ekspertnikis Mosulju damba, naivelju damba Irakuf, es v katastrofju polozxenie i grozijt toi neposredju kolaps ktor mozxbi smertit sto-tisicxis obitatelifs Irakju vel-groduf Mosul. Mosul es pod damba i imajt 1,7 milion obitatelis.

2007-10-30, vtorak. Prinaimensx dva-des cxlovekis bili smertilju v Karibia usled potopis pricxinilju ot potokju dozxis tropikju buriaf Noel. Bolsxost zxertvas bili v glavn-grod Dominikaju Republikuf, Santo-Domingo. Cxislo zxertvas esxte mozx visxit ibo okol 20 inju cxlovekis es esxte ne-naidilju. Buria Noel blizijt sever-zapadju Bahama.

2007-10-30, vtorak. Takzvanju sto-dolarju-komputor ktor bil razvilju dla bedaju upotrebitelis uzx cenijt dva-sto dolaris. Popri inju pricxinis cen produktenief tut komputoruf visxil tozx usled nizitsju cen USA-ju dolaruf. Tut komputor bil razvilju ot firma Media-Lab i do tper imajt zakazis tolk ot Uruguai, Peru i Mongolia. Ne zname pocx do tper nikai Slaviansk krain zakazil tut komputor. Li Slavianis ne potrebijut bez-dragju komputoris dla internet?

2007-10-29, ponedelak. Vo vcxeraju Argentinju prezidentju izvolba vigral gospica Cristina Fernandez de Kirchner i bu statit pervju zxenju izvolilju prezident Argentiniaf.

2007-10-28, posubotak. Soglosuo s polit-ekspertnikis nedavnju sankcias Busxvoi rezximuf proti Iran signalijut neposredju napadenie Iranuf ot Izraelju i USA-ju voiskos. Takai voina mozxbi visxit cen neftuf nad sto dolaris za bocxka.

2007-10-28, posubotak. Vcxera bili v Ukrainia u Kiev vnov pod-grobilju okol dva-tisicx zxertvas Stalinvoi rezximuf. Telos bili peremestilju iz tainju masaju grob iz period mezx rocxis 1936 i 1941 v novju grobuf u Kiev.

2007-10-28, posubotak. USA-ju politju dviganie, takzvanju koalicia Sodinju dla Mier i Deianie, vcxera organizil v duzina USA-ju vel-grodis protestis proti Irakju voina. Protestifs ucxastili ot des-tisicxis do sto-tisicxis demonstritelis.

2007-10-28, posubotak. Soglosuo s gvornikis  USA-ju okupacju voiskof v Afganzem, vcxera bili smertilju okol 80 Afganzemju povstanikis u jug Afganzemju grod Musa Qala, v provincia Helmand. Cxislo civilnikju zxertvas ne bil oglosilju. Okupacia Afganzemuf es plus i plus slozxju i NATO stoianuo vizvajt cxlenju krainis abi poslat plus voiakis v krainuf. Provincia Helmand es nai-velju produktitel Vsetuf om mak i opium.

2007-10-28, posubotak. Tut den slucxijt v Argentinia prezidentju izvolba. Nai-velju sxans vigraf imajt zxen bilju popularju prezidentuf Nestor Kirchner, gospica Cristina Fernandez de Kirchner. Nestor Kirchner, ktor bil prezident podcxas prosxlju cxtir rocxis, soglosuo s Argentinju zakonis uzx ne mozx konkurit. Argentinia imajt okol 27 milion glositelis i glosenie es obviazju.

2007-10-28, posubotak. Tut utro v Rosia v Europsoiuz i v neskolk inju krainis slucxijt zmen vremuf. Tut utro tot krainis zmenijut leto-vrem om zima-vrem, to es povrotijut cxas-meris din cxas vpred.

2007-10-27, subotak. Britzemju medialis tut den obnazxili zxe nedavnuo smertilju bilju agentnik Rosiaf, Litvinenko, bil platitju sluzxnik Britzemju razvedkaf, mi6.

2007-10-27, subotak. Des kozmosnautis ktor es tper na Mezxunarodju Kozmosju Stancia tut den pisxnuo inaugurili novju modul om MKS, takzvanju 'Harmonia' ktor dnes soverhili montirit k MKS. Harmonia es velju takak autobus i bu sluzxit takak novju obita-modul Mezxunarodju Kozmosju Stanciaf.

2007-10-26, piatak. Cen neftuf v USA-ju birzas uzx perevisxil 92 dolaris za bocxka. Pricxin visxitsju cenuf es politju napruzxie v oblast Turciaf, Irakuf i Iranuf takak nizitsju cenost USA-ju dolaruf.

2007-10-26, piatak. Podcxas verh-vstretie Rosia-Europsoiuz v Portugal Vladimir Putin proglosil zxe USA-ju planis dla postroenie voina-bazifs v Polakia i Cxehia es opasju takak Kubaju kriza v rocx 1962. Poskroz Rosju protestis Busxvoi rezxim utverdijt om postroenie tot voina-bazifs. Pravdapodobuo Rosia dolzxbi tozx postroit voina-bazis proti-rakejtu obronaf, proti Iranju i Sever-Koreaju raketis, na Kuba. Tagda mi bu vidit USA-ju reaktia. V rocx 1962 USA i Soviet-Soiuz stanili na gran jadroju voinaf usled Sovietju planis postroit voina-bazis na Kuba.

2007-10-25, cxtirak. USA-ju kozmos-sxatl 'Discovery' uspehuo pristanil u Mezxunarodju Kozmos Stancia, MKS. Sxatl 'Discovery' gor-nesil 14,3-tonaju 'Harmonia' modul dla MKS takak siem-cxlenju ekipazx dla cxtirnades-denju mision. Spol s tri kozmonautis v MKS tut mezxunarodju drugstvo des kozmosnautis bu spol pri-montirit 'Harmonia' na MKS.

2007-10-25, cxtirak. Usled nedavnju hipotekju kriza v USA mnoguo dom-vlasnitelis bili ogrozilju zxe bu utratit vse. Kalifornju polcia tper podozrejt zxe nektor iz masaju pozxaris v jugju Kalifornia bili nameruo zapalilju ot dom-vlasnitelis ktor ne mozxili platit svoi hipotekis abi polucxili dengi ot strahovilnas.

2007-10-25, cxtirak. Podcxas vizita Irkutskju aviac-zavoduf, pervju pod-premier Rosiaf, Sergei Ivanov, proglosil zxe Rosia dolzx visxit virob voisko-letidlofs cxtir raz i civilju letidlofs 37-raz. Ivanov tozx skazal zxe novju Rosju sred-dosagju pasazxir-letidlo MC-21 bu gotovitju v Irkutsk.

2007-10-25, cxtirak. Rosju prezident Vladimir Putin priehal v Portugaluf dla dva-denju ofisju vizita. Tut den Putin bu vstretit razlicxju politnikis i zavtra bu ucxastit verh-vstretief Rosia-Europsoiuz v  Portugalju glavn-grod Lisabon.

2007-10-25, cxtirak. Tut utro silaju zemtrasenie udaril zapadju Indonezia. Zemtrasenie imal 7,1 gradusis Rihtersxkalaf i epicentr bil pod Indju okean zapaduo ot Sumatra blizuo Sumatraju grod Bengkulu.

2007-10-24, sredak. Ziavijt zxe nacxil novju kozmos-konkur mezxu Azju krainis. Tut mesacx Japonia gor-puskil svoi Luna-orbitzond. Dnes Cxina gor-puskil svoi Lunaju orbit-zond i India planijt gor-puskenie podcxas April 2008. Cxina planijt pristanie Luna-vozuf do rocx 2012 i Cxina s Rosia sotrudijut om planitju mision na Marsuf.

2007-10-24, sredak. Uzx cxtirju den okol duzina ne-kontrolimju pozxaris prodolgijut palit v jug-zapadju Kalifornia mezx Santa-Kruz i Meksikju granc. Cxislo pozxarilju domis uzx blizijt dva-tisicx.

2007-10-24, sredak. Tut utro Turcju aviacia nacxil bombenie severju Irakuf do 40 km ot svoi granc, upotrebits vrotletis i letidlos F-16.

2007-10-24, sredak. Usled epidemia imun-bolezuf v Jug-Afrik prezervativis es razdelitju bezplatuo. V August guverie otzval 20-milion defektju prezervativis ot firma Zalatex, cxoi sluzxnikis podkupili cxinovnikis abi pozvolili onivoi distribucia. Tut mesacx Jug-Afrikju guverie vnov otzval milionis defektju prezervativis ot inju gotovitel.

2007-10-24, sredak. Tut den vstretijut ministris obronaf NATO-ju krainifs v Niderlandia. Glavnju temis peregvoris es okupacia Afganzemuf, Irakuf i mozxju vtorganie Turcju voiskof v severju Irakuf. Turcia imajt nai-velju voisko iz Europju cxlenis om NATO. Vasxington natiskijt cxlenju krainis abi poslat plus voiakis v Afganzemuf. Ziavuo, okupacia Afganzemuf es plus slozxju cxem Busx predobrazil. NATO imajt bolsx cxem dva-milion voiakis no ne mozx naidit dostacx dla okupacia Afganzemuf.

2007-10-23, vtorak. Usled nekontrolimju pozxaris v jug-zapadju Kalifornia do milion obitatelis bili evakuacilju. Ekstremju suhost i silaju vitr zabranijut zugasenie pozxarifs. Uzx pocxti tisicx kvadrat-kilometris i tisicx domis, vklucxuo neskolk rozkosxju domifs prinalezxitsju Hollywoodju zvezd-aktoris, bili polnuo pozxarilju.

2007-10-23, vtorak. Kozmos-sxatl 'Discovery' bil uspehuo gor-puskilju v krug-zemlaju orbituf iz Kennedyvoi kozmosdrom na Florida. Discovery gor-nesijt takzvanju 'Harmonia' modul dla Mezxunarodju Kozmos-Stancia, MKS. Piatnades-tonaju 'Harmonia' bu umozxit ekspanzia om MKS posred prikrepkenie Japonju i Europju laboratoris. Na palub sxatluf es siem kozmosnautis i onivoi slozxju mision bu vremit dva siemdenis.

2007-10-23, vtorak. Vcxera i dnes v Madarju glavn-grod Budapesxt slucxili masaju sudaris mezx Madarju polcia i ekstremnikju buntnikis.

2007-10-22, ponedelak. Tut den startil vo Viedna triju etap peregvoris o Kosovo ktoruf ucxastijut tozx predstavatelis Rosiaf, Europsoiuzuf i om USA. Albannikis prodolgijut viprosbat polnju nezavisost ot Serbia i svoi vlasnju sidka v Sodinju Narodifs. Otdelenie om Kosovo proti soglos Serbia bi destabilil ne tolk Balkania no tozx mnoguo inju oblastis Vsetuf. Nasilju razdelenie libkai cxlenju krainuf Sodinju Narodifs es proti Harta Sodinju Narodifs.

2007-10-22, ponedelak. Vo vcxeraju parlamentju izvolba v Polakia, takak sleditelis ocxekali, vigrala opozicju polit-parta veditju ot Donald Tusk. Jegoi polit-parta, takzvanju Grodnikju Platform, polucxil 41,2 proc glosifs, ili 205 sidkas v 460 sidkaju Polakju dol-parlament.

2007-10-21, posubotak. Tut den v Budapesxt bili vprisagalju sxes-sto novju cxlenis rasistju, ksenofobju, protislaviansk 'Madarju Gvardiaf'. Madarju medialis ocxekajut zxe tut grup bu napadit tozx v Madaria domovitsju Ciganis.

2007-10-21, posubotak. Soglosuo s nepodtverdilju raportis v Ogadenju oblast vostokju Etiopiaf, Somalio-gvoritsju povstanikis smertili okol 140 Etiopju voiakis.

2007-10-21, posubotak. Usled sudaris s Kurdju povstanikis vnutr Turcia blizuo Irakju granc bili smertilju prinaimensx piatnades Turcju voiakis. Tut novju sudar mozx prinudit Turcju guverie cxrez-ehat Irakju granc i borbat proti Kurdju povstanikis vnutr severju Irak.

2007-10-21, posubotak. V Turcia tut den slucxijt referendum o pramju prezidentju izvolba. Do tper Turcju prezident bil izvolilju ot parlamentnikis.

2007-10-21, posubotak. Kozmos-korab Soiuz-TMA-10 otdelil tut utro ot MKS i nacxil svoi polet na Zemlaf. Korab dol-nesil piatnadesju ekipazx om MKS takak pervju Malaizju kozmosnaut, gospic Shukor. Kratuo posle pol-den Rosju kozmos-korab uspehuo pristanil na Kazahzemju step.

2007-10-21, posubotak. Tut utro nacxili parlamentju izvolbas v Polakia i vo Sxveicaria. Soglosuo s opin-analizis v Polakia bu vigrat Tuskvoi opozicnikis i vo Sxveicaria bu nov-nacistju SVP polit-parta visxit svoi parlamentju ucxast. Popularost ekstremnikju nov-nacistju SVP polit-partaf vo Sxveicaria dokazijt Sxveicarju tainju rasizm.

2007-10-21, posubotak. V Kennedyvoi kozmos-drom na Florida vcxera startil tradicju dol-scxitanie pred start sxatluf 'Discovery' ktor dolzxbi letit vtorak k Mezxunarodju Kozmos Stanciaf, MKS.

2007-10-21, posubotak. Tut utro v Slovenia nacxil pervju etap prezidentju izvolbaf. Do-tperju prezident, gospic Janez Drnovsxek, ne bu ucxastit izvolbaf usled zdrov-problemis.

2007-10-19, piatak. Prosxlju nocx, posle triumfju domo-vernutie bilju Pakizemju prezidentuf gospica Benazir Bhutto, usred tolpa des-disicxis slavnitsju obitatelis vzriv seba-bombnikuf smertil okol 130 i poranil okol 350 cxlovekis. Soglosuo s raportis Benazir Bhutto prezxil napadenie bez poranenie.

2007-10-18, cxtirak. Rosju prezident Vladimir Putin poziavil v zxivju TV-pokaz ktor vremil bolsx cxem tri cxasis i vo ktor otvetil 69 iz dva-i-pol-milion voprosis ot pogleditelis.

2007-10-18, cxtirak. V kvalifikacju futbol-igra Europju cxampionief vcxera Rosia vigral nad Anglo-zem i kvalificil. Soglosuo s nektor zxurnalistis, velju cxislo Rosju futbol-fanatnikis bili prosxlju nocx opitju.

2007-10-17, sredak. Manazxnikis USA-ju kozmos-agentiaf NASA, poskroz rizik, odobrili gor-puskenie sxatluf 'Discovery' om 23-ju Oktobr.

2007-10-17, sredak. Indonezju vulkan Kelud ktor nedavnuo probudil pricxinil evakuacia okol sto-tisicx obitatelifs iz obkrugju mal-grodis. No evakuacilju obitatelis ne poslusxijut prikazis i poskroz ostrozxenie vernujut v svoi domifs. Soglosuo s ekspertnikis vulkan mozx libgda vzrivit i pricxinit masaju katastrof. Temperatur vnutr vulkanuf i pred-vzrivju zemtrasis bistruo visxijut.

2007-10-17, sredak. Soglosuo s USA-ju nauknikis, novju sort lek-odolimju stafilokokju super-bakteruf, ktor nedavnuo ziavil, mozx pricxinit potencialuo plus visxju cxislo zxertvas cxem imun-bolez.

2007-10-17, sredak. Klimat-zmen: historuo tut rocx bil nai-teplju zapisilju rocx na vse kontinentis zemlaf. Soglosuo s nauknikis 43 proc USA-ju teritoriaf terpijt ot suhost. Pesok-buria ktor slucxil vcxera u Los-Angxeles, usled pustinenie jugju Kaliforniaf, pricxinil neskolk dorogju avarias, smertits prinaimensx dva i poranits bolsx cxem duzina cxlovekis.

2007-10-16, vtorak. Indju perv-ministr, Manohan Singh, skazal USA zxe imajt problem vipolnit nedavnuo podpisilju vzaimju dogvor otnosuo jadroju energia, usled proti-stanie opoziciaf i koalicju partnerifs.

2007-10-16, vtorak. Soglosuo so vse ucxastnikis, dnesju verh-vstretie Prikaspju narodifs v Tehran bil uspehju. Vstretief ucxastili veditelis piat Pri-kaspju krainifs: Rosia, Iran, Kazahzem, Azerbia i Turkmenzem. Ucxastnikis soglosili so-trudit v razlicxju ekonomju i politju oblastis i obsudit mozxost ekonomju soiuzuf. Sledju verh-vstretie bu slucxit v Rosia. Prezident Putin bil pervju veditel Rosiaf / Sovietsoiuzuf, ktor navestil Iran ot Stalinvoi vizita Iranuf v rocx 1943. Vladimir Putin ostrozxil inju krainis proti vrusxenie vo vnutrju politiaf Pri-kaspju narodifs.

2007-10-16, vtorak. Sxveicarju ekstremnikju, ultra-rasistju   polit-parta SVP, ili 'ludju polit-parta', propagandijt referendum za izgonenie etnikju mensxostifs iz Sxveicaria. Ne zabujme zxe pred dvanadesju sto-rocxie bolsxost Sxveicariaf bil obitatju ot Slavianis, i Nemc-gvoritsju kocxevnikis vtorgali v oblast Sxveicariaf tolk plus pozd. Ot onivoi vtorganie do tut-vrem, Nemc-gvoritjsu Sxveicaris imali sistemju politia gubenief om mensxostis, glavnuo posred nasilju asimilenie. Tozx dnes, v triju tisicx-rocxie, Nemc-gvoritsju Sxveicaris nasiluo otbrajut detes Slaviansk i inju obitatelifs i zaklucxijut onif v dete-domis, gde oni mozx gvorit i ucxit tolk Nemcio. Sxveicarju rasizm i politia sistemju genociduf om etnikju mensxostis, es grozba dla celoju Europ i dla Slavianstvo.

2007-10-16, vtorak. Serial 9 zemtraseniefs, iz ktor dva bili plus mocju cxem 6 gradusis Rihtersxkalaf udarili tut den Nov-Zelandia. Nikai zxertvas bili raportilju.

2007-10-16, vtorak. Rosju prezident Vladimir Putin priehal v Tehranuf dla historju navestenie Iranuf, poskroz grozbas zxe jeg teroristis bu probit ubit. Sleditelis ocxekajut zxe Putin i Ahmagxinedad bu obvazxit Iranju obogatenie uraniumuf, takak vzaimju otnosenies. Pred svoi put v Iranuf Putin skazal: 'Strasxenie Iranuf i tof ludis es beznadezxju - oni ne boiajut.' Tut utro tozx otkril v Tehran Prikaspju Verh-vstretie, veditelifs prikaspju narodifs.

2007-10-16, vtorak. Usled napruzxie mezx Turcia i Kurdis v severju Irak cen neftuf krutuo visxil i tut utro perevisxil na mezxunarodju birzas uroven 86 USD za bocxka.

2007-10-16, vtorak. Prosxlju nocx na prizem-dorog Britzemju Heathrow letisxtief sotreskili dva pasazxir-letidlos: Boeing-747 i Airbus A320. Nikto bil poranilju.

2007-10-15, ponedelak. Soglosuo s Espanju nauknikis, Chlamydia bakter nizijt ne tolk zxenju no tozx muzxju plod-rodost. Muzxis inficilju ot Chlamydia bakter statili prakticxuo bez-plodrodju no posle lecxenie posred antibiotikis onivoi plodrodost bistruo visxil.

2007-10-15, ponedelak. Europju aviac-firma, Airbus, gotovil i perepodal svoi pervju A-380 pasazxir-letidlo dla Singapurju vozduh-lina, 18-mesacxis posle vrem-plan.

2007-10-15, ponedelak. Prosxlju nocx udaril Moskva sneg-buria soprovoditju ot grad i silaju vitr. Usled buria tisicxis Moskvanikis ostatili bez elektrik i Putinvoi letidlo s ktor priletil v Nemciaf dla verh-vstretie s Angela Merkel bil dva cxasis opozdilju. Posle kratju navestenie Nemciaf Putin bu ehat v Iranuf.

2007-10-15, ponedelak. V goras sredju Peruf na uzkju ledju dorog pasazxirju autobus nesitsju bolsx cxem 40 cxlovekis skolzil v dva-sto metris glubinju propastuf. Bolsx cxem 20 cxlovekis bili smertilju, inju bili hospitalizilju.

2007-10-15, ponedelak. Sotrudnikis tainju sluzxbas ostrozxili Rosju prezident Vladimir Putin zxe podcxas jegoi planitju vstretie s Iranju prezident Ahmagxinedad neskolk grupis om seba-bombnikis bu probit jeg ubit. Poskroz tut ostrozxenie Putin ne otrocxil svoi put v Tehranuf, i posle vstretie s Ahmagxinedad planijt ucxastit verh-vstretief Kaspju narodifs.

2007-10-15, ponedelak. Prosxlju nocx vzrivil bomb v pere-polnju kino v severju India smertits sxes i poranits okol 30 cxlovekis.

2007-10-15, ponedelak. Kubaju veditel Fidel Castro ucxastil, posred telefon, zxivju TV-pokazuf om Hugo Chavez ot Cxe Gevaravoi mauzolei v sredju Kuba. Soglosuo so sviditelis Castrovoi glos zvukil zdrovju i mocju. Om TV-pokaz tozx pokazili video-zapis Chavezvoi osobju vstretief s Castro.

2007-10-15, ponedelak. Tut utro, Cxinaju prezident Hu Gxintao, razkril siezd Cxinaju komunistju polit-partaf. V jegoi recx, pred bolsx cxem dva-tisicx prisutju delegacnikis, Gxintao proglosil borba proti korupcia. Gvornik polit-partaf, gospic Li Dongsxeng, proglosil zxe Cxina bu nigda imat zapad-stilju demokratia.

2007-10-14, posubotak. Glavnju Polakju opozicju polit-parta, veditju ot Donald Tusk, v opin-analizis pred-gonil om 10-proc dvaoicxas Kacxinski - tolk siemden pred Polakju parlamentju izvolba. Esli Donald Tusk vigrajt, esxte ne es jasnju kak to bu vlivit planitju postroenie USA-ju voina-bazuf v Polakia. Parlamentju izvolba bu slucxit sledju posubotak, om 21-ju Oktobr.

2007-10-14, posubotak. Rosju tenisnica, 25-rocxju Elena Dementieva, pobedil vo final nad Serena Williams i vigral takzvanju Kubok Kremluf. Muzxju cxast turniruf vigral Rosian Nikolai Davidenko.

2007-10-14, posubotak. Posle priehanie v Izraeluf, USA-ju ministr zagrancief, Condoleezza Rice, kritikil konfiskenie Arabju zemuf posred Izaeilju autoritet. Na primer, Izrael konfiskijt vse Arabju zem v celoju oblast mezx Izraelju granc i proti-zakonju Izraelju osadka, Maale-Adumim, ktor es v okupacitju Zapadju Breg i ktor kradijt prakticxuo vse voda iz tot oblast ot Arabju obitatelis.

2007-10-14, posubotak. Vcxera Venezuelju prezident Hugo Chavez imal cxtir-cxasju vstretie s 81-rocxju Kubanju veditel Fidel Castro. Posle vstretie Chavez peredaval svoi regularju TV-recx ot Cxe Gevaravoi mauzolei, ktor es v sred-Kubaju grod Santa Clara.

2007-10-14, posubotak. Okol duzina cxlovekis bili smertuo dol-stupilju ot ogromju tolpa sto-tisicx bozx-sluzxnikifs u Hinduistju hram Pavagad v zapad-Indju sxtat Gugxarat.

2007-10-14, posubotak. Prinaimensx 20 sxahtaris bili podgrobilju pod bolot-lavin v ne-zakonju zlato-kopalna v jug-zapadju Kolumbia u grod Suarez.

2007-10-14, posubotak. Cxislo zxertvas vcxeraju vzrivuf om gaz v Denpropetrovskju kvartir-dom dosagil trinades. 23 ludis es esxte hospitalizilju.

2007-10-14, posubotak. Turcju voisko sogrupijt u Irakju granc: Sleditelis ocxekajut zxe Turcia bu napadit Kurdju bazis v severju Irak. Vasxington boiajt esxte bolsxju ne-stabilenie Irakju politju situaciaf.

2007-10-14, posubotak. Vcxera Slovakju prezident Ivan Gasxparovicx kritikil nedavnju recx bilju USA-ju prezidentuf, Bill Klinton, v Budapesxt, v ktor Clinton ne-pramuo kritikil Slovakia. Soglosuo so Slovakju prezident, Clinton ne razumijt celoju situacia i nadmeruo pereuvelicxijt celoju problem.

2007-10-14, posubotak. Australju perv-ministr John Howard tut utro oglosil zxe novju parlamentju izvolba bu slucxit om 24-ju novembr. Podcxas oglosenie Howard skazal: 'Tut krain ne potrebijt novju vedenie, tut krain ne potrebijt starju vedenie, tut krain potrebijt pravilnju vedenie!' Poskroz jegoi retoria, soglosuo s opin-analizis bolsxost Australianis hotijut zmen.

2007-10-13, subotak. Serbju guverie predlozxil nagrad din milion Euro za informacia ktor umozxijt poimanie om Ratko Mladicx ili Radovan Karagxicx.

2007-10-13, subotak. Nedalkuo ot Austrju glavn-grod Viedna malju letidlo avaril v rekuf Dunav. Spasiteli esxte ne naidili zxertvas i esxte ne es jasnju skolk cxlovekis bili na palub letidlof.

2007-10-13, subotak. Vzriv gazuf v 9-etazxju 40-kvartirju domuf vo vostok-Ukrainju velgrod Dnepropetrovsk pricxinil smert prinaimensx dinnades cxlovekis. 25 inju cxlovekis bili hospitalizilju. Tocxnju pricxin avariaf esxte ne es jasnju.

2007-10-13, subotak. Takak socxast pred-izvolbaju kampanuf tut den slucxil v Polakia TV-duel mezx veditelis dva glavnju polit-partas, tut-vremju perv-ministr, Jaroslav Kacxinski, i veditel opoziciaf, Donald Tusk. Soglosuo s opin-analizis tut etap TV-dueluf vigral Tusk. Tusk obvinil Kacxinski za usxterbenie otnoseniefs s Nemcia i s Rosia, takak za otehanie milionis perevazxuo mlodju Polakifs v zagrancief.

2007-10-13, subotak. Tut den nacxil v Nemcju grod Wiesbaden tri-denju konferencia, takzvanju Petergrodju Dialog, mezx predstavatelis Rosiaf i Nemciaf. Soglosuo s Nemcju kancler Angela Merkel, strategju partnerstvo s Rosia es neobhodimju ibo obdva krainis, poskroz razlicxju pogledis, v mnogju oblastis imajut odnakju interes.

2007-10-13, subotak. Naivisxju Iranju aiatolnik, Ali Hamenei, vizval musulmnikju krainis abi ne ucxastili predgotovitju konferencia o problemis Bliz-Vostokuf ktor dolzxbi slucxit v USA i ktoruf Palestinianis ne bu ucxastit. Soglosuo s Hamenei tut konferencia bu pomocit tolk Izrael. Hamenei tozx skazal zxe USA es otvetju za vse humanizmju, politju, ekonomju i socialju katastrofis ktor udarili Irak.

2007-10-13, subotak. Pensilju USA-ju generalnik, Ricardo Sanchez, ktor bil nacxalnik koaliciaf ktor napadil Irak v rocxis 2003 - 2004, proglosil zxe USA-ju politnikis es otvetju za opusxtenie sluzxbaf i za grozaju situacia v Irak. Sancxez skazal zxe situacia v Irak es 'bezkoncju zloju son'.

2007-10-13, subotak. Posle bez-uspehju vstretie s Rosju diplomatnikis v ktor USA-ju ministris Gates i Rice otvergili stopit USA-ju planis dla postroenie voina-bazifs v Polakia i v Cxehia, Condoleezza Rice vstretil svoi podkupilju i platitju marionetnikis i agentnikis v Rosia ktor obrazijut seba takak 'opozicnikis' Rosju guverief.

2007-10-13, subotak. Kalifornju guvernik Arnold Schwarzenegger, vetovil novju zakon ktor bi pozvolil odnak-seksju svadbas. Usled jegoi resxenie mnog-cxisloju Kalifornju homoseksnikis zvali jeg licemernik.

2007-10-13, subotak. Usled blizitsju parlamentju izvolba ktor bu slucxit om 25-ju Novembr, vcxera bil Horvatju parlament razpuskilju.

2007-10-13, subotak. Nedavnuo, bolsx cxem tisicx pacientis bili inficilju i okol 90 pacientis umirali usled infekcia ot opasju 'Clostridium difficile' bakteris v Britzemju bolez-domis. Soglosuo s Britzemju komitet zdrov-opekaf, epidemia bil pricxinilju ot ne-kompetentju trudnikis bolez-domifs ktor ne derzxili pravilnju higien. Britzemju opekatelis cxasto ne umivali svoi rukis i ostavili pacientis lezxit v ekskrement.

2007-10-12, piatak. Rosju kozmos-korab Soiuz TMA-11 uspehuo pristanil u Mezxunarodju Kozmosju Stancia, MKS, gor-nesits tri-cxlenju ekipazx vklucxuo pervju Malaizju kozmosnaut i dva cxlenis sxesnadesju ekspediciaf.

2007-10-12, piatak. USA-ju ministris obronaf i zagrancief, Robert Gates i Condoleezza Rice, tut den startijut visx-urovenju peregvoris v Moskva o planitju voina-bazis proti-raketju obronaf v Polakia i v Cxehia. USA-ju ministris bu vstretit Rosju ministris obronaf i zagrancief, Anatoli Serdiukov i Sergei Lavrov.

2007-10-11, cxtirak. Turcia otzval svoi USA-ju posolnik iz Vasxington usled rezolucia USA-ju dol-parlamentuf ktor uznajt Turcju masakr Armenianifs v rocx 1915 takak genocid. Naproti, Armenianis v celoju Vset privitajut tut rezolucia. Pozad tut rezolucia es mocju Armenju diaspornikju lobirgrup.

2007-10-11, cxtirak. Bosnju sudju ekspertnikis izgrobili 226 zxertvas Srebrenicaju masakruf iz masa-grob u malgrod Zeleni Jadar ktor es ne-dalkuo ot Srebrenica. Podcxas Srebrenicaju masakr, ktor slucxil v leto 1995, bili ubilju okol 8-tisicx Bosnju musulmnikju muzxis. Za masakr es obvinilju Ratko Mladicx i Radovan Karagxicx.

2007-10-11, cxtirak. Belarusia planijt postroenie jadroju elektrikilnaf. Soglosuo s Belarusju prezident, gospic Aleksandr Lukasxenko, Belarusia potrebijt svoi vlasnju jadroju elektrikilna abi statil plus nezavisju i bezopasju.

2007-10-11, cxtirak. Ukrainju prezident Juwxenko priehal dla dva-denju ofisju navestenie Slovakiaf. Jego letidlo pristanilo dnes okol pol-den na Bratislavaju letisxtie.

2007-10-11, cxtirak. Usled montir-problemis USA-ju firma Boeing otrocxil perepodanie novju letidlofs Boeing-787 om pol-rocx.

2007-10-11, cxtirak. Masaju dorogju avaria v jug-Brazilju sxtat Santa-Katarina, mezx dva kamionis, autobus i spasitelis, pricxinil smert prinaimensx 28 cxlovekis. Perv, din predgonitsju kamion sudaril s proti-ehatsju autobus. Posle priehanie spasitelifs inju kamion ehal v grupuf spasitelifs i zxertvas pervju avariaf.

2007-10-11, cxtirak. Bilju USA-ju prezident Jimmy Carter proglosil zxe USA mucxijt i zloupotrebijt zaklucxnikis, narusxits mezxunarodju zakonis i dogvoris. Soglosuo s Carter, prezident Gxorgx Busx tvoril svoi vlasnju opredelenie ludju pravofs i ne uvazxijt mezxunarodju dogvoris. USA-ju medialis nedavnuo obnazxili memorand USA-ju ministrief om spravedlivost ktor podporijt grubju voprosenie zaklucxnikifs takak: glov-udarenie, simulitju topenie i mrozju temperaturis. Carter tozx kritikil republikanju prezidentju kandidat Rudy Giuliani ibo Giuliani hotijt voina proti Iran.

2007-10-10, sredak. Ziavijt zxe podcxas peregvoris v Moskva Rosju prezident Putin i Francju prezident Sarkozy perevisxili problem krug Iranju jadroju oruzxie. Soglosuo s Rosju prezident, Iran imajt nikai planis gotovit jadroju oruzxie.

2007-10-10, sredak. Kozmosju korab Soiuz TMA-11 tut posle-polden startil iz Baikonurju kozmosdrom gor-nesits novju dva-cxlenju ekipazx kozmos-stanciaf MKS i pervju musulmnikju kozmosnaut, Malaiznik Shukor.

2007-10-10, sredak. Siem krainis Latin-Amerikuf tut den osnovili Jugju Bank, takak spolju bank Latin-Amerikuf. Glavn-ofis tut bankuf bu vo Venezuelju glavn-grod Karakas. Siem osnovitsju krainis es: Venezuel, Argentinia, Bolivia, Brazilia, Ekvador, Paraguai i Uruguai. Jugju Bank dolzxbi tvorit rovnvazxie proti Vsetju Bank ktor Latin-Amerikju krainis vnimajut takak nepriatelju.

2007-10-10, sredak. Pervju Malaizju kozmosnaut, 35-rocxju lecxar, Sheikh Muszaphar Shukor, es gotovju spol s din Rosju i din USA-ju kozmosnautis dla gor-puskenie k Mezxunarodju Kozmosju Stanciaf, MKS. Gospic Shukor es pervju musulmnikju kozmosnaut ktor bu navestit MKS i ktor bu letit podcxas Ramadan.

2007-10-10, sredak. Prosxlju nocx u Norvegju breg sotreskil 140 metris dolgju hemju tanker-korab i riba-lodka. Soglosuo s pervju raportis riba-lodka perevrotil i spasitelis esxte ne naidili libkai prezxitelis.

2007-10-10, sredak. V Madaria, pacientica ktor cxekal na hirurgia, padal iz hirurgju stol na podlog i usled neskolk poranenies umiral.

2007-10-09, vtorak. Gvornikis Italju polcia oglosili zxe podcxas napad na jug-Italju ostrov Sicilia bili zaderzxilju 25 cxlenis om Sicilju mafia.

2007-10-09, vtorak. Tut den pomnijt Vset cxtirdes rocxis ot smert proslavju Argentinju revolucnikuf, Cxe Gevara. Cxe Gevara borbal v Kuba, v Afrik i v Latin-Amerik - gde bil v rocx 1967 poimalju i zustrelilju ot Bolivju voiskoju strel-eskadron.

2007-10-08, ponedelak. Francju prezident Sarkozy priehal v Moskvaf dla dva-denju ofisju navestenie Rosiaf ktor vklucxijt vstreties i peregvoris s Rosju prezident Putin.

2007-10-08, ponedelak. Prinaimensx 50 maratonnikis bili hospitalizilju i din 35-rocxju maratonnik umiral usled goracx-volna podcxas vcxeraju Cxikagoju maraton.

2007-10-08, ponedelak. Vcxera proti-slaviansk manipulnikis organizili protestis proti smertenie om zxurnalistica Ana Politkovskaia v neskolk krainis Vsetuf. Es pravdapodobju zxe odnakju manipulnikis ktor organizujut tut protestis platili za ubitie om Politkovskaia abi mozxili podstrekat nespokoinost proti Putinvoi popularju guverie.

2007-10-08, ponedelak. Tut utro v Sxvecia startil 106-ju Nobelju siem-den. Nobelju komitet bu pridelit piat vigras: 1) fiziologia i lecxarstvo, 2) fizia, 3) hemia, 4) literatur i 5) vigra mieruf.

2007-10-07, posubotak. Dva soperitsju Irakju Sxiitnikju veditelis, Muktada al-Sadr i Abdul Aziz al-Hakim, podpisili peresmirju dogvor. Dogvor bil podpisilju v Sxiitnikju sviatju grod Nagxaf.

2007-10-07, posubotak. Popularju Rosju prezident, Vladimir Putin, slavnijt tut den svoi 55-rocxis. Glavnju pricxin pocx Putin statil popularju es ibo Putin svobodil Rosia ot kontrol zagrancju manipulnikifs.

2007-10-07, posubotak. Usled sotreskenie poezduf i pasazxir-autobusuf vo vostkok-Kubaju provincia bili smertilju 28 i poranilju 73 cxlovekis. Cxislo zxertvas mozx esxte visxit ibo piatnades poranilnikis es vo vazxnju polozxenie.

2007-10-06, subotak. Podcxas intervu dla Madarju siemden-gazet, Hetivalas, Slovakju histornik, gospic Sxtefan Sxutai, proglosil zxe Madaria narusxijt obviazenies Parizxju Mier-Dogvoruf iz rocx 1946. Na primer Madaria dolzx ne pozvolit tvorenie pol-voiskoju grupifs, takak nedavnuo tvorilju Madarju Gvardia, ni razsxirenie revizionizmuf - no Madaria narusxijt obdva obviazenies tot posle-voinaju mier-dogvoruf.

2007-10-06, subotak. Sxveicarju polcia razgonil protest v glavn-grod Bern proti nov-fasxistju SVP polit-parta veditju ot Christoph Blocher. SVP es ekstremnikju, rasistju polit-parta ktor podstrekajt ksenofobia i nenavid proti zagrancnikis ili azilnikis. Sxveicaria statijt plus i plus rasistju i nov-fasxistju krain i SVP planijt etnikju cxistenie Sxveicariaf. Protestnikis uspehili stopit pred-izvolbaju rale rasistju i proti-Slaviansk SVP polit-partaf pred Sxveicarju parlament-dom v Bern. Popularost SVP-partaf dokazijt Sxveicarju ukrilju rasizm. Sxveicarju parlamentju izvolba bu slucxit om dvades-pervju Oktobr.

2007-10-06, subotak. Bilju Rosju perv-ministr, gospic Mihail Fradkov, statil novju sxef Rosju zagranc-razvedkaf.

2007-10-06, subotak. V Cxehju grod Kladno polcia zaderzxil 38-rocxju poucxitelica osnovju sxkoluf ktor imal seksju otnosenie s cxtirnades-rocxju ucxnik. Direktornica sxkoluf dogonila obdva podcxas seks v sxkolju ofis. (Foto ne imame.)

2007-10-06, subotak. Kradnikis v zapadju Sxveicaria, iz muzei v Jura-goras, otcuzxili neobicxju kamenilju otisk tri-palcju dinozaurju noguf vazxitsju neskolk sto kilogramis. Posle zapad-Sxveicarju Jura-goras bil zvalju dinozaurju Jura-epoha.

2007-10-05, piatak. Japonju tri-tonaju Luna-orbitzond 'Kaguya', ktor bil gor-puskilju v August tut utro uspehuo vstupil v Lunaju orbituf. Orbitzond Kaguya bu razmestit dva malju satelitis v Lunaju orbituf ktor bu bolsx cxem din rocx obsledit Lunaju origin i evolucia. Soglosuo s Japonju nauknikis tut mision es nai-slozxju Luna-mision ot USA-ju misionis pred cxtirdes rocxis.

2007-10-04, cxtirak. Cxileju sud prikazil zaderzxenie om vdov posle bilju diktaturnik Augusto Pinochet i onivoi piat detes za prisvoienie. Pinochet i jegoi rodzin ukrili prinaimensx 25 milionis USD v razlicxju zagrancju bankis. Podcxas Pinochetvoi diktatur bolsx cxem tri-tisicx cxlovekis bili ubilju ili 'iscxezili'. Tipovuo 'iscxeznikis' bili zxiznitsju von-kidalju nad okean iz visxuo letitsju letidlos.

2007-10-04, cxtirak. V Rosia zudelalju brem-letidlo tipuf AN-26 ktor prinalezxil Kongoju vozduh-lina 'Afrika 1' doltreskil kratuo posle start. Vse cxtirnades pasazxiris i piat cxlenis Rosju ekipazxuf bili smertilju. Pravdapodobju pricxin avariaf es ne-dostacxju tehnicxju podderzxba letidlof. Soglosuo s inju raportis usled tut avaria utratili zxizn prinaimensx 30 cxlovekis ibo letidlo dol-padal na perepolnju rinok blizuo letisxtie.

2007-10-04, cxtirak. Tut den celoju vset pomnijt 50-rocxis ot gor-puskenie pervju neprirodju satelituf om Zemla, takzvanju Sputnik, i start novju epohaf om cxlovekju historia.

2007-10-04, cxtirak. Usled avaria v Jug-Afrikju zlato-kopalna prosxlju nocx bili bolsx cxem tri-tisicx sxahtaris zapoimalju 2,2 km glubinuo pod zemla. Soglosuo s gvornik firmaf sxahtaris imajut dostacx vozduhuf i ne es ogrozilju.

2007-10-03, sredak. Usled vcxeraju pozxar v dev-etazxju budov Moskavaju univerzituf bili smertilju prinaimensx 9 cxlovekis.

2007-10-03, sredak. Podcxas dnesju presa-konferencia Slovakju guverie, vklucxuo perv-ministr Robert Fico, kritikili vcxeraju takzvanju 'privatju' navestenie jugju Slovakiaf ot Madarju prezident, Laslo Sxoiom, ktor bil zlo-upotrebilju dla politju cielis. Madarju proti-slaviansk ekstremnikis, potomkis ot primitivju kocxevnikis ktor pred tisicx rocxis priehali iz zapadju Mongolia i okupacili Slaviansk narodis v Dunavju nizina, do tper hotijut, pramuo ili ne-pramuo, bezvolnit Slovakis ktor bili svobodilju ot Madarju okupacia i ot Madarju zverzlos v rocx 1918. Podcxas pocxti tisicx rocxis Madarju kocxevnikis brutaluo gubili, mucxili i znasilili origju Slaviansk obitatelis Dunavju nizinas i do tper ne izvinili seba, ni ne kompensili Slovakis za tot zverzlos.

2007-10-03, sredak. Tut-utroju vzriv udorogju bombuf v Bagdad poranil Polakju posolnik v Irak, generalnik Edward Pietrzyk.

2007-10-01, ponedelak. Na malju 3-km dolgju Jemenju ostrov distancju okol 140 km ot Jemenju breg ogromju vulkanju izvergenie pokritil celoju ostrov ot lava. Esxte ne es znalju skolk cxlovekis bili na ostrov podcxas katastrof.

2007-09-30, posubotak. Iranju parlament proglosil USA-ju voisko i USA-ju sxpion-agentia CIA takak teroristju organizacias.

2007-09-30, posubotak. Tut utro nacxil v Ukrainia celo-denju parlamentju glosvolba v ktor konkurijut 20 polit-partas i polit-grupis. V tut klucxju izvolba Region-parta om perv-ministr Janukovicx borbajt za Ukrainia proti oranzxju perevrotnikis ktor planijut razprodat bogatstvo Ukrainiaf dla zagrancju manipulnikis. Ukrainia imajt 37,5 milion glositelis.

2007-09-29, subotak. Vzriv bombuf na Maldivju Ostrovis ktor es v Indju Okean i prinalezxijut India poranil okol duzina turistis.

2007-09-29, subotak. Hurikan Lorenzo ktor udaril Meksikju sxtat Verakruz, ktor es na breg om Meksikju Zaliv, smertil prinaimensx cxtir cxlovekis.

2007-09-29, subotak. Podcxas posledju pred-izvolbaju den Ukrainju perv-ministr Viktor Janukovicx vizval obitatelis abi otvergili oranzxju perevrotnikis, ktor hcejut razkradit i razprodat bogatstvo Ukrainiaf dla zagrancnikis.

2007-09-29, subotak. Seba-bombnikju napadenie pere-polnju voisko-autobusuf v Afganzemju glavn-grod Kabul smertil prinaimensx 30 cxlovekis.

2007-09-29, subotak. Posle Zimbabveju prezident Mugabe razboril Zimbabveju zemdelanie, tper planijt Mugabe razborit tozx ostatju promisl posred konfiskenie firmas vlastnitju ot belnikis.

2007-09-28, piatak. Cen zlatof dosagil 742 USD za unca sxto es novju 28-rocxju maksim.

2007-09-27, cxtirak. Grup nauknikifs iz popredju USA-ju elitju univerzitis oglosil zxe Busxvoi rezxim lgal o voina-bazis proti-rakejtu obronaf v Polakia i v Cxehia. Soglosuo s izcxislenies nauknikifs raketis iz Polakia mozxijut nisxtovit Rosju mezx-kontinentju strategju raketis i esli USA hotil-bi obrona proti Iranju raketis potrebil-bi voina-bazis proti-raketju obronaf plus blizuo k Iran i ne v Polakia ili v Cxehia. Esli USA bu postroit tot voina-bazis v Polakia i v Cxehia, Rosia dolzx-bi postroit voina-baz proti-raketju obronaf v Kuba, abi ohronal Kuba proti sever-Koreaju i Iranju raketis. :-)

2007-09-27, cxtirak. Bez-trudost v Nemcia vnov nizil om 50-tisicx i dosagil 8,8 proc, sxto es nai-nizju uroven posledju cxtirnades rocxis.

2007-09-27, cxtirak. Zimbabveju prezident Mugabe vo svoi recx v Sodinju Narodifs v Nov-Jork, kritikil USA-ju prezident Gxorgx Busx za narusxenie ludju pravos i za mucxenie zaklucxnikifs v Guantanamo, takak za jegoi voinas v Irak i v Afganzem.

2007-09-27, cxtirak. Mianmarju strazxnikis prosxlju nocx vtorgali v Budhistju monah-domifs i zaklucxili duzinas monahis usled masaju protestis proti Mianmarju guverie.

2007-09-26, sredak. Vo svoi recx v Sodinju Narodifs v Nov-Jork, sxef Kubaju diplomatiaf, gospic Perez Roque, posred slovis napadil USA-ju prezident Gxorgx Busx i skazal zxe Busx polucxil svoi prezidentju ofis posred obman i lgas. Roque tozx skazal zxe Busx odobril mucxenie zaklucxnikifs v Guantanamoju voina-baz i zxe imajt nikai moralju autoritet abi mozxil kritikit inju krainis.

2007-09-26, sredak. Mianmarju polcia razgonil tisicxis protestnikifs upotrebits slez-gaz. Do sto protestnikis bili zaderzxilju i Budhistju mohan-domis bili oblezxilju.

2007-09-26, sredak. Okupacju voisko smertil prinaimensx sto cxlovekis v jug-Afganzemju provincia Helmand. Esli zxertvas bili civilnikis ili Afganzemju povstanikis borbatsju za svobod esxte ne es znalju.

2007-09-26, sredak. Okol 170 km juguo ot jug-Vietnamju vel-grod Hosximin (bilju Saigon), zavalil most podcxas postroenie. Tocxnju cxislo zxertvas esxte ne es znalju no autoritet uzx scxital bolsx cxem 50 mertvnikis.

2007-09-25, vtorak. Bomb ktor vzrivil podcxas smir-vstretie Irakju Sxiitnikifs i Sunitnikifs v Bakuba smertil prinaimensx 24 i poranil okol 37 cxlovekis. Tragedia slucxil v Sxiitnikju Sxifta mecxet v zapadju cxast groduf Bakuba pred utroju start Ramadanju glodovkaf.

2007-09-22, subotak. Kubaju veditel Fidel Castro poziavil v Kubaju sxtatju televidenie. Poskroz ocxvidju slabost Castro ziavil zdrovju. Jegoi poziavenie razgonil spekulenies o jegoi smert. USA-ju tainju sluzxbas uzx davnuo razsxirijut osxepot zxe Castro umiral abi podstrekali nespokoinost i nestabilost v Kuba.

2007-09-22, subotak. Bostonju nauknikis uziavili zxe krohmalju diet, ili eda ktor soderzxijt mnoguo krohmaluf takak belju hleb, zembulbas i podobuo, pricxinijt sadlo-bolezju pecxen. Krohmal es velm bistruo peretvorilju v sadlof i tak sposobijt sadlo-pecxenju bolez. Sadlo-pecxenju zabolezenie sovremuo dosagijt epidemju proporcias i sposobijt mnoguo inju zdrov-problemifs.

2007-09-21, piatak. Francju prezident Sarkozy proglosil zxe bu vimagat v Sodinju Narodis plus tverdju sankcias proti Iran usled Iranju obogatenie uraniumuf.

2007-09-21, piatak. Podcxas vcxeraju pervju den torgovju invest-forumuf v Socxi, takzvanju 'Socxi-2007 forum', bili podpisilju kontraktis za tri gigalion Euro. Cxtir iz trinades podpisilju kontraktis bili podpisilju ot zagrancju firmas.

2007-09-20, cxtirak. V Iran slucxil predstavenie novju Iranju borba-letidlof 'Saega', sxto znacxijt 'blisk'.

2007-09-20, cxtirak. Cen Teksasju sred-lehkju neftuf vcxera dosagil novju rekordju uroven 82,51 dolaris za bocxka. Ot start tut rocxuf cen neftuf v USA visxil om 30 proc.

2007-09-19, sredak. Mocju voz-bomb ktor vzrivil v Kristnikju cxast Beirutuf smertil prinaimensx siem cxlovekis vklucxuo vistupju Libanonju parlamentnik, gospic Antoine Ghanim.

2007-09-19, sredak. Usled nedavnju vtorganie Izraelju voina-letidlofs v Siurju vozduh-prostoruf, Iranju prezident Ahmagxinedad tut-den ostrozxil zxe esli Izrael bu napadit Iran, Iran bu bombit Izrael.

2007-09-17, ponedelak. Ziavijt zxe vo vcxeraju parlamentju izvolba v Grecia vigral Konstantin Karamanlisvoi vladitsju konservatju polit-parta om cxtir proc nad opozicju socialistju polit-parta veditju ot Papandreou.

2007-09-17, ponedelak. Okol 90 cxlovekis bili smertilju usled vcxeraju avaria letidlof na Taizemju turist-ostrov Phuket. Na palub letidlof bili 130 cxlovekis iz ktor priblizuo 43 prezxili katastrof. Bolsxost pasazxiris bili Europju turistis. Avarilju letidlo prinalezxil Taizemju bugxet vozduh-lina 'one-two-go' i bil tipuf McDonnell-Douglas-82, zudelalju v USA. Pravdapodobju pricxin avariaf bil nepriatju pogod.

2007-09-16, posubotak. Tisicxis ludis protestili vcxera vo Vasxington pred Belju Dom proti Irakju voina, za iztiaganie vse USA-ju voiakifs iz Irak i za impicxment om prezident Gxorgx Busx. Protestuf ucxastili tozx USA-ju voiakis ktor borbali i uzx vernuli iz Irak.

2007-09-16, posubotak. Irakju Al-Kaida oglosil nagrad sto-tisicx USD za smertenie karikaturnikuf Lars Vilks ktor prosxlju rocx cxertal karikatur om pes ktor imal Mohamedvoi glov. Oglosenie tozx skazajt zxe nagrad bu visxitju om 50 proc esli Lars Vilks bu zarezilju takak jagna.

2007-09-16, posubotak. Britzem perezxivajt bank-panik ibo tisicxis obitatelis probijut iztiagat svoi dengi iz naivelju Britzemju bankis. Panik startil posle 'Northern-Rock' bank pital ot Britzemju guverie avar-dengi.

2007-09-16, posubotak. Tut utro nacxil v Grecia klucxju parlamentju izvolba ktor mozx dolvergit tut-vremju Grecju guverie ktor es vinilju za ne-kompetentju obhodenie s nedavnju masaju pozxaris.

2007-09-16, posubotak. Meksikju pasazxir-autobus nesitsju perevazxuo USA-ju turistis izehal iz dorog v goras jugju Meksikuf i padal v propastuf. Okol 18 turistis bili smertilju i priblizuo duzina turistis bili poranilju.

2007-09-15, subotak. Seba-bombnik ktor vzrivil seba i svoi voz na ulca pred pecxalna v Sxiitnikju cxast Bagdaduf zvatju Amil, smertil prinaimensx 10 i poranil okol piatnades cxlovekis.

2007-09-15, subotak. Indonezia trasijt i trasijt: vcxera udaril Indonezia u jug-zapadju breg Sumatraf podmorju zemtrasenie silaf 6,4 - v odnakju oblast gde udaril prosxlju siemden zemtrasenie magnituduf 8,4. Vcxeraju zemtrasenie bil soprovodilju ot cxtir posletrasis silaf ot 5 do 5,5 gradusis Rihtersxkalaf. Seimslogistis ostrozxijut zxe nai-gorsxju zemtrasenie i cunami pravdapodobuo esxte bu pridit.

2007-09-15, subotak. Prosxlju siemden USA-ju prezident Busx grandiozuo proglosil zxe do konc rocxuf bu iztiagat okol piat-tisicx okupacju voiakifs iz Irak. No on ne-skazal zxe to es tolk tri procent iz jegoi 170-tisicx voiakifs ktor okupacijut Irak. Soglosuo s neutralju sleditelis USA ne hotijt iztiagat iz Irak ibo kradijut milionis tonas Irakju neftuf kazxd mesacx. Irakju voina i okupacia es velm profitimju dla USA.

2007-09-15, subotak. Gospica Benazir Bhutto, bilju perv-ministr Pakizemuf, oglosil zxe om 18-ju Oktobr bu vernut v Pakizemuf. Esxte ne es jasnju reaktia Pakizemju diktaturnikuf, Pervez Musxaraf, om onai vernutie. Inju bilju perv-ministr Pakizemuf, gospic Nawaz Sharif, ktor vernul v Pakizemuf om ponedelak, bil neposreduo otvozilju v Saudiaf. Musxaraf obvinijt obdva Bhutto i Sharif za podkupost i dengi-pracxie.

2007-09-14, piatak. Rosju dol-parlament, ili Duma, odobril Viktor Zubkov takak novju perv-ministr Rosiaf. Zubkov skazal zxe bu prodolgit Putinvoi politia, borbat proti podkupost i delat guverie plus produktivju.

2007-09-14, piatak. V sred-Cxinaju grod Hongcxiao psihobolezju muzx von-kidal skroz onko iz triju etazx sxkoluf sxes 8 - 9 rocxju ucxnikis. Din ucxnik bil smertilju i piat poranilju.

2007-09-13, cxtirak. Vcxera i dnes udarili razlicxju cxastis Indoneziaf tri zemtrasenies silaf ot 7,8 do 8,4 gradusis Rihtersxkalaf. Neskolk cxlovekis bili smertilju no zemtrasenies pricxinili tolk din malju ne-opasju cunami.

2007-09-12, sredak. Rosju voisko oglosil zxe Rosia konstruktil i testil nai-mocju ne-jadroju bomb vsetuf, takzvanju teplobaroju bomb, ktor es cxtir raz plus mocju cxem USA-ju 'mama vse bombifs'. Rosju zxurnalistis prozvali tut novju Rosju bomb takak 'otec vse bombifs'. Naproti jadroju bombis tut novju bomb pricxinijt nikai zagrazenie obsredief i mozx but bistruo upotrebitju vo vse cxastis vsetuf.

2007-09-11, vtorak. Podcxas 10 mesacxis ot zabran cigarenief v publikju prostor cxislo serce-udarifs v Sxkotia nizil om siemnades procent.

2007-09-11, vtorak. Tut den USA pomnil sxes rocxis ot nisxtovenie Vsetju Torgju Centruf v Nov-Jork, podcxas ktor umirali okol tri-tisicx cxlovekis. Dva budovis Vsetju Torgju Centruf bili nisxtovilju posred sotreskenie s dva pasazxir-letidlos.

2007-09-09, posubotak. V Petergrod protestili neskolk tisicx obitatelifs proti postroenie nebo-skrebuf v historju centr groduf. Marionetnikis i perevrotnikis organizilju i financilju ot zagrancju tainju sluzxbas zlo-upotrebili tut protest dla svoi cielis.

2007-09-09, posubotak. V jugju Tanzania u grod Mbeya sotreskil kamion i pasazxirju autobus. Usled avaria bili smertilju prinaimensx dvades-siem cxlovekis.

2007-09-09, posubotak. Cxislo zxertvas vcxeraju vzrivuf om voz-bomb ktor slucxil u kazarmas breg-ohronaf okol 50 km vostokuo ot Algerju glavn-grod Alzxier uzx dosagil 50 i prodolgijt visxit.

2007-09-08, subotak. Usled vcxeraju avaria kamionuf v Indju sxtat Ragxastan bili smertilju prinaimensx 83 pilgrimnikis. Pilgrimnikis ehali na kamion ktor na ostrju dorogju krivina dol-padal v propastuf.

2007-09-08, subotak. Podcxas verh-vstretie om ATES (APEC), ili organizacia Azju-Tihokeanju Ekonomju Sotrudief, Rosju prezident Putin zudelal serial vstretiefs s neskolk mezxunarodju veditelis vklucxuo tut-utroju vstretie s Cxinaju prezident Hu Dzingtao.

2007-09-08, subotak. Nai-velju virobitel komputorju procesorifs, Intel, predziavil novju cxtir-jadroju komputor-procesor Xeon.

2007-09-08, subotak. Portugalju polcia obvinil obdva roditelis cxtir-rocxju Britzemju mlodicaf, Madelaine, ktor iscxezil v Portugal om 3-ju Mai tut rocxuf. Egzistijt podozrenie zxe Madeleine ne bil otnesilju no smertilju.

2007-09-07, piatak. Podcxas napadenie Irakju Sunitnikju provinciaf Anbar, ktor es zapaduo ot Bagdad, bili smertilju siem USA-ju voisko-sluzxnikis. Ofisju cxislo smertilju USA-ju voiakifs v Irakju voina uzx dosagil 3760.

2007-09-07, piatak. Rosia oglosil zxe do rocx 2010 bu razmestit novju mezxu-kontinentju balistju raketis tipuf RS-24. Tut tip mnog-glovju raketuf mozx pronikit vse nai-modernju tut-vremju sxtitis proti-raketju obronaf.

2007-09-07, piatak. Tut utro podcxas verh-vstretie om ATES (APEC), ili organizacia Azju-Tihokeanju Ekonomju Sotrudief,  v Australju vel-grod Sidni, Rosju prezident Putin vstretil USA-ju prezident Busx.

2007-09-06, cxtirak. V sever-vostokju Algerju grod Batna seba-bombnik smertil prinaimensx piatnades i poranil duzinas cxlovekis.

2007-09-06, cxtirak. Proslavju Italju operaju tenor-pesnatel, Luciano Pavarotti, umiral prosxlju nocx v Italju grod Modena usled pankreasju rak-bolez. Rakbolez pankreasuf es din iz nai-opasju tipuf rak-bolezuf. Pavarotti imal 71 rocxis i ostavil mlodju svad-zxen i cxtir detes.

2007-09-05, sredak. Rosju gigadolarnik i oli-kradnik Abramovicx takak pervju privatju osoba kupil letidlo Airbus A-380. Letidlo cenil tri-sto-milion dolaris (USD). A-380 es 73 metris dolgju i normalju verzia imajt obiem-sposobost 840 pasazxiris.

2007-09-05, sredak. Tut-utroju vzriv bombuf v Bagdadju Sxiitnikju cxast Sadr-grod smertil prinaimensx dinnades i poranil okol dva duzinas cxlovekis.

2007-09-05, sredak. Tut utro startil v Australju vel-grod Sidni verh-vstretie om ATES (APEC), ili organizacia Azju-Tihokeanju Ekonomju Sotrudief. Vstretief ucxastijut tozx Rosju prezident Vladimir Putin i USA-ju prezident Gxorgx Busx.

2007-09-04, vtorak. Vcxera nacxil v Panama slavnostju sxirenie 93-rocxju Panamaju kanaluf. Tut sxirenie kanaluf bu dva-razit obiem-sposobost kanaluf i umozxit plus velju korabis prohodit kanal. Slavnostuf ucxastili Panamaju prezident Martin Torrijos i bilju USA-ju prezident Jimmy Carter.

2007-09-03, ponedelak. U Slovakju malgrod Hrinova dol-padal v propastuf pasazxir-autobus nesitsju 40 pasazxiris. Cxtir cxlovekis utratili zxizn, trinades bili poranilju.

2007-09-03, ponedelak. Karibikju hurikan Felix nagluo siljuvil i dosagil sila kategoriaf piat ktor imajt vitr bistrju bolsx cxem 270 km/cxas. Felix neposreduo ogrozijt Jamaika, Kurakao i Beliz. Zapaduo ot Meksik Tih-Okeanju tropikju buria Henriette ktor imajt vitr bistrostuf 112 km/cxas putovajt v napramenie 'Baja California', ili Niz-Kalifornju polostrov.

2007-09-03, ponedelak. Udorogju bombis smertili vo vostokju Afganzem vcxera siem bezopasnikis vklucxuo cxtir tainju agentnikis. Vcxera povstanikis tozx napadili Afganzemju voisko-konvoi i pozxarili prinaimensx sxesnades zapas-kamionis ktor provozili zapas iz letisxtie Bagram v Kandaharju NATO-ju voina-bazuf.

2007-09-02, posubotak. Potokju dozxdis tropikju buriaf Henriette udarili Meksikju otdih-grod Akapulko gde pricxinili bolot-lavinis ktor smertili prinaimensx sxes cxlovekis.

2007-09-02, posubotak. Usled pod-morju zemtrasenie silaf 6,9 gradusis Rihtersxkalaf, ktor slucxil tut utro v jugju Tih-okean, bil oglosilju cunami-ostrozxenie.

2007-09-01, subotak. Dva malju akrobatju letidlos sotreskili podcxas predziavenie v Polakia. Obdva pilotis bili smertilju.

2007-09-01, subotak. Podcxas intervu s popredju Britzemju magazin, Britzemju generalnik Tim Cross virazxil svoi omnenie zxe USA-ju posle-voinaju politia v Irak es 'fataluo defektju'. Nedavnuo inju Britzemju generalnik, Mike Jackson, skazal zxe USA-ju posle-voinaju politia v Irak es 'intelektuo bankrotju'.

2007-09-01, subotak. Soglosuo s dover-dostoinju raportis Rosia planijt poslat cxlovek na Luna do rocx 2025 i postroit Luna-baz do rocx 2032. Rosia planijt tozx cxlovekju ekspedicia na Marsuf do rocx 2035.

2007-09-01, subotak. Bilju Pakizemju perv-ministr, gospica Benazir Bhutto, oglosil zxe planijt vernut v Pakizemuf esli bu ili ne bu dosagit soglosie s diktaturnik Pervez Musxaraf.

2007-09-01, subotak. Australia predgotovijt dla verh-vstretie om ATES (APEC), ili organizacia Azju-Tihokeanju Ekonomju Sotrudief, ktor bu startit sledju siemden. Vstretief bu ucxastit tozx Rosju prezident Vladimir Putin i USA-ju prezident Gxorgx Busx. Vstretie bu slucxit v Australju vel-grod Sidni.

2007-09-01, subotak. Tut den Rosia pomnijt tri rocxis ot Beslanju masakr usled ktor umirali okol 330 cxlovekis, perevazxuo detes. Beslanju masakr slucxil om pervju septembr 2004, pervju den sxkoluf. Tut utro, tri rocxis posle tot uzxasju teror-akt, teroristis vnov vzrivili bomb v Ingusxetju glavn-grod Mahacxkala ktor smertil cxtir polcnikis. Ingusxetia grancijt s Cxecxnia. Poskroz problemis posle dva-mesacxju letoju prazdenis tut-den nacxil sxkol dla 14,5 milion Rosju ucxnikis i dla milionis ucxnikis v inju Slaviansk krainis.

2007-08-31, piatak. Trudnikis iz Gdanskju korab-zavod, ktor es rodisxtie Polakju trud-soiuzuf Solidarnowx, protestili v Brusel proti viprosba Europsoiuzuf abi nizili virob i cxislo trud-mestofs. Polakju sxtatju pomoc dla Gdanskju korab-zavod narusxijt konkur-regulis Europsoiuzuf.

2007-08-31, piatak. Rosju i USA-ju ekspertnikis bu vstretit om 15-ju septembr v Azerbia dla peregvoris o planitju USA-ju voina-bazis v Cxehia i Polakia. Rosia predlozxil USA vmest voina-bazis v sredju Europ upotrebit voina-baz v Azerbia dla proti-raketju obrona Europuf. Soglosuo s Rosju gvornikis USA-ju voina-bazis v sredju Europ bi ogrozili bezopasost Rosiaf.

2007-08-31, piatak. Rosju polcia zaderzxil kamionistuf ktor zukradil piat-metris dolgju metalju most cxez malju reka, tof razkusokil i prodal v sber metaluf.

2007-08-31, piatak. Usled tut-utroju vzriv seba-bombnikju vozuf u vstup v Kabulju letisxtief bil smertilju din i poranilju cxtiri cxlovekis.

2007-08-31, piatak. V predgrod Brazilju velgroduf Rio-de-Zxaneiro prosxlju nocx sotreskili dva poezdis. Usled avaria bili smertilju prinaimensx 8 i poranilju okol 80 cxlovekis.

2007-08-31, piatak. Prosxlju nocx USA-ju voisko-letidlo tipuf C-130 nesitstju tri USA-ju senatnikis i din parlamentnik kratuo posle start iz Bagdadju letisxtie bil napadilju ot tri raket-granatis. Letidlo ne bil udarilju no dolzxil upotrebit uskacxju manevris.

2007-08-31, piatak. Prosxlju nocx v Sredzemju Morie u Izraelju port Haifa sotreskili dva korabis.

2007-08-30, cxtirak. Podcxas sledju des-rocxies ekspertnikis ocxekajut v Arktia novju, modernju zlato-goracxka usled ogromju neft-bogatstvo ukritju na dno Arktju okeanuf.

2007-08-30, cxtirak. Belgju guverie zabranil planitju marsx proti Islamuf. Marsxuf planijut ucxastit razlicxju ultranacionalistju grupis vklucxuo neskolk Cxehis i mozxuo tozx inju Slavianis. Soglosuo so sleditelis takai marsx proti Islamuf bu resxit nisxto i mozx mozx tolko gorsxit i polarizit otnosenies mezx Islamju Vset i Europsoiuz.

2007-08-30, cxtirak. Turkmenia nacxil postroenie siem-tisicx km dolgju gaz-trubvoduf v Cxinaf.

2007-08-30, cxtirak. Vcxera Afganzemju Talibannikis puskili pervju dvanades jug-Koreaju zalozxnikis, des zxenis i dva muzxis. Iz origju grup 23 misionistis siem zalozxnikis vcxera esxte ostatili zaklucxilju. Tut den puskili talibannikis posledju siem zalozxnikis. Vzad jug-Koreaju guverie obecxal iztiagat svoi voiakis i Kristnikju misionistis iz Afganzem.

2007-08-30, cxtirak. Soglosuo s gvornikis Grecju guverief masaju pozxaris ktor udarili Grecia prosxlu siemden smertili prinaimensx 64 cxlovekis i obezdomovili okol sxesnades-tisicx obitatelis. 250-tisicx hektaris, to es 2500 kvadrat-kilometris, om lesis i sadis bili opustosxilju. Ziavijt zxe pozxaris es koncuo pod kontrol.

2007-08-29, sredak. USA-ju vel-grod Nov-Orelan tut den pomnil katastrof pricxinilju ot hurikan Katrina ktor slucxil pred dva rocxis i ktor smertil 1600 cxlovekis. Hurikan Katrina prorval nasipis i zatopil Nov-Orleans.

2007-08-29, sredak. Slovakia tut den pomnijt 63-ju kazxd-rocxie Slovakju Narodju Povstanief, ktor slucxil v rocx 1944. Tamgda normalju Slovakju voisko podporitju ot partizanis povstanil proti Nemcju okupacju voisko. Povstanief ucxastili ne tolk Slovakju no tozx Cxehju, Rusju, Ukrainju, Polakju, Serbju i inju voiakis i partizanis.

2007-08-29, sredak. V Azerbju glavn-grod Baku podcxas postroenie zavalil cxtirnades-etazxju budov. Prinaimensx duzina trudnikis bili smertilju. Soglosuo s pervju raportis budov bil postroilju bez budov-propusk.

2007-08-28, vtorak. Bilju Turcju ministr zagrancief, gospic Abudllah Gul, bil tut den izvolilju ot parlamentnikis takak dinnadesju prezident Turciaf. Opozicnikis boiajut zxe Gul bu podkopat osnov Turcju sekularizmuf.

2007-08-28, vtorak. Azerbia planijt postroenie novju neft-pristanuf na Kaspju morie. Tut novju neft-pristan dolzxbi dva-razit eksportenie neft-produktifs iz Azerbia.

2007-08-28, vtorak. Raport Sodinju Narodifs obnazxil zxe Afganzemju opium-virob dosagil novju rekordju uroven. Iz prodazx opiumuf profitijut ne tolk Talibannikis no tozx podkupju cxinovnikis Afganzemju marionetnikju guverief.

2007-08-28, vtorak. Soglosuo s raportis Rosju polcia zaderzxil prinaimensx 10 cxlovekis usled ubitie zxurnalisticaf, Politkovskaia. Politkovskaia ktor podporil Cxecxnju teroristis i bil proti Putinvoi guverie ziavuo bil ubilju ot Cxecxnju teroristis financitju ot oli-kradnik Berezovski. Ona bil ubilju abi Rosju guverie bil podozretju za tut ubitie i abi de-stabilili Rosia. Odnakju zlo-grup tozx smertil inju opozicnikis Rosju guverief abi populacia dumal zxe Rosju guverie es otvetju za tut ubities. Podobuo, pred neskolk rocxis, bil v Libanon smertilju vistupitsju opozicnik abi perevrotnikis spuskili perevrot proti Siuria.

2007-08-28, vtorak. Katastrofju pozxaris v Grecia, ktor nacxili prosxlju siemden, uzx smertili bolsx cxem 60 cxlovekis i prodolgijut poskroz usilie dev-tisicx pozxarnikifs i zagrancju pomoc. Grecju polcia podozrejt zxe nektor pozxaris bili zapalilju ot podpalnikis i zaderzxil prinaimensx 9 podozrenikifs. Soglosuo s dover-dostoinju raportis neskolk spekulnikis pozxarili ohronatju lesis abi mozxili polucxit budov-propuskis no ne ocxekali zxe pozxaris bu statit ne-kontrolimju. Grecju guverie proglosil zxe vse pozxarilju oblastis bu vnov zalesilju.

2007-08-25, subotak. Tut den bil v Budapesxt tvorilju ekstremnikju, sxovinistju milcnikju grup, takzvanju  Madarju Gvardia. Pervju piatdes cxlenis tut rasistju proti-Slaviansk grupuf bili ofisuo vprisagalju tut den ot bilju Madarju ministr obronaf, Lajosx Fur. Madarju primitivju kocxevnikis vtorgali v Dunavju nizinaf pred tisicx rocxis iz zapadju Mongolia i podkorili origju Slaviansk obitatelis tut regionuf. Etnikuo dnesju Madaris gvorijut Azju jazika no usled znasilie tisicxis Slaviansk zxenifs imajut do 90 proc Slaviansk krevuf. Edinju vigod Madarju primitivju kocxevnikis imali nad origju plus vpredilju Slaviansk obitatelis Dunavju oblastuf bili onivoi konis takzxe onivoi primitivju zverzlo i brutalost.

2007-08-25, subotak. Posle nedavnju scenanie dol-padanief Rosju bombuf v Gruzinia, Saakasxvilivoi marionetnikju rezxim vnov izdumal novju provokacia. Tper Saakasxvilivoi zlo-grup utverdijt zxe dolstrelili v Gruzinia Rosju letidlo. Soglosuo s ekspertnikis Gruzinju voiakis vnov prostrili na zem socxastis starju avarilju letidlof abi predstirali zxe dolstrelili Rosju gagat-let. Ziavuo Saakasxvili povtorijt Stalinvoi lgas i teror i nektor Gruzinnikis verajut zxe Saakasxvili es Stalinvoi vnov-rodenie. Takak Stalin, nedavnuo jegoi sudis tozx osudili i zaklucxili duzinas jegoi politju protinikifs.

2007-08-25, subotak. V jug-zapadju Afganzemju provincia Helmand podcxas bombenie Afganzemju 'Talibannikis' USA-ju bomb-letidlo tipuf F15 smertil tozx prinaimensx tri Britzemju voisko-sluzxnikis. Cxislo Afganzemju civilnikju zxertvas ne bil oglosilju.

2007-08-25, subotak. Sxveicarju nai-verhju sud resxil zxe sudvodenie proti olikradnik Hodorkovski es 'polituo motivilju' i prikazil Sxveicarju institutis ne sotrudit s Rosju prokuraturnikis. Takak podcxas Dvaju Vsetju Voina i tper Sxveicaria podporijt proti-Slaviansk kriminalnikis i teroristis. Odnakju Sxveicarju sud podporijt i planijt sistemju genocid etnikju mensxostifs v Sxveicaria posred kradenie i germanizenie onivoi detes. Des-tisicxis Slaviansk detes i roditelis es zxertvas tut Sxveicarju genociduf.

2007-08-25, subotak. Usled mocju ne-kontrolimju pozxaris v jugju Grecia bili smertilju uzx prinaimensx cxtirdes-cxtir (44) cxlovekis i sleditelis ocxekajut zxe tut cxislo bu esxte visxit. Pozxaris opustosxili tisicxis hektaris lesuf, glavnuo na jug-Grecju polostrov Peloponez.

2007-08-24, piatak. V mezxunarodju tovar-birzas cen psxencuf dosagil rekorduo visxju uroven. Cen psxencuf visxil usled nepriatju pogod v Kanadia i v Europ i pravdapodobuo bu pricxinit visxenie cenuf om hleb.

2007-08-24, piatak. Posle neskolk globalju skandalis i otzvanie milionis igralkas i inju tovaruf Cxinaju guverie proglosil voina proti otravaju tovar.

2007-08-24, piatak. Soglosuo s opin-analiz publikju omnenief ktor zudelal Polakju firma CBOS, bolsxost obitatelifs Polakiaf otvergijut planis Polakju guverief postroit USA-ju raket-baz v Polakia. No marionetnikju podkupju dvaoicxas, Jaroslav i Leh Kacxinski, podporijut tut plan ibo soglosuo s dover-dostoinju raportis polucxili milionis USD dla svoi izvolba i za podlizanie ot USA-ju tainju sluzxbas. Abi visxili svoi popularost dvaoicxas Kacxinski podstrekajut proti-Rosju nenavid i sxovinizm. Soglosuo s razlicxju Slaviansk organizacias, takai politia tolk razdelijt i nisxtovijt celoju slavianstvo.

2007-08-23, cxtirak. Prinaimensx dvades-piat zaklucxnikis umirali v Brazilju zaklucxilna usled pozxar. Pozxar bil nameruo zapalilju ot konkuritsju zlo-grup zaklucxnikifs.

2007-08-23, cxtirak. Vo vostokju Rosia v Habarovskju oblast podxas trenirenie doltresil bomb-letidlo tipuf SU-24. Nikto bil poranilju i obdva pilotis mozxili seba bezopasuo katapultit. Pricxin avariaf esxte ne es znalju. Dva spasitelju vrotletis tipuf MI-8 kratuo posle avaria naidili obdva pilotis.

2007-08-23, cxtirak. Vsetju Organizacia Zdrovief, VOZ, ktor imajt sidka v Zxeneva, vcxera ostrozxil vo svoi kazxd-rocxju raport pred globalju epidemias, ktor mozxbi smertit milionis obitatelifs nasx planetuf.

2007-08-23, cxtirak. Mega-hurikan Dean posle udarenie Jukatanuf i Meksikju breguf slabjuvil i statil normalju tropikju buria. V Meksik bili raportilju nikai zxertvas. Takak predostorzx Meksik evakuacil svoi pri-bregju neft-platformis i ostanil svoi edinju atom-elektrikilna.

2007-08-22, sredak. V severju Irak doltreskil USA-ju voisko-vrotlet tipuf UH-60 Black-Hawk (cxernju jastreb). Vse cxtirnades USA-ju voisko-sluzxnikis na palub bili smertilju. Soglosuo s gvornikis USA-ju guverief vrotlet avaril usled mehanju problemis no soglosuo s Irakju povstanikis vrotlet bil dol-strelilju. V inju cxastis Irakuf seba-bombnikis smertili prinaimensx dva-des cxlovekis.

2007-08-21, vtorak. Posle udarenie Jukatanuf hurikan Dean slabjuvil ot kategoria piat do kategoria tri hurikan i prodolgil dvigat severuo popri Meksikju breg. Na polostrov Jukatan bili smertilju prinaimensx duzina cxlovekis.

2007-08-21, vtorak. Poskroz maljusx usxterb izol-paltof, USA-ju kozmos-sxatl Endeavour pristanil bezopasuo na Kenedivoi kozmos-drom v sxtat Florida.

2007-08-21, vtorak. Bistrost vitruf om hurikan Dean vnov siljuvil i uzx dosagil 270 km/cxas, sxto es hurikan naimocju kategoriaf piat. Tut utro hurikan Dean udaril Meksikju Jukatanju polostrov i nauknikis ocxekajut zxe posle neskolk den bu udarit breg USA-ju sxtatuf Teksas i oblast neft-platformis v Meksikju zaliv. Usled hurikan Dean USA-ju kozmos-agentia NASA kratil mision sxatluf Endeavour ktor dolzx-bi prizemit tut vecxer. Poskroz ogrozenie neft-platformifs v Meksikju zaliv cen neftuf ostatijt okol 70 USD za bocxka. Hurikan kategoriaf piat imajt sposobost pricxinit katastrofju usxterb.

2007-08-20, ponedelak. Pervju pod-premier Rosiaf, gospic Sergei Ivanov, tut den ucxastil testuf novju Rosju pasazxir-letidlof, takzvanju Supergxet-100, ot firma Suhoi. Supergxet-100 es regionju pasazxir-letidlo sredju dosaguf dla sto pasazxiris. Serialju virob tut letidlof bu nacxit v rocx 2008. Proekt-firma Suhoi es glavnuo proslavju za svoi verh-modernju voisko-letidlos.

2007-08-20, ponedelak. Taivanju pasazxir-letidlo tipuf Boeing-737 polnuo pozxaril kratuo posle prizemenie na Japonju ostrov Okinava. Vse 165 cxlovekis na palub bili spasilju. Tocxnju pricxin pozxaruf esxte ne es jasnju no sviditelis slisxili nekai vzriv na palub letidlof. Pasazxiris bili evakuacilju iz letidlo tolk tri minutis pred toi grandiozju vzriv i pozxar.

2007-08-20, ponedelak. Hurikan Dean ktor, imajt bistrost vitruf do 230 km/cxas, udaril jugju cxast ostrovuf Jamaika. Tut mocju hurikan grozijt neft-produktenie v Meksikju zaliv i mozx visxit mezxunarodju cenis neftuf. Usled hurikan Dean USA-ju kozmos-agentia NASA kratil mision sxatluf Endeavour.

2007-08-19, posubotak. Na letisxtie u Slovakju grod Lucxenec 33-rocxju parasxutnik dol-padal iz visxost 1200 metris bez pravilnuo razkritju parasxut i prezxil. Nesxtastie slucxil podcxas jegoi pervju (i mozxuo tozx posledju?) trenir-skacxok.

2007-08-18, subotak. Usled potokju dozxdis Cxinaju vugol-kopalna bil zatopilju zapoimats okol 170 sxahtarifs pod zemla.

2007-08-17, piatak. Rosia oglosil zxe bu obnovit dalk-distancju poletis strategju aviaciaf, ktor bili pere-rivilju v rocx 1992. Soglosuo s gvornik Rosju guverief Rosia obnovijt tut poletis ibo inju krainis ne sledili primer Rosiaf i prodolgijut podobju patrulju poletis. Tut utro nacxili dalk-distancju poletis cxtirnades strategju bomb-letidlofs i onivoi soprovoditsju podporju i tankerju letidlofs. Soglosuo s Rosju guverie tut obnovenie strategju poletifs es dolg-vremju. Poletifs bu ucxastit perezmenuo dva-des letidlo-grupifs iz ktor cxtirnades bu vsegda vo vozduh.

2007-08-17, piatak. Ofisju cxislo smertilju okupacju voiakifs podcxas Irakju voina dosagil cxtir tisicx. Iz tot cxislo es 3702 USA voiakis. Neofisju cxislo smertilju okupacju voisko-sluzxnikis es mnog visxjusx.

2007-08-16, cxtirak. Beztrudost v Bulgaria dosagil novju rekordju uroven prosxlju sxesnades rocxifs, siem i pol procent. Porovnits s prosxlju mesacx beztrudost nizil om dva procent. Ne es znatju esli nizenie beztrudostuf bil pricxinilju usled visxenie trud-mestos ili usled emigrenie Bulgarju trudnikifs.

2007-08-16, cxtirak. Cxislo Jazidnikju zxertvas smertilju usled vtorakju bombenies v severju Irak uzx perevisxil piat-sto.

2007-08-16, cxtirak. Mocju zemtrasenie silaf 7,9 gradusis Rihtersxkalaf ktor udaril tut prosxlju nocx Peru smertil prinaimensx piat-sto i poranil bolsx cxem tisicx-piatsto obiatelifs. Koncju cxislo zxertvas esxte ne es znalju. Epicentr zemtrasenief bil okol 150 km jug-vostokuo ot Peruju glavn-grod Lima v glubin 40 km pod zem. 85-tisicx obitatelifs bili obezodmovilju.

2007-08-15, sredak. Usled zatopis pricxinilju ot potokju dozxdis bili v severju Korea obezdomovilju okol tri-sto-tisicx obitatelifs. Zatopis bu esxte plus gorsxit sever-Koreaju bedaju zxatva i nedokormenie 23-milion obitatelifs.

2007-08-15, sredak. Serial bombifs tut utro smertil okol dva-sto cxlenis Kurdju ne-musulmnikju Jazidju religiaf v severju Irak.

2007-08-15, sredak. Vzriv bombuf vo vostokju cxast Afganzemju glavn-groduf Kabul smertil tri Nemcju voiakis. Taliban prinal otvetost za tut teror-akt.

2007-08-14, vtorak. Soglosuo s Rosju polcia vzriv bombuf ktor tu-den slucxil v ekspres-poezd mezx Moskva i Petergrod bil teror-akt, pravdapodobuo ucxinilju ot Cxecxnju teroristis ktor es podporitju i financitju ot Berezovski i podobju kriminalnikis. Usled izkoleanie poezduf neskolk duzinas cxlovekis bili poranilju.

2007-08-14, vtorak. Podcxas postroenie v Cxinaju provincia Hunan zavalil most smertits prinaimensx 29 cxlovekis.

2007-08-12, posubotak. Serbju tenisnik, Novak Gxokovicx, tut den v Kanadia vigral Montrealju turnir. Vo final turniruf Gxokovicx podkoril Sxveicarju tenisnik Roger Federer.

2007-08-12, posubotak. Pakizemju diktaturnik Musxaraf priehal tut utro dla ofisju navestenie Afganzemuf i vstretie s Afganzemju prezident Karzai. Obdva marionetju prezidentis gvorili o vzaimju problemis v grancju oblast ktor es pod kontrol povstanikifs ili al-Kaidaf.

2007-08-10, piatak. Letidlo tipuf Twin-Otter-DHC6 avaril tut den u ostrov Moorea vo Francju Polinezia. Prinaimensx cxtirnades cxlovekis utratili zxizn.

2007-08-10, piatak. V USA-ju velgrod Rockford sxofer monstrju kamionuf podcxas poziavenie utratil kontrol kamionuf i avaril v tolpa pogleditelifs. Prinaimensx 9 cxlovekis bili poranilju.

2007-08-10, piatak. Birzas v USA i v Europsoiuz bili udarilju ot panik usled kriza USA-ju dom-promisluf.

2007-08-10, piatak. Vosnades (18) geisk muzxis bili osudiju om smert posred kamenenie v sever-vostokju Nigerju sxtat Baucxi. Smert posred kamenenie es prikazilju dla geinikis ot sxari-zakonis v Islamnikju oblastis i krainis.

2007-08-10, piatak. Soglosuo s pervju raportis bolsx cxem piatdes cxlovekis utratili zxizn usled sudaris mezx polcia i islamistis v jugju Filipinia.

2007-08-10, piatak. Soglosuo s pervju raportis bolsx cxem piatdes cxlovekis utratili zxizn usled sudaris mezx polcia i islamistis v jugju Filipinia.

2007-08-09, cxtirak. Prosxlju nocx Britzemju voisko-vrotlet nesitsju dvanades cxlovekis na palub doltreskil v severju Anglo-zem. Dva cxlovekis utratili zxizn.

2007-08-09, cxtirak. Polakju ministr zagrancief, gospica Fotigova, tut den proglosil zxe viprosbanie kompensenief ot Nemcis za utratilju imanie es skandalju. Nemcia dolzxbi kompensit Polakia za ubities Polakju obitatelifs i nisxtovenie Polakju ekonomiaf i ne protivrotuo.

2007-08-09, cxtirak. V Cxehia zudelalju trenir-letidlo tipuf L-39 tut den dol-treskil v jugju cxast Europju Rosiaf podcxas pilotju trenirenie. Obdva piloti spasili seba posred katapultis.

2007-08-08, sredak. USA-ju okupcju voisko v Irak tut den masakril okol 30 civilnikifs ktor bili podozrelju za kontrabandenie oruzxief iz Iran.

2007-08-08, sredak. USA-ju kozmos-agentia NASA v Kennedyvoi kozmosdrom vo sxtat Florida predgotovijt gor-puskenie kozmos-sxatluf Endeavour. Sxatl dolzxbi but gorpuskilju tut nocx.

2007-08-06, ponedelak. V Horvatju otdih-grod Dubrovnik na breg Sredzemju morief bil proglosilju cxrez-obicxju status usled ogromju pozxar ktor grozijt tut perekrasju grod.

2007-08-06, ponedelak. Seba-bomnik ktor vzrivil seba i kamion v Sxiitnikju cxast sever-Irakju groduf Tel-Afar, ktor es okol 420 km sever-zapaduo ot Bagdad, tut utro smertil prinaimensx 25 cxlovekis.

2007-08-06, ponedelak. Tut den Hirosxima pomnijt 62-ju kazxd-rocxie vzrivuf pervju atom-bombuf ktor smertil okol 140-tisicx cxlovekis. Usled tut pomnenief priehali v Hirosximaf okol 45-tisicx navestitelis takak Japonju perv-ministr Sxinzo Abe.

2007-08-04, subotak. Britzemju perv-ministr Gordon Brown pererivil svoi prazdenis i vernul v svoi ofisuf usled epidemia dobitokju cxumaf ktor udaril Britzem. Vse miaso-eksportis iz Britzem bili pererivilju.

2007-08-03, piatak. Usled masaju pozxar v sever-Slovakju trudnikju ugostilna umirali prinaimensx siem cxlovekis.

2007-08-03, piatak. Sxesnades cxlovekis, vklucxuo neskolk detes i zxenis, tonuli usled perekidanie perebremilju lodkaf v Indju reka Ganges u sviatju Hinduistju grod Varanasi.

2007-08-03, piatak. Usled tut-utroju bombenie ot USA-ju letidlos Afganzemju groduf Mazari-Dini v provincia Helmand bili smertilju bolsx cxem dva-sto cxlovekis, perevazxuo civilnikis. Soglosuo s TV-siet Al-Gxazira tut-utroju brutalju bombenie ktor nisxtovil polnju mecxet cielil natiskit Talibannikis abi puskili 21 jug-Koreaju zalozxnikis.

2007-08-03, piatak. Poezd-avaria ktor slucxil prosxlju nocx v osamotilju oblast Demokratju Republikuf om Kongo smertil prinaimensx 68 cxlovekis.

2007-08-02, cxtirak. Serial tri zemtraseniefs silaf okol 6,4 gradusis Rihtersxkalaf ktor slucxili na jugju cxast vostok-Rosju ostrovuf Sahalin smertili prinaimensx tri cxlovekis.

2007-08-02, cxtirak. Cxtir-des-rocxis starju most cxrez reka Misisip v USA-ju velgrod Minneapolis zavalil podcxas vecxerju spesx-vrem. Prinaimensx 50 automobilis dolpadali na breguf ili v rekaf.

2007-08-01, sredak. Soglosuo s Oxfam i inju agentias okol tritink Irakju detes es glodju ili nedokormilju. Polozxenie es mnoguo gorsxju cxem podcxas Sadamvoi rezxim, poskroz otsutie i anulenie sankcias i visxenie neft-produkenief. Ekspertnikis dumajut zxe USA kradijt milionis barelis Irakju neftuf bez platenie.

2007-08-01, sredak. Posle des-rocxis neresxenief Sodinju Narodis soglosili poslat miertvoritelis v Darfuruf. Cinicxju sleditelis voprosijut pocx, esli USA-ju satelitis uziavili neft pod Darfurju pol-pustinia? Nedavnuo bil oglosilju zxe satelitis uziavili pod-zemju voda-ozero, no do tper nikto oglosil esli uziavili tozx neft. Edinju fakt ktor es jasnju: satelitis pereiskali Darfurju podzemie i naidenie neftuf bu tainilju do podpisanie kontraktifs.

2007-07-31, vtorak. Posle 38-rocxju okupacia Britzemju voisko iztiagal iz Sever-Irlandia. Podcxas Sever-Irladnju grodnikju voina mezx Katoliknikis i Protestannikis bolsx cxem 3700 cxlovekis utratili zxizn.

2007-07-31, vtorak. Masaju pozxaris ktor startili vcxera na Espanju Kanarju ostovis do tper ne bili zugasilju. 24-tisicx hektaris lesuf bili nisxtovilju i 11-tisicx obitatelis i turistis bili evakuacilju. Gasenie ogenuf slozxjuvijt goracxju pogod i silaju vitr.

2007-07-31, vtorak. Vostok-Filipinju vulkan Bulusan tut den vnov probudil. Dnesju vzriv vulkanuf gor-kidal vulkanju pepel vo vi